Na podlagi 5. člena v zvezi s 126. členom zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa:
– ukrep neposrednih plačil za izravnavo stroškov pridelave krušnih žit, drugih žit, stročnic in oljnic,
– intervencijsko ceno za pšenico, rž, ječmen in koruzo,
– ukrep intervencijskega nakupa, skladiščenja in prodaje pšenice, rži, ječmena in koruze,
– ukrepa podpore trženju pšenice in rži: pokrivanje dela stroškov analiz kakovosti pšenice in rži ter podporo skladiščenju pšenice in rži,
– kakovost žit, ki so predmet intervencijskega nakupa in
– način nadzora nad izvajanjem ukrepov po tej uredbi.

Za kmetijske pridelke iz prejšnjega člena se tržno leto začne 1. julija tekočega leta in konča 30. junija naslednjega leta.

Do neposrednih plačil za izravnavo stroškov pridelave (v nadaljnjem besedilu: neposredna plačila) je upravičeno kmetijsko gospodarstvo (v nadaljevanju: pridelovalec), ki prideluje poljščine iz drugega odstavka tega člena na lastnih ali najetih površinah v Republiki Sloveniji.
Višine neposrednih plačil v letu 2002:
– 56.000 SIT/ha za krušna žita: pšenico, rž, piro in ajdo;
– 42.000 SIT/ha za druga žita: koruzo (za zrnje, silažno koruzo), tritikalo, oves, ječmen, proso;
– 42.000 SIT/ha za stročnice: krmni grah, krmni bob, sojo in sladko lupino;
– 42.000 SIT/ha za oljnice: sončnice in oljne buče;
– 70.500 SIT/ha za oljno ogrščico in v letu 2003 62.500 SIT/ha.
Pridelovalec lahko za mešanico žit iz prve in druge alinee ali za mešanico stročnic in žit iz prve oziroma druge in tretje alinee prejšnjega odstavka uveljavlja neposredno plačilo v višini 42.000 SIT/ha.
Pridelovalec lahko neposredna plačila pridobi, če:
– posamezno poljščino iz drugega odstavka tega člena ali mešanico iz prejšnjega odstavka prideluje na površini, ki ni manjša od 0,10 ha,
– površine, za katere uveljavlja neposredna plačila za izravnavo stroškov pridelave, poseje najkasneje do 31. maja v tekočem koledarskem letu,
– površine, za katere uveljavlja neposredna plačila, obdeluje kot dober gospodar v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča,
– najmanjša skupna površina, za katero lahko uveljavlja neposredna plačila, znaša 0,30 ha.
Pridelovalec lahko vloži le en zahtevek za neposredna plačila na posamezno površino kmetijskega zemljišča.
Če pridelovalec uveljavlja neposredna plačila, mora zahtevke za uveljavljanje neposrednih plačil vložiti v roku od 25. aprila do 24. maja tekočega leta.
Sredstva za neposredna plačila iz tega člena se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije, s proračunske postavke Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 5536 Neposredna plačila v kmetijstvu – EKO 0. Če skupna višina zahtevkov za namen iz tega člena v tekočem letu preseže obseg razpoložljivih sredstev, se lahko višine neposrednih plačil iz drugega odstavka tega člena sorazmerno zmanjšajo.
Postopek uveljavljanja neposrednih plačil določi Vlada Republike Slovenije s posebnim predpisom.

Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) nakupuje pšenico, rž, ječmen in koruzo po intervencijski ceni, ki znaša za pšenico 22,00 SIT/kg, za rž, ječmen in koruzo pa 17,50 SIT/kg. Intervencijska cena se nanaša na pšenico, rž, ječmen in koruzo standardne kakovosti iz 29. člena te uredbe, fco intervencijsko skladišče iz prvega odstavka 12. člena te uredbe.

Intervencijska cena se v tržnem letu mesečno povečuje z namenom, da se izravnajo stroški skladiščenja, in sicer na naslednji način:

----------------------------------------------
    Mesečno povečanje intervencijske cene     
                 (v SIT/kg)
----------------------------------------------
           Pšenica, rž, ječmen          Koruza
----------------------------------------------
julij                        –            0,80
avgust                       –            0,80
september                 0,20               –
oktober                   0,40               –
november                  0,60               –
december                  0,80            0,20
januar                    0,80            0,40
februar                   0,80            0,60
marec                     0,80            0,80
april                     0,80            0,80
maj                       0,80            0,80
junij                     0,80            0,80
----------------------------------------------

Cena, ki jo agencija plača prodajalcu, se ugotovi glede na neto količino pšenice (preračunano na 14% vlage in 2% primesi), na neto količino rži (preračunano na 14% vlage in 5% primesi), na neto količino ječmena (preračunano na 14% vlage in 5% primesi) ali na neto količino koruze (preračunano na 14% vlage in 5% primesi).
Če ugotovljena kakovost pšenice, rži, ječmena in koruze odstopa od standardne kakovosti iz 29. člena te uredbe, se cena, ki jo agencija plača prodajalcu, glede na intervencijsko ceno zviša oziroma zniža v skladu s tretjim, četrtim, petim, šestim, sedmim in osmim odstavkom tega člena.
Za pšenico, ki odstopa od pšenice s hektolitrsko maso 76 kg/100 l, se cena, ki jo agencija plača prodajalcu, glede na intervencijsko ceno za vsakih 0,10% odstopanja zniža oziroma zviša za 0,05%.
Za rž, ki odstopa od rži s hektolitrsko maso 72 kg/100 l, se cena, ki jo agencija plača prodajalcu, glede na intervencijsko ceno za vsakih 0,10% odstopanja zniža oziroma zviša za 0,05%.
Za ječmen, ki odstopa od ječmena s hektolitrsko maso 64 kg/100 l, se cena, ki jo agencija plača prodajalcu, glede na intervencijsko ceno za vsakih 0,10% odstopanja zniža oziroma zviša za 0,05%.
Za pšenico, ki odstopa od pšenice z vsebnostjo surovih beljakovin 11,5% se cena, ki jo agencija plača prodajalcu, glede na intervencijsko ceno izračuna na podlagi Tabele 1 iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe.
Za pšenico, ki odstopa od pšenice s številom padanja 220, se cena, ki jo agencija plača prodajalcu, glede na intervencijsko ceno izračuna na podlagi Tabele 2 iz Priloge 3.
Za rž, ki odstopa od rži s številom padanja 200, se cena, ki jo agencija plača prodajalcu, glede na intervencijsko ceno izračuna na podlagi Tabele 3 iz Priloge 3.

V obdobju iz drugega odstavka tega člena, lastnik pšenice, rži, ječmena oziroma koruze homogene kvalitete lahko ponudi agenciji žito v intervencijski nakup.
Intervencijski nakup se izvaja:
– od 1. septembra do 31. decembra tekočega leta za pšenico, rž in ječmen ter
– od 1. decembra tekočega leta do 28. februarja naslednjega leta za koruzo.
Predmet intervencijskega nakupa so lahko samo žita iz prvega odstavka tega člena, ki so bila pridelana v Republiki Sloveniji v tekočem tržnem letu in izpolnjujejo pogoje iz naslednjega odstavka tega člena, splošne zahteve iz 28. člena in minimalne zahteve glede kakovosti iz 30. člena te uredbe.
Najmanjša količina, ki je lahko predmet intervencijskega nakupa, znaša:
– 10.000 kg za pšenico, rž, ječmen in
– 20.000 kg za koruzo.

Lastniki pšenice, rži, ječmena in koruze iz prvega odstavka prejšnjega člena: (v nadaljnjem besedilu: ponudniki) ponudijo agenciji v intervencijski nakup pšenico, rž, ječmen ali koruzo v roku iz drugega odstavka prejšnjega člena v obliki ponudbe za odkup na obrazcu: »Ponudba za intervencijski nakup«, ki ga izda agencija.
Pisna ponudba mora vsebovati:
– podatke o ponudniku (ime in priimek oziroma firmo ter naslov oziroma sedež),
– podatke o pšenici, rži, ječmenu ali koruzi, ki so predmet ponudbe (vrsto žita, kraj skladiščenja v času ponudbe, količino, predvideno kakovost in leto pridelave),
– pisno izjavo ponudnika, da je pšenica, rž, ječmen ali koruza pridelana v Republiki Sloveniji z navedbo kraja pridelave.
V primeru, da ponudnik ne predloži ponudbe na predpisanem obrazcu, mora ponudba vsebovati vse na obrazcu navedene podrobnosti.
Ponudniki posredujejo agenciji ponudbe priporočeno po pošti ali jih vložijo neposredno na agenciji. Ponudba je veljavna tudi v obliki elektronskega zapisa, če vsebuje vse podatke iz obrazca, ki ga predpiše agencija in takšni ponudbi sledi tudi ponudba, ki je agenciji posredovana na način opredeljen, v prvem stavku tega odstavka.
Ponudnik lahko predlaga prevzem ponujene pšenice, rži, ječmena ali koruze, v lastnem skladišču.
Agencija preveri ponudbe in v roku petih delovnih dni od njihovega prejema obvesti ponudnike o svoji odločitvi. Izbrane ponudnike agencija čimprej obvesti tudi o lokaciji intervencijskega skladišča in o časovnem razporedu prevzema.
Agencija prevzame ponujeno pšenico, rž, ječmen ali koruzo najkasneje v roku 60 dni od dneva, ko je bila ponudba prejeta oziroma najkasneje do 31. januarja naslednjega leta za pšenico, rž in ječmen in do 31. marca naslednjega leta za koruzo. Agencija lahko sama ali na predlog ponudnika ali skladiščnika dopolni ali spremeni rok in lokacijo prevzema pšenice, rži, ječmena ali koruze, vendar mora o tem obvestiti ponudnika najkasneje tri dni pred novim prevzemom.

Agencija izbere na podlagi javnega razpisa intervencijska skladišča in izvajalce intervencijskega nakupa, skladiščenja in prodaje v skladu s pogoji iz 10. člena te uredbe.

Lokacije intervencijskih skladišč se izberejo na podlagi regijskih značilnosti, kjer je proizvodnja žit bistveno večja od lokalnih potreb ter ob upoštevanju intenzivnosti kmetijske proizvodnje in tržnih zakonitosti v regiji.
Intervencijska skladišča morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
– imajo ustrezne skladiščne kapacitete in tehnično opremo za prevzem, skladiščenje in odpremo žit;
– imajo mostno tehtnico za prevzem žit;
– imajo ustrezne prometne povezave za prevzem in odpremo žit;
– imajo izdelan načrt skladišča z izmerami vseh skladiščnih prostorov.
Podrobnejše pogoje za določitev intervencijskih skladišč ter izvajalce intervencijskih nakupov, skladiščenja in prodaje žit določi agencija z javnim razpisom.

Agencija na podlagi javnega razpisa izbere neodvisno kontrolno institucijo za opravljanje vzorčenja in izvajanje analiz kakovosti pšenice, rži, ječmena ali koruze, določeno v 12. in 13. členu te uredbe.
Podrobnejše pogoje za izbor neodvisne kontrolne institucije določi agencija z javnim razpisom.

Ponudnik mora v intervencijsko skladišče dostaviti pšenico, rž, ječmen ali koruzo, ki so predmet intervencijskega nakupa, v roku, ki mu ga določi agencija.
Pri tehtanju in vzorčenju pšenice, rži, ječmena ali koruze v intervencijskem skladišču so prisotni ponudnik, predstavnik intervencijskega skladišča, predstavnik neodvisne kontrolne institucije, lahko pa tudi predstavnik agencije.
Pred prevzemom pšenice, rži, ječmena ali koruze v intervencijsko skladišče se mora ugotoviti količina in kakovost pšenice, rži, ječmena in koruze, ki so predmet intervencijskega nakupa.
Ponujeno pšenico, rž, ječmen in koruzo se prevzame, če se ugotovi, da kakovost ponujene pšenice, rži, ječmena ali koruze ustreza kakovosti, določeni v 28. in 30. členu te uredbe.
Strošek analiz iz tretjega odstavka 15. člena te uredbe se prizna za prevzeto količino žita, ki ne sme biti manjša od količine, določene v četrtem odstavku 7. člena te uredbe.

Pšenica, rž, ječmen ali koruza se lahko prevzamejo v skladišču ponudnika, če so izpolnjeni pogoji iz prve alinee drugega odstavka 10. člena te uredbe.
Agencija ne prevzame pšenice, rži, ječmena ali koruze v skladišču ponudnika v primeru, da pogoji skladiščenja žit odstopajo od pogojev, ki veljajo za intervencijska skladišča, izbrana na javnem razpisu.
Pri vzorčenju, volumetričnem ugotavljanju količine ali tehtanju pšenice, rži, ječmena ali koruze v skladišču ponudnika so prisotni ponudnik, predstavnik agencije in predstavnik neodvisne kontrolne institucije.
Ponujeno količino pšenice, rži, ječmena in koruze se prevzame v skladišču ponudnika, če se ugotovi, da kakovost ponujene pšenice, rži, ječmena ali koruze ustreza kakovosti, določeni v 28. in 30. členu te uredbe.
Intervencijska cena za pšenico, rž, ječmen ali koruzo prevzeto v skladišču ponudnika se zniža za stroške transporta za razdaljo do 25 km.

Za vsak posamezen prevzem pšenice, rži, ječmena ali koruze iz 12. in 13. člena te uredbe mora intervencijsko skladišče oziroma agencija narediti zapisnik o prevzemu.
Za posamezen prevzem pšenice, rži, ječmena ali koruze se šteje količina, ki ni manjša od količine iz četrtega odstavka 7. člena te uredbe.
Zapisnik vsebuje:
– datum preverjanja količine in kvalitete ter izpolnjevanje minimalnih zahtev glede kakovosti žit,
– težo dostavljene pšenice, rži, ječmena in koruze,
– število vzetih vzorcev in ugotovljeno kakovost posameznih vzorcev,
– ugotovljene splošne zahteve glede kakovosti iz 28. člena te uredbe,
– navedbo neodvisne kontrolne institucije, ki opravlja analizo vzorcev.
Kakovostni izvid opravljene analize je sestavni del zapisnika o prevzemu.
Intervencijsko skladišče ali agencija izroči kopijo zapisnika o prevzemu in kopijo kakovostnega izvida opravljene analize ponudniku.
Na podlagi zapisnika o prevzemu iz drugega odstavka tega člena ponudnik najkasneje do 15. aprila posreduje agenciji račun z obračunskim listom, kateremu mora biti priložen kakovostni izvid opravljene analize, izdan s strani neodvisne kontrolne institucije.
Če se ponudnik ne strinja z rezultati analize, mora agencija zagotoviti ponovne analize kakovosti, stroške v zvezi s ponovnimi analizami pa nosi stranka, za katero se postopek neugodno konča.

Stroške prevoza pšenice, rži, ječmena ali koruze do intervencijskega skladišča krije ponudnik, če najkrajša primerna pot do intervencijskega skladišča ni oddaljena več kot 25 km od kraja, kjer je bilo žito skladiščeno v času ponudbe. Če je ta razdalja več kot 25 km, krije stroške za prevoz nad 25 km agencija.
Minister predpiše višino stroškov transporta.
Če ta uredba ne določa drugače, agencija krije stroške analiz kakovosti pšenice, rži, ječmena ali koruze, vendar največ do višine 3.500 SIT na posamezno analizo, vendar mora analiza kakovosti vključevati ugotavljanje količine vlage, primesi, hektolitrske mase, surovih beljakovin in števila padanja. Če so ti stroški višji, krije razliko med višino, ki jo krije agencija, in dejanskimi stroški analize ponudnik.
Agencije krije tudi ostale stroške prevzema: vzorčenje, tehtanje, vnos v silos, skladiščenje in odpremo žit.

Ponudniku se plača pšenica, rž, ječmen ali koruza v 30 dneh od dneva prejema računa iz četrtega odstavka 14. člena te uredbe oziroma v skladu s predpisi, ki urejajo proračunsko financiranje.
Ponudniku se žito plača po intervencijski ceni, ki je veljavna na dan, ki je določen za dostavo prve količine žit v intervencijsko skladišče, oziroma na dan prevzema žit iz 13. člena te uredbe.
V primeru, da ugotovljena kakovost pšenice, rži, ječmena in koruze, ki so predmet intervencijskega nakupa, odstopa od standardne kakovosti iz 29. člena te uredbe, se cena, ki jo agencija plača ponudniku glede na intervencijsko ceno, zviša oziroma zniža v skladu s tretjim, četrtim, petim, šestim, sedmim in osmim odstavkom 6. člena te uredbe.

Intervencijsko nakupljena pšenica, rž, ječmen ali koruze je skladiščena tako, da se njena količina lahko ugotovi volumetrično in da se lahko stehta.
Odstotek dovoljenih količinskih razlik med količino zalog iz evidenc agencije in intervencijskega skladišča iz 18. in 19. člena te uredbe ter količino intervencijskih zalog ugotovljenih s tehtanjem oziroma odpremljeno količino ne sme preseči 0,3% na leto.
Intervencijsko skladišče je odgovorno za količino in kakovost v intervencijskem nakupu prejete količine pšenice, rži, ječmena ali koruze.
Intervencijsko skladišče nosi stroške manjkajočih zalog, ki presegajo odstotek dovoljenih količinskih razlik iz drugega odstavka tega člena.
Vrednost manjkajočih količin oziroma razliko v ceni zaradi poslabšanje kakovosti pšenice, rži, ječmena ali koruze plača intervencijsko skladišče v proračun Republike Slovenije.

Agencija vodi seznam intervencijskih skladišč. Seznam mora vsebovati natančne podatke o lokaciji, skladiščnih kapacitetah in opremljenosti intervencijskih skladišč.
Agencija mora voditi evidenco o zalogah in o kakovosti intervencijsko nakupljene pšenice, rži, ječmena ali koruze v računalniški obliki. Evidenca vsebuje podatke o prevzemu, skladiščenju in odpremi pšenice, rži, ječmena ali koruze iz posameznega intervencijskega skladišča.

Intervencijsko skladišče, ki skladišči pšenico, rž, ječmen ali koruzo, mora voditi evidence v računalniški obliki v skladu z navodili agencije.
Intervencijska skladišča morajo voditi evidenco o zalogah intervencijsko nakupljenih žit in o kakovosti pšenice, rži, ječmena ali koruze, in sicer ločeno za posamezno vrsto žita. Ta evidenca mora vsebovati podatke o prevzemu, skladiščenju in odpremi pšenice, rži, ječmena ali koruze iz intervencijskega skladišča ter podatke o ugotovljeni kakovosti.
Intervencijska skladišča morajo agenciji do 10. v mesecu za pretekli mesec na obrazcu iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe, posredovati mesečno poročilo o zalogah intervencijsko nakupljene pšenice, rži, ječmena ali koruze.
Mesečno poročilo mora vsebovati naslednje podatke:
– kraj skladiščenja,
– količine zalog, ki se prenesejo iz prejšnjega meseca,
– prevzete količine,
– odpremljene količine žit in stanje na koncu meseca.
Intervencijska skladišča morajo agenciji do 31. marca v tekočem letu za preteklo leto na obrazcu iz Priloge 2, ki je sestavni del te uredbe, posredovati letno poročilo o zalogah intervencijsko nakupljene pšenice, rži, ječmena ali koruze.
Letno poročilo zajema podatke o količinah zalog glede na vrsto proizvodov in kraj skladiščenja, leto začetka skladiščenja ter ugotovljene nepravilnosti. Letno poročilo mora biti potrjeno s strani inšpektorja za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (v nadaljnjem besedilu: kmetijski inšpektor), ki vpiše ugotovitve na podlagi opravljenega pregleda.
O morebitnih ugotovljenih odstopanjih od vrednosti, določene v drugem odstavku 17. člena te uredbe, morajo intervencijska skladišča podati obrazložitev, ki je sestavni del letnega poročila.

Agencija prodaja pšenico, rž, ječmen ali koruzo, ki so predmet intervencijskega nakupa, na podlagi javnega razpisa, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Javni razpis za prodajo pšenice, rži, ječmena ali koruze iz intervencijskih skladišč določa zlasti:
– količine pšenice, rži, ječmena ali koruze, ki je predmet intervencijske prodaje,
– intervencijska skladišča, kjer se skladišči pšenica, rž, ječmen ali koruza,
– zadnji rok za oddajo ponudb na javni razpis.
Prodajna cena pšenice, rži, ječmena ali koruze, ki je predmet intervencijske prodaje, ne sme biti nižja od intervencijske cene za žito iste kakovosti, ki velja na dan zadnjega dne za oddajo ponudbe na javni razpis.
Podrobnejše pogoje za prodajo pšenice, rži, ječmena ali koruze iz intervencijskih skladišč določi agencija z javnim razpisom.

Agencija mora vsem zainteresiranim kupcem omogočiti, da ocenijo kakovost pšenice, rži, ječmena ali koruze, ki je predmet prodaje, še preden pošljejo ponudbe na javni razpis.

Ponudniki posredujejo agenciji ponudbe za nakup priporočeno po pošti ali jih vložijo na agenciji.
Ponudniki morajo v ponudbi za nakup pšenice, rži, ječmena ali koruze, ki je predmet intervencijske prodaje, navesti:
– ime in priimek oziroma firmo ter naslov oziroma sedež,
– intervencijsko skladišče, na katero se nanaša ponudba,
– ponujeno količino in ponujeno ceno.
Ponudba je veljavna le, če ji ponudnik priloži potrdilo o zagotovljeni varščini v višini 1.500 SIT/t. Za varščine se smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo finančna zavarovanja, s katerimi ponudniki zavarujejo svoje obveznosti v postopkih javnega naročanja.
Agencija vloge, katerim dokazilo o zagotavljanju varščine ni priloženo, zavrne.
Ponudb za nakup po prispetju oziroma vložitvi na agencijo ni mogoče dopolnjevati ali preklicati.

Agencija izmed pravočasnih in popolnih ponudb v roku 15 dni od zadnjega dne za oddajo ponudb izbere najugodnejše ponudbe in ponudnike najkasneje v treh delovnih dneh od dneva izbire obvesti o svoji odločitvi.
Z izbranimi ponudniki agencija sklene pogodbe o prodaji pšenice, rži, ječmena ali koruze.
Ponudnikom, ki niso bili izbrani, se hkrati z obvestilom iz prvega odstavka tega člena sprosti varščina.

Ponudniki morajo plačati nakupljeno pšenico, rž, ječmen ali koruzo pred odpremo iz intervencijskega skladišča, vendar najkasneje v tridesetih dneh od sklenitve pogodbe o nakupu.
V primeru, da ponudniki ne plačajo pogodbenih količin pšenice, rži, ječmena ali koruze v roku iz prejšnjega odstavka, agencija razdre pogodbe, ponudnikom pa se varščina ne vrne. Zapadle varščine se vplačajo v proračun Republike Slovenije.
V primeru, da ponudnik ne prevzame že plačane pšenice, rži, ječmena ali koruze v roku iz prvega odstavka tega člena, krije stroške skladiščenja po tem roku.

Sredstva za izvedbo intervencijskega nakupa, skladiščenja in prodaje pšenice, rži, ječmena ali koruze se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije, s proračunske postavke Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 2252 Intervencije na kmetijskih trgih.

Kontrola kakovosti obsega vzorčenje in analizo kakovosti pšenice, rži, ječmena ali koruze, ki so predmet intervencijskega nakupa in se izvaja po predpisanih metodah.
Metode za določanje kakovosti žit predpiše minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Pšenica, rž, ječmen ali koruza, ki je predmet intervencijskega nakupa, mora biti:
– zrela, zdrava in nepoškodovana,
– čiste in ustrezne kakovosti,
– ustrezne barve, značilne za določeno vrsto žita,
– brez tujega vonja in okusa,
– brez živih insektov.

Pšenica, rž, ječmen ali koruza standardne kakovosti, na katero se nanaša intervencijska cena iz 4. člena te uredbe, mora izpolnjevati sledeče zahteve:

--------------------------------------------------------------------
                                pšenica       rž    ječmen    koruza
--------------------------------------------------------------------
Vsebnost vlage (%)                14,00    14,00     14,00     14,00
Količina surovih beljakovin (%)   11,50        –         –         –
Hektolitrska masa (kg/100 l)         76       72        64         –
Število padanja                     220      200         –         –
Delež primesi (%)                     2        5         5         5
--------------------------------------------------------------------

Pšenica, rž, ječmen ali koruza, ki je predmet intervencijskega nakupa, mora poleg splošnih zahtev iz 28. člena te uredbe izpolnjevati naslednje minimalne zahteve glede kakovosti:

--------------------------------------------------------------------
                                pšenica       rž    ječmen    koruza
--------------------------------------------------------------------
Vsebnost vlage (%)                14,00    14,00     14,00     14,00
Količina surovih beljakovin (%)   10,30        –         –         –
Število padanja                     195      150         –         –
--------------------------------------------------------------------

Nadzor v intervencijskih skladiščih izvaja kmetijska inšpekcija Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in lovstvo. Kmetijski inšpektor opravlja skozi vse leto nenapovedane inšpekcijske preglede. Vsako intervencijsko skladišče mora biti pregledano vsaj enkrat na leto.
Kmetijski inšpektor pri pregledu preveri:
– izpolnjevanje pogojev za intervencijska skladišča iz 10. člena te uredbe;
– ustreznost skladišča;
– ali intervencijsko skladišče vodi evidence v skladu z 19. členom te uredbe;
– usklajenost evidenc intervencijskega skladišča s podatki iz evidenc agencije;
– količine pšenice, rži, ječmena ali koruze v intervencijskem skladišču;
– lastnosti posamezne partije, ki se uskladišči v skladišču ali prevzame na licu mesta na podlagi rezultatov analiz.
Kmetijski inšpektor izbere na podlagi evidenc agencije za pregled količine, ki predstavljajo vsaj 5% skupne količine žita, ki je predmet intervencijskega nakupa, vskladiščenega v posameznem intervencijskem skladišču.
Kjer je razlika med evidencami o zalogah intervencijsko nakupljenih žit iz 18. in 19. člena te uredbe in količinami, ugotovljenimi z volumetrično metodo, manjša od 5%, nosi intervencijsko skladišče vse stroške v zvezi z ugotovljeno razliko med kasnejšim preverjanjem teže in težo, ki je bila ugotovljena ob prevzemu žit.
V primeru, da je razlika med evidencami količin agencije in intervencijskega skladišča iz 18. in 19. člena te uredbe in količino, ugotovljeno z volumetrično metodo, večja od 5%, se količino pšenice, rži, ječmena ali koruze ugotavlja s tehtanjem. Stroške tehtanje in razliko zalog nosi intervencijsko skladišče, razen v primeru, ko se ugotovi, da so stehtane količine enake količinam iz evidenc intervencijskega skladišča. Pri ugotavljanju razlik pri zalogah se upošteva eventualna sprememba vlage in primesi.
Če odgovorna oseba intervencijskega skladišča nasprotuje ugotovitvam kmetijskega inšpektorja, lahko zahteva ponovno tehtanje zalog in nosi stroške tehtanja, razen v primeru, ko se ugotovi, da količina pšenice, rži, ječmena ali koruze v intervencijskem skladišču ne presega dovoljene količinske razlike iz drugega odstavka 17. člena te uredbe. V tem primeru nosi stroške tehtanja pristojna inšpekcija.
Kmetijski inšpektor lahko razširi pregled na tehtanje vseh količin pšenice, rži, ječmena ali koruze v intervencijskem skladišču.

Kmetijski inšpektor o vsakem opravljenem pregledu napiše zapisnik, ki mora vsebovati:
– naziv in naslov intervencijskega skladišča,
– opis pogojev skladiščenja,
– količine pšenice, rži, ječmena ali koruze, navedene v evidenci agencije, količine žit v evidenci intervencijskega skladišča in morebitna odstopanja med tema evidencama za vsak proizvod posebej,
– količine pšenice, rži, ječmena ali koruze, ki so bile ugotovljene pri pregledu izbranih količin, in morebitna odstopanja glede na evidence,
– navedbo dodatno pregledanih količin pri razširjenem pregledu in ugotovljena odstopanja glede na evidence,
– ugotovitve glede kakovosti skladiščenih žit,
– obrazložitev odgovorne osebe intervencijskega skladišča, če so bila ugotovljena odstopanja,
– kraj, datum in čas začetka in konca pregleda ter podpis pristojnega kmetijskega inšpektorja in podpis odgovorne osebe intervencijskega skladišča.
Kmetijski inšpektor nemudoma posreduje zapisnik agenciji, ki v primeru ugotovljenih odstopanj uskladi svoje evidence z ugotovitvami iz zapisnika.

Upravičenci do ukrepa pokrivanja dela stroškov analiz kakovosti pšenice in rži so pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki, ki so na podlagi analiz o kakovosti odkupili pšenico ali rž letine 2002 neposredno od pridelovalcev iz prvega odstavka 3. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: tržni odkupovalci). Z analizo, ki jo opravi neodvisna kontrolna institucija, mora biti ugotovljena vsaj: vlaga, primesi, hektolitrska masa, beljakovine in število padanja.
Analize kakovosti pšenice in rži iz prejšnjega odstavka se krijejo največ do višine 3.500 SIT na posamezno analizo.
Pogoji za pridobitev sredstev:
– odkupna cena pšenice oziroma rži ne sme biti nižja od intervencijske cene iz 4. člena te uredbe,
– odkup mora biti izvršen na podlagi analize kakovosti, ki jo opravi neodvisna kontrolna institucija, ki je registrirana za to dejavnost,
– kontrola kakovosti se mora izvajati v skladu s to uredbo.
Upravičenci uveljavljajo sredstva iz drugega odstavka tega člena na obrazcu iz Priloge 4, ki je sestavni del te uredbe in mu je potrebno priložiti:
a) kopije obračunov odkupa pšenice in rži, iz katerih morajo biti razvidni podatki o:
– prodajalcu oziroma pridelovalcu,
– datumu odkupa in bruto odkupljeni količini,
– odkupni ceni;
b) kopije računov za opravljen analize, ki jih tržnemu odkupovalcu izstavi pooblaščena strokovna institucija oziroma neodvisna kontrolna institucija, ki je registrirana za to dejavnost;
c) kakovostni izvid neodvisne kontrolne institucije.
Zahtevki se vložijo od 1. septembra do 1. oktobra 2002 na naslov: Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana.
Sredstva za pokrivanje dela stroškov analiz kakovosti pšenice in rži iz drugega odstavka tega člena se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije, s proračunske postavke Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 6636 Ukrepi za stabilizacijo trga (notranji in zunanji trg). Če skupna višina zahtevkov za namen iz tega člena v tekočem letu preseže obseg razpoložljivih sredstev, se lahko višina sredstev za pokrivanje dela stroškov analiz kakovosti pšenice in rži iz drugega odstavka tega člena sorazmerno zmanjša.
Nadzor nad izvajanjem ukrepa iz tega člena opravlja kmetijska inšpekcija Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in lovstvo.

Upravičenci do podpore skladiščenja pšenice oziroma rži so pravne osebe, samostojni podjetniki in kmetijske zadruge, ki skladiščijo odkupljene količine pšenice in rži, pridelane v Republiki Sloveniji v letu 2002.
Pogoji za pridobitev sredstev:
– upravičenci iz prejšnjega odstavka imajo odkupljene količine pšenice in rži delno ali v celoti na zalogi v lastnih oziroma najetih skladiščih,
– podpore se obračunajo za povprečno zalogo v tekočem mesecu, za obdobje skladiščenja od 1. septembra tekočega leta do 28. februarja naslednjega leta,
– o stanju zalog pšenice oziroma rži mora upravičenec voditi točne evidence in hraniti originalne dokumente o nakupu in prodaji oziroma porabi teh žit,
– minimalna količina, za katero je mogoče uveljaviti podporo, je 250.000 kg pšenice oziroma rži skupaj.
Višina podpore skladiščenju pšenice in rži znaša 0,20 SIT/kg mesečno.
Upravičenci uveljavljajo sredstva iz prvega odstavka tega člena na obrazcu iz Priloge 5, ki je sestavni del te uredbe, in mu je potrebno priložiti:
– kopije obračunov odkupa pšenice in rži, iz katerih morajo biti razvidni podatki o prodajalcu oziroma pridelovalcu, datumu odkupa in bruto odkupljeni količini;
– izjavo o lastništvu oziroma pogodbo o najemu skladiščnih kapacitet (original) z navedenimi skladiščnimi zmogljivostmi;
– poročilo o stanju zalog pšenice oziroma rži na zadnji dan v mesecu, na katerega se nanaša zahtevek;
– obrazec podatki o subjektu, v primeru, da upravičenec ni kmetijsko gospodarstvo.
V primeru, da je upravičenec-skladiščnik pšenico oziroma rž odkupil od kmetijske zadruge ali druge pravne osebe, ki je sodelovala v tržnem odkupu, mora poleg računa priložiti še posamezne obračune odkupa kmetijske zadruge ali druge pravne osebe, iz katerih morajo biti razvidni podatki o pridelovalcu, datumu odkupa in bruto odkupljeni količini.
H kopijam obračuna odkupa pšenice in rži prve alinee četrtega odstavka in iz petega odstavka tega člena je potrebno priložiti certifikate o kakovosti žit, izdane s strani neodvisne kontrolne institucije.
Zahtevki se vložijo najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec na naslov: Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana.
Sredstva za podporo skladiščenju pšenice in rži prejšnjega odstavka tega člena se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije, s proračunske postavke Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 6636 Ukrepi za stabilizacijo trga (notranji in zunanji trg). Če skupna višina zahtevkov za namen iz tega člena v tekočem letu preseže obseg razpoložljivih sredstev, se lahko višina podpore skladiščenju pšenice in rži sorazmerno zmanjša.
Nadzor nad izvajanjem ukrepa iz tega člena opravlja kmetijska inšpekcija Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in lovstvo.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati uredba o ureditvi trga z žiti (Uradni list RS, št. 34/01, 55/01, 70/01, 78/01 in 93/01).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.