P O S L O V N I K
državnega zbora (PoDZ-1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem poslovnikom se ureja organizacija in delo državnega zbora ter uresničevanje pravic in dolžnosti poslank in poslancev (v nadaljnjem besedilu: poslanci).
2. člen
(1) Vprašanja dela državnega zbora, ki niso urejena s tem poslovnikom, se lahko uredijo z odlokom ali z drugim aktom državnega zbora v skladu s tem poslovnikom.
(2) Delovna telesa državnega zbora delajo v skladu s tem poslovnikom. Njihovo delo se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi z odloki o ustanovitvi delovnih teles in z njihovimi poslovniki.
(3) Parlamentarno preiskavo ureja poseben poslovnik, ki ga državni zbor sprejme z dvotretjinsko večino navzočih poslancev.
3. člen
(1) Sedež državnega zbora je v Ljubljani.
(2) Državni zbor in njegova delovna telesa imajo seje lahko tudi zunaj sedeža državnega zbora.
4. člen
(1) Državni zbor posluje v slovenskem jeziku.
(2) Poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti imata pravico govoriti in pisno vlagati predloge, pobude, vprašanja in druge vloge v italijanskem oziroma madžarskem jeziku. Njuni govori in vloge se prevajajo v slovenski jezik.
5. člen
(1) Delo državnega zbora je javno, če ta poslovnik ne določa drugače.
(2) Način zagotavljanja javnosti dela državnega zbora določa ta poslovnik.
6. člen
(1) Državni zbor dela na rednih in izrednih sejah.
(2) Redne seje se sklicujejo v času rednih letnih zasedanj državnega zbora: v času pomladanskega zasedanja med 10. januarjem in 15. julijem in v času jesenskega zasedanja med 1. septembrom in 20. decembrom.
7. člen
Državni zbor predstavlja predsednik državnega zbora.
8. člen
(1) Državni zbor ima pečat.
(2) Pečat ima v sredini grb Republike Slovenije, okrog njega pa napis “Državni zbor Republike Slovenije”.
II. KONSTITUIRANJE DRŽAVNEGA ZBORA
9. člen
Državni zbor se konstituira na prvi seji, ko je potrjenih več ko polovica poslanskih mandatov.
10. člen
(1) Dotedanji predsednik državnega zbora najkasneje pet dni pred prvo sejo državnega zbora skliče sestanek začasnih vodij poslanskih skupin ter poslancev narodnih skupnosti, na katerem se določi predlog dnevnega reda prve seje, sedežni red poslancev v dvorani, poslanske skupine, ki jim pripada mesto predsednika in podpredsednika mandatno volilne komisije ter število članov iz posamezne poslanske skupine v njeni sestavi, lahko pa tudi poslanske skupine, ki jim pripada mesto predsednika in podpredsednika drugih delovnih teles ter število članov iz posamezne poslanske skupine v njihovi sestavi.
(2) Sedežni red poslancev v dvorani se določi upoštevaje velikost poslanskih skupin (število poslancev). Če imajo poslanske skupine enako število članov, se sedežni red določi z žrebom.
11. člen
(1) Do ustanovitve poslanskih skupin v skladu s 16. členom tega poslovnika sestavljajo poslansko skupino poslanci, ki so bili v državni zbor izvoljeni z istoimenskih list, poslanci, izvoljeni z list volivcev, in poslanca narodnih skupnosti. Sestava poslanske skupine se ugotovi na podlagi poročila o izidu volitev.
(2) Predstavniki list sporočijo dotedanjemu predsedniku državnega zbora najkasneje v treh dneh po objavi poročila o izidu volitev imena začasnih vodij poslanskih skupin iz prejšnjega odstavka.
12. člen
(1) Za pripravo prve seje državnega zbora skrbi dotedanji predsednik državnega zbora.
(2) Začasni vodje poslanskih skupin obvestijo dotedanjega predsednika državnega zbora o predlogu za predsednika in podpredsednika ter člane mandatno-volilne komisije.
(3) Predlog dnevnega reda prve seje vsebuje imenovanje predsednika in podpredsednika mandatno-volilne komisije, potrditev mandatov poslancev in izvolitev predsednika državnega zbora, lahko pa tudi izvolitev podpredsednikov državnega zbora ter imenovanje predsednikov in podpredsednikov delovnih teles ter imenovanje generalnega sekretarja državnega zbora.
(4) Prvo sejo državnega zbora vodi do izvolitve njegovega predsednika najstarejši poslanec.
13. člen
(1) Mandatno-volilna komisija pregleda poročilo o izidu volitev, potrdila o izvolitvi poslancev in morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov list.
(2) O potrditvi mandatov poslancev odloči državni zbor na podlagi poročila mandatno-volilne komisije o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov list.
(3) Državni zbor skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
(4) Poslanec, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
(5) Šteje se, da je državni zbor z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika liste kandidatov, vloženi pri državnem zboru.
14. člen
Po potrditvi mandatov državni zbor izvoli predsednika državnega zbora.
15. člen
Če državni zbor na prvi seji ne izvoli podpredsednikov državnega zbora ter ne imenuje predsednikov in podpredsednikov delovnih teles ter generalnega sekretarja državnega zbora, jih izvoli oziroma imenuje najkasneje v 30 dneh po konstituiranju.
16. člen
Poslanci ustanovijo poslanske skupine v skladu z 29. členom tega poslovnika najkasneje v sedmih dneh po konstituiranju državnega zbora.
17. člen
Določbe 13. člena tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za postopek potrditve mandata poslancu, ki nadomesti poslanca, kateremu je prenehal mandat, oziroma poslanca, kateremu mandat miruje, ker je bil izvoljen za predsednika vlade ali imenovan za ministra.
18. člen
(1) Poslancu se po potrditvi mandata izda poslanska izkaznica. V njej je poleg osebnih podatkov navedena imuniteta poslanca.
(2) Poslansko izkaznico izda predsednik državnega zbora v 30 dneh po potrditvi mandata.
III. ORGANIZACIJA IN DELOVANJE DRŽAVNEGA ZBORA
1. Predsednik in podpredsedniki državnega zbora
a) Predsednik državnega zbora
19. člen
(1) Predsednik državnega zbora:
– predstavlja državni zbor,
– sklicuje in vodi seje državnega zbora,
– podpisuje zakone in druge akte, ki jih sprejme državni zbor,
– skrbi za uresničevanje z ustavo, z zakonom in s tem poslovnikom določenih razmerij z državnim svetom, s predsednikom republike, z vlado in drugimi državnimi organi,
– skrbi za sodelovanje s predstavniškimi organi drugih držav, z mednarodnimi parlamentarnimi institucijami ter z mednarodnimi organi in organizacijami,
– skrbi za izvajanje tega poslovnika,
– dodeljuje zadeve v obravnavo delovnim telesom državnega zbora,
– odloča o sporih glede pristojnosti med delovnimi telesi državnega zbora,
– odloča o službenih poteh poslancev v tujino, če za takšno odločitev ni pristojno nobeno delovno telo,
– opravlja druge naloge v skladu z ustavo, z zakonom in s tem poslovnikom.
(2) Predsednik državnega zbora opravlja svojo funkcijo do prve seje novoizvoljenega državnega zbora.
b) Podpredsedniki državnega zbora
20. člen
(1) Državni zbor ima največ tri podpredsednike, od tega enega iz največje opozicijske poslanske skupine. Podpredsedniki pomagajo predsedniku državnega zbora pri njegovem delu in opravljajo v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega področja. Svojo funkcijo opravljajo do prve seje novoizvoljenega državnega zbora.
(2) Če je predsednik državnega zbora odsoten ali zadržan, ga nadomešča podpredsednik, ki ga določi predsednik.
(3) Če predsednik državnega zbora ni določil podpredsednika, ki naj ga nadomešča, ali če predsedniku preneha funkcija, ga nadomešča najstarejši podpredsednik.
2. Kolegij predsednika državnega zbora
21. člen
(1) Kolegij predsednika državnega zbora (v nadaljnjem besedilu: kolegij) je posvetovalno telo predsednika. V primerih, ki jih določa ta poslovnik, je kolegij pristojen tudi za odločanje. Seje kolegija so javne.
(2) Kolegij sestavljajo predsednik in podpredsedniki državnega zbora, vodje poslanskih skupin in poslanca narodnih skupnosti.
(3) Pri delu kolegija sodeluje generalni sekretar državnega zbora, vodja zakonodajno-pravne službe državnega zbora, lahko pa tudi predsedniki delovnih teles, predstavniki vlade, strokovni delavci državnega zbora in drugi udeleženci.
(4) Seje kolegija sklicuje in vodi predsednik državnega zbora. Pobudo za sklic seje kolegija lahko da vsak član kolegija. Na zahtevo poslanske skupine predsednik državnega zbora skliče sejo kolegija najkasneje v sedmih dneh po vložitvi zahteve.
(5) Predsednik državnega zbora pošlje članom kolegija gradivo za sejo kolegija najmanj pet dni pred sejo kolegija.
(6) Kolegij odloča o:
– predlogu za sprejem predloga zakona po nujnem postopku, razen kadar predsednik vlade veže vprašanje zaupnice na sprejem zakona,
– predlogu za obravnavo predloga zakona v skrajšanem postopku,
– predlogu, da se opravi predhodna obravnava zakona,
– času trajanja seje državnega zbora in času obravnavanja posameznih točk dnevnega reda ter o določitvi časa trajanja razprav poslancev oziroma poslanskih skupin in drugih udeležencev seje,
– številu mest v delovnem telesu, ki pripada posamezni poslanski skupini, ter o tem, kateri poslanski skupini pripada mesto predsednika ali podpredsednika posameznega delovnega telesa,
– sestavi delegacij državnega zbora v mednarodnih parlamentarnih institucijah ter v mednarodnih organizacijah in v mednarodnih telesih,
– roku, v katerem lahko državni svet poda mnenje o zadevah z izredne seje državnega zbora, o zadevah, ki so uvrščene na razširjeni dnevni red seje državnega zbora in o predlogu zakona, ki se predlaga po nujnem postopku,
– drugih zadevah, za katere tako določa ta poslovnik.
(7) Seja kolegija je sklepčna, če se je udeležijo vodje poslanskih skupin, katerih člani predstavljajo več kot polovico vseh poslancev v državnem zboru. Če kolegij tudi ob ponovnem sklicu ni sklepčen in gre za nujne zadeve, odločitve iz pristojnosti kolegija sprejema predsednik državnega zbora.
(8) V primerih, kadar kolegij odloča, je odločitev kolegija sprejeta, če predlog podpirajo vodje poslanskih skupin, katerih člani predstavljajo več kot polovico vseh poslancev v državnem zboru. Večinsko voljo kolegija ugotovi predsednik državnega zbora.
(9) Kadar kolegij odloča o trajanju seje državnega zbora, času obravnavanja posameznih točk dnevnega reda ter času trajanja razprav poslancev oziroma poslanskih skupin in drugih udeležencev seje, predsednik državnega zbora v skladu s sprejetimi odločitvami določi časovni potek seje državnega zbora.
(10) Če odločitvi kolegija o zadevah iz šestega odstavka tega člena, razen zadev iz četrte, sedme in osme alinee, v petih dneh po sprejeti odločitvi pisno nasprotuje najmanj ena petina poslancev, o odločitvi kolegija odloči državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu.
(11) Predstavnik skupine poslancev iz prejšnjega odstavka, ki je odločitvi kolegija pisno nasprotovala, lahko na seji državnega zbora obrazloži stališče skupine poslancev. Predstavitev stališča ne more biti daljša kot pet minut.
22. člen
(1) Predsednik državnega zbora skliče sejo kolegija, da se posvetuje o sklicih sej in o predlogih dnevnega reda sej državnega zbora, o drugih zadevah, ki so povezane z delom državnega zbora in njegovih delovnih teles, o izpolnjevanju pogojev za oblikovanje novih poslanskih skupin, o pogojih za delo poslanskih skupin ter o drugih zadevah, za katere to določa ta poslovnik.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka sprejema odločitve predsednik državnega zbora na podlagi posvetovanj z vodji poslanskih skupin.
23. člen
(1) Kolegij sprejme program dela državnega zbora za posamezno leto ter terminski program za obdobje najmanj dveh mesecev.
(2) Terminski program določa dneve za zasedanja državnega zbora in delovnih teles ter seznam predvidoma obravnavanih zadev in dneve, ko se bodo posamezne zadeve predvidoma obravnavale.
(3) Pri sprejemanju programov iz prvega odstavka tega člena kolegij upošteva program vlade za tekoče leto in predloge poslanskih skupin ter predloge delovnih teles. Pri tem upošteva čas, ki je potreben za posvet poslanske skupine pred obravnavo zadev na seji državnega zbora oziroma delovnih teles, ter čas, potreben za delo poslancev v volilni enoti.
24. člen
Kolegij obravnava vprašanja in pobude poslancev, ki se nanašajo na delo državnega zbora. O stališčih kolegija do teh vprašanj in pobud obvesti poslance predsednik državnega zbora.
3. Generalni sekretar in službe državnega zbora
25. člen
(1) Generalni sekretar državnega zbora (v nadaljnjem besedilu: generalni sekretar) vodi službe državnega zbora in opravlja druge zadeve, določene s predpisi, s tem poslovnikom ter z drugimi akti državnega zbora.
(2) Generalnega sekretarja imenuje državni zbor na predlog kolegija za čas do konca mandata državnega zbora, ki ga je imenoval.
(3) Za svoje delo je generalni sekretar odgovoren državnemu zboru.
(4) Generalni sekretar je lahko predčasno razrešen, če:
– sam zahteva razrešitev,
– ne more opravljati svoje funkcije zaradi trajne izgube delovne zmožnosti,
– pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih državnega zbora ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov državnega zbora ali ravna v nasprotju z njimi,
– s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči državnemu zboru škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale motnje pri delovanju državnega zbora,
– ravna v nasprotju s predpisi, ki določajo nezdružljivost opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo.
(5) Generalni sekretar mora po prenehanju funkcije ali v primeru predčasne razrešitve iz prejšnjega odstavka opravljati svoje naloge do imenovanja novega generalnega sekretarja.
26. člen
Službe državnega zbora opravljajo strokovna, administrativna in druga opravila ter tehnične naloge, s katerimi se zagotavljajo pogoji za delo državnega zbora.
4. Zakonodajno-pravna služba državnega zbora
27. člen
(1) Državni zbor ima zakonodajno-pravno službo, ki da mnenje o skladnosti predlogov zakonov, drugih aktov in amandmajev z ustavo in pravnim sistemom ter o zakonodajno-tehničnih vidikih predlogov (v nadaljnjem besedilu: zakonodajno-pravna služba).
(2) Vodjo zakonodajno-pravne službe imenuje kolegij na predlog predsednika državnega zbora.
5. Poslanske skupine
28. člen
Poslanec ima pravico skupaj z drugimi poslanci ustanoviti poslansko skupino, se včlaniti v že ustanovljeno poslansko skupino ali iz nje izstopiti in v njej enakopravno sodelovati. Poslanec je lahko član le ene poslanske skupine.
29. člen
(1) Poslanci, ki so bili izvoljeni z istoimenskih list, in poslanci, ki so člani iste parlamentarne stranke, imajo pravico ustanoviti le eno poslansko skupino. Poslanec je lahko član poslanske skupine istoimenske liste, na kateri je bil izvoljen, oziroma poslanske skupine parlamentarne stranke, katere član je.
(2) Poslansko skupino iz prejšnjega odstavka lahko ustanovijo najmanj trije poslanci.
(3) Poslansko skupino lahko ustanovijo tudi poslanci, ki so bili izvoljeni z list volivcev, ne glede na število.
(4) Poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti imata položaj poslanske skupine.
30. člen
(1) Vodja poslanske skupine obvesti o ustanovitvi poslanske skupine predsednika državnega zbora in mu predloži seznam članov z njihovimi podpisanimi pristopnimi izjavami.
(2) Vodja poslanske skupine obvesti predsednika državnega zbora o morebitnih spremembah sestave poslanske skupine v treh dneh po nastali spremembi in mu predloži njihove podpisane pristopne ali izstopne izjave.
31. člen
(1) Dvoje ali več poslanskih skupin se lahko združi v eno poslansko skupino.
(2) Poslanci, ki so bili izvoljeni z istoimenskih list, lahko ustanovijo novo poslansko skupino, če se politična stranka razdeli na dve ali več novih političnih strank, če se iz dela članstva te stranke ustanovi nova politična stranka, ali če razpade koalicija političnih strank, ki so vložile skupne istoimenske liste. Nova poslanska skupina se lahko ustanovi, če šteje najmanj tri člane.
(3) Poslanci, ki so bili izvoljeni z list volivcev, in poslanci, ki jim je prenehalo članstvo v politični stranki, imajo pravico ustanoviti poslansko skupino nepovezanih poslancev ali pristopiti k taki skupini, če je že ustanovljena. V teku istega mandata se lahko ustanovi samo ena poslanska skupina nepovezanih poslancev. Taka poslanska skupina se lahko ustanovi, če šteje najmanj tri člane.
(4) Na predlog poslancev, ki želijo ustanoviti novo poslansko skupino, predsednik državnega zbora ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za ustanovitev nove poslanske skupine.
6. Delovna telesa
a) Splošne določbe
32. člen
V državnem zboru se ustanovijo delovna telesa za spremljanje stanja na posameznih področjih, za pripravo odločitev o politiki na teh področjih, za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za obravnavo predlogov zakonov in drugih aktov državnega zbora.
33. člen
(1) Državni zbor ustanovi delovno telo in določi njegove naloge na predlog kolegija.
(2) Delovno telo ima predsednika, praviloma enega podpredsednika in člane. Mesta predsednikov in podpredsednikov delovnih teles praviloma pripadajo poslancem različnih poslanskih skupin. Če je predsednik delovnega telesa iz vrst predstavnikov poslanskih skupin vladajoče koalicije, je podpredsednik delovnega telesa praviloma iz vrst poslanskih skupin opozicije, in obratno.
(3) Vodilne funkcije v komisiji za nadzor proračuna in drugih javnih financ in v komisiji za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb pripadajo poslancem opozicijskih poslanskih skupin.
(4) Kolegij ob določitvi števila članov v vseh delovnih telesih, ki pripadajo posamezni poslanski skupini, upošteva velikost (število članov) posamezne poslanske skupine, ob določitvi mest v posameznem delovnem telesu pa upošteva razmerje med poslanci vladajoče koalicije in poslanci opozicije. Vsaki poslanski skupini se praviloma zagotovi vsaj eno mesto v vsakem delovnem telesu.
(5) Pri sestavi delovnih teles in določanju funkcij v njih lahko kolegij upošteva tudi poslansko skupino nepovezanih poslancev.
(6) Pri določanju vodilnih funkcij v delovnih telesih se upošteva velikost poslanske skupine, poleg tega pa tudi porazdelitev drugih funkcij v državnem zboru ter razporeditev poslancev v delegacije v mednarodnih parlamentarnih institucijah ter mednarodnih organizacijah in mednarodnih telesih.
(7) Poslanska skupina določi svoje člane v posameznem delovnem telesu glede na število mest, ki ji v tem delovnem telesu pripadajo, in o tem obvesti predsednika državnega zbora.
(8) Po imenovanju predsednikov in podpredsednikov ter določitvi članov delovnih teles na podlagi prejšnjega odstavka se njihova sestava objavi v glasilu državnega zbora. Na enak način se objavljajo tudi spremembe v sestavi delovnih teles.
34. člen
(1) Poslanec ima pravico in dolžnost, da se izreče, v katerih delovnih telesih državnega zbora želi sodelovati. Izjavo sporoči vodji poslanske skupine, katere član je. Če poslanec ni član nobene poslanske skupine, izjavo sporoči pisno predsedniku državnega zbora.
(2) Poslanca narodnih skupnosti sta člana komisije za narodni skupnosti. Izjavo, v katerih drugih telesih državnega zbora želita sodelovati, pisno sporočita predsedniku državnega zbora.
b) Stalne komisije državnega zbora
35. člen
Državni zbor ima stalne komisije:
– mandatno-volilno komisijo,
– komisijo za poslovnik,
– komisijo za narodni skupnosti,
– komisijo za nadzor proračuna in drugih javnih financ,
– komisijo za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb.
36. člen
Mandatno-volilna komisija:
– opravlja zadeve v zvezi s potrditvijo mandatov poslancev,
– obravnava vprašanja v zvezi z imuniteto poslancev, sodnikov ustavnega sodišča, sodnikov ter varuha človekovih pravic in njegovih namestnikov,
– obvešča zbor o primerih, ki imajo za posledico prenehanje poslančevega mandata,
– obravnava predloge zakonov in drugih aktov, ki urejajo položaj ter pravice poslancev in generalnega sekretarja,
– obravnava vprašanja iz pristojnosti državnega zbora v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami, kadar to določa zakon, ta poslovnik ali drug akt državnega zbora,
– predlaga državnemu zboru v imenovanje ali izvolitev funkcionarje, če tako določa zakon, ta poslovnik ali drug akt državnega zbora,
– daje soglasje k imenovanju funkcionarjev, če zakon tako določa,
– sprejema akte o plačah in drugih osebnih prejemkih in povračilih ter dopustih poslancev in generalnega sekretarja,
– opravlja druge naloge, ki jih določa zakon, ta poslovnik ali drug akt državnega zbora.
37. člen
Komisija za poslovnik:
– obravnava predlog poslovnika državnega zbora in predlog poslovnika o parlamentarni preiskavi ter njune spremembe in dopolnitve,
– spremlja uresničevanje tega poslovnika in poslovnika o parlamentarni preiskavi,
– daje razlago tega poslovnika in poslovnika o parlamentarni preiskavi,
– obravnava pobude za spremembe in dopolnitve tega poslovnika in poslovnika o parlamentarni preiskavi,
– daje na pobudo poslancev ali delovnih teles mnenje o skladnosti drugih aktov državnega zbora in njegovih delovnih teles, ki urejajo vprašanja organizacije in dela državnega zbora in njegovih delovnih teles, s tem poslovnikom,
– opravlja druge zadeve, določene s tem poslovnikom.
38. člen
Komisija za narodni skupnosti:
– obravnava predloge zakonov in drugih aktov, ki urejajo položaj ter pravice zgolj avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti ter njunih pripadnikov;
– obravnava vprašanja, ki zadevajo položaj in pravice italijanske in madžarske narodne skupnosti,
– obravnava vprašanja v zvezi z razvojem vzgoje in izobraževanja ter kulturno-prosvetne in gospodarske dejavnosti teh skupnosti,
– obravnava vprašanja v zvezi z vprašanji javnega obveščanja in založništva teh skupnosti,
– obravnava vprašanja razvoja stikov med italijansko in madžarsko narodno skupnostjo in njunima matičnima narodoma,
– predlaga ukrepe za uresničevanje pravic obeh narodnih skupnosti.
39. člen
Komisija za nadzor proračuna in drugih javnih financ:
– nadzoruje izvrševanje državnega proračuna ter finančnih načrtov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija z vidika zakonitosti, namenskosti in racionalnosti porabe ter pravilnosti njihovih finančnih izkazov na podlagi poročil računskega sodišča;
– spremlja izvrševanje proračunov lokalnih skupnosti, ki prejemajo finančna sredstva za izravnavo, in nadzoruje namensko porabo sredstev, prejetih iz državnega proračuna;
– nadzoruje izvrševanje finančnih načrtov in pravilnost finančnih izkazov javnih skladov, javnih podjetij in zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija;
– obravnava predloge zakonov, druge akte ter vprašanja, ki se nanašajo na nadziranje izvrševanja državnega proračuna in drugih javnih financ ter na delovanje organov, ki ta nadzor opravljajo;
– poroča državnemu zboru o nadzorstvu, ki ga opravlja, in mu predlaga potrebne ukrepe.
40. člen
Komisija za nadzor nad delom obveščevalno-varnostnih služb:
– nadzira dejavnost obveščevalno-varnostne službe pri vladi in obveščevalno-varnostne službe ministrstva, pristojnega za obrambo, skladnost njihovega delovanja s politiko nacionalne varnosti Republike Slovenije in smernicami vlade;
– nadzira uporabo z zakonom določenih posebnih oblik, metod in ukrepov pridobivanja podatkov obveščevalno-varnostnih služb iz prejšnje alinee in varnostnih služb ministrstva, pristojnega za notranje zadeve;
– obravnava predloge zakonov in drugih aktov, ki urejajo delovanje in uporabo posebnih oblik, metod in ukrepov pridobivanja podatkov obveščevalno-varnostnih služb iz prve alinee tega člena;
– državnemu zboru enkrat letno poroča o nadzoru in predlaga potrebne ukrepe.
c) Naloge delovnih teles in način dela
41. člen
(1) Delovno telo, v katerega delovno področje sodijo zadeve, ki so predložene državnemu zboru, obravnava te zadeve kot matično delovno telo. Druga delovna telesa lahko obravnavajo te zadeve kot zainteresirana delovna telesa.
(2) Matično delovno telo v posamezni zadevi določi predsednik državnega zbora.
(3) Matično delovno telo mora biti seznanjeno z vsemi predlogi, pobudami in vprašanji, ki jih nanj naslovi civilna družba.
(4) Obravnava poročil, ki so državnemu zboru posredovana na podlagi zakonov in drugih predpisov, se opravi le na matičnem delovnem telesu, razen če ta poslovnik ne določa drugače ali če matično delovno telo predlaga obravnavo na seji državnega zbora.
42. člen
(1) Matično delovno telo pripravi in pošlje predsedniku državnega zbora poročilo o obravnavi posamezne zadeve. Poročilo vsebuje:
– bistveno vsebino razprave in predlogov, ki so bili dani v razpravi,
– stališča, ki so bila sprejeta o mnenjih zainteresiranih delovnih teles, zakonodajno-pravne službe, državnega sveta, predsednika republike in vlade,
– stališča o predlogih, ki so bili dani v razpravi,
– mnenje, ki ga je sprejelo matično delovno telo, s predlogi sklepov, ki naj jih sprejme državni zbor,
– ločena mnenja, če to zahtevajo posamezni člani.
(2) Matično delovno telo določi izmed svojih članov poročevalca, ki bo predstavil poročilo na seji državnega zbora.
43. člen
(1) Na sejo matičnega delovnega telesa, na kateri se obravnava mnenje zainteresiranega delovnega telesa, se povabi predstavnik zainteresiranega delovnega telesa.
(2) Predsednika matičnega in zainteresiranega delovnega telesa se lahko dogovorita za skupno sejo obeh delovnih teles.
(3) Če matično delovno telo ne sprejme mnenja zainteresiranega delovnega telesa, lahko poročevalec zainteresiranega delovnega telesa predstavi mnenje na seji državnega zbora.
44. člen
Delovno telo lahko kot zainteresirano delovno telo obravnava tudi vprašanja v zvezi s sodelovanjem Republike Slovenije s predstavniškimi telesi drugih držav, z mednarodnimi parlamentarnimi institucijami ter mednarodnimi organizacijami in mednarodnimi telesi na svojem področju.
45. člen
(1) Delovno telo lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva od vlade in drugih državnih organov ter javnih zavodov, javnih podjetij in javnih skladov, katerih ustanoviteljica je država, pojasnila in podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju svojih nalog.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko najmanj ena tretjina članov komisije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb in komisije za nadzor proračuna in drugih javnih financ, pisno zahteva od vlade, drugih državnih organov, javnih zavodov, javnih podjetij in javnih skladov, katerih ustanoviteljica je država, podatke in posamezne dokumente, ki sodijo v delokrog tega delovnega telesa. Predsednik delovnega telesa je dolžan prejeto zahtevo s podpisi najmanj ene tretjine članov takoj posredovati predstojniku organa oziroma zavoda, podjetja ali sklada.
(3) Vlada, drugi državni organi, javni zavodi, javna podjetja in javni skladi, katerih ustanoviteljica je država so dolžni nemudoma posredovati zahtevane podatke in posamezne dokumente, ki jih zahteva delovno telo iz prvega odstavka tega člena oziroma tretjina njegovih članov iz drugega odstavka tega člena, razen če bi to bilo v nasprotju z zakonom.
(4) Izvedbo nadzora nad uporabo posebnih oblik, metod in ukrepov pridobivanja podatkov, za katerega je v skladu z zakonom pristojna komisija za nadzor nad delom obveščevalno-varnostnih služb, lahko pisno zahteva najmanj ena tretjina članov delovnega telesa. Predsednik tega delovnega telesa mora zagotoviti izvršitev nadzora takoj po prejemu takšne zahteve.
46. člen
(1) Za pridobivanje informacij lahko delovno telo opravi javne predstavitve mnenj, na katere povabi strokovnjake in druge osebe, ki bi lahko dale koristne informacije.
(2) Sklic javne predstavitve mnenj z vprašanji, o katerih se želijo pridobiti informacije, se objavi v javnih glasilih.
(3) Delovno telo lahko vabljene na javno predstavitev mnenj zaprosi, da svoja mnenja dajo tudi pisno.
47. člen
(1) Predsednik delovnega telesa sklicuje in vodi seje delovnega telesa ter javne predstavitve mnenj, določa poročevalce za obravnavo posameznih zadev na seji delovnega telesa ter skrbi za pripravo poročil in sklepov delovnega telesa.
(2) Podpredsednik delovnega telesa pomaga predsedniku pri njegovem delu in ga nadomešča, če je odsoten ali zadržan.
48. člen
(1) S sklicem seje delovnega telesa se članom najkasneje štirinajst dni pred dnem, določenim za sejo, pošlje predlog dnevnega reda, morebitno mnenje vlade, kadar ni predlagateljica, mnenje zakonodajno-pravne službe in morebitna mnenja zainteresirane javnosti.
(2) V nujnih primerih se lahko seja delovnega telesa skliče tudi v krajšem roku po sklepu državnega zbora ali kolegija, na zahtevo tretjine članov delovnega telesa ali poslanske skupine oziroma po odločitvi predsednika delovnega telesa.
(3) Istočasno sme zasedati največ dvoje delovnih teles.
49. člen
Če je potrebno, da se člani delovnega telesa neposredno seznanijo z razmerami na določenem območju ali na posameznem področju, lahko predsednik delovnega telesa po predhodnem soglasju večine vseh članov delovnega telesa in predsednika državnega zbora skliče sejo tudi zunaj sedeža državnega zbora.
50. člen
Predsednik delovnega telesa določi dnevni red seje delovnega telesa v skladu s programom dela državnega zbora, s terminskim programom in s predlogom dnevnega reda seje državnega zbora, s sklepom državnega zbora ali kolegija in s sklepi delovnega telesa.
51. člen
(1) Na sejo delovnega telesa se k obravnavi posameznih točk dnevnega reda povabijo predlagatelji oziroma njihovi predstavniki in predstavniki vlade ter predstavniki zakonodajno-pravne službe, ki lahko sodelujejo v razpravi.
(2) Na sejo delovnega telesa se lahko k obravnavi posameznih točk dnevnega reda povabijo predstavniki institucij, katerih delo je neposredno povezano z vsebino obravnavanih vprašanj, strokovnjaki in predstavniki zainteresirane javnosti, ki lahko na seji izjavijo in obrazložijo svoja mnenja in stališča o obravnavani zadevi.
52. člen
(1) Seja delovnega telesa je sklepčna, če se je udeleži več kot polovica članov.
(2) Če seja ni sklepčna, se lahko nadaljuje z obravnavo vprašanj, o katerih se ne odloča.
(3) Če je na seji, ki ni sklepčna, navzoča najmanj ena tretjina članov, lahko navzoči člani soglasno sklenejo, da obravnavajo tudi vprašanja, o katerih se odloča, in da se odločitve sprejmejo na korespondenčni seji. Navzoči člani se po končani obravnavi opredelijo do predloga, o katerem se odloča. Predsednik delovnega telesa nato skliče korespondenčno sejo in v sklicu pozove člane delovnega telesa, ki niso bili navzoči na seji, da mu v določenem roku sporočijo svojo opredelitev do predloga, o katerem naj bi delovno telo odločilo. Če najmanj tretjina članov delovnega telesa nasprotuje korespondenčni seji, se o predlogu odloča na prvi naslednji seji delovnega telesa.
53. člen
Komisija za narodni skupnosti sprejema odločitve, ki se nanašajo zgolj na pravice in položaj narodnih skupnosti, s soglasjem poslancev narodnih skupnosti.
54. člen
(1) Če se poslanec iz opravičenih razlogov ne more udeležiti seje delovnega telesa, katerega član je, ga lahko na seji delovnega telesa nadomesti poslanec, ki je član iste poslanske skupine, z vsemi pravicami in dolžnostmi člana delovnega telesa, razen če je z aktom o ustanovitvi delovnega telesa ali z drugim aktom državnega zbora drugače določeno.
(2) Poslanec, ki nadomešča opravičeno odsotnega poslanca, se mora izkazati s pooblastilom vodje poslanske skupine.
55. člen
(1) Poslanec ima pravico, da se udeležuje tudi sej delovnih teles, v katerih ni član, razen če je za posamezna izmed njih s tem poslovnikom ali z odlokom o ustanovitvi delovnega telesa drugače določeno.
(2) Če se poslanec udeleži seje delovnega telesa, v katerem ni član, lahko na njej razpravlja, nima pa pravice glasovati.
56. člen
Za seje delovnih teles se glede vprašanj, ki s tem poslovnikom niso posebej urejena, smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika o sejah državnega zbora.
7. Seje državnega zbora
a) Sklicevanje sej
57. člen
(1) Predsednik državnega zbora sklicuje redne seje v skladu s programom dela državnega zbora, po sklepu državnega zbora, po dogovoru na kolegiju ali na predlog vlade.
(2) Državni zbor ima redne seje v času rednih letnih zasedanj praviloma vsak mesec v zadnjih sedmih delovnih dneh.
(3) Po sklepu državnega zbora ali po dogovoru v kolegiju se lahko redne seje skličejo tudi v drugih dneh.
58. člen
(1) Izredno sejo skliče predsednik državnega zbora na zahtevo najmanj četrtine poslancev ali predsednika republike najkasneje v 15 dneh po vložitvi zahteve.
(2) Izredno sejo lahko skliče predsednik državnega zbora na predlog vlade ali po sklepu kolegija, kadar gre za zadeve, ki jih ni mogoče odlagati in jih ni mogoče pravočasno uvrstiti v dnevni red redne seje, če:
– se predlaga sprejem zakona po nujnem postopku,
– je odločitev državnega zbora vezana na rok, določen z ustavo, z zakonom ali s tem poslovnikom,
– gre za zadeve v zvezi s prenehanjem in potrditvijo mandata poslanca, imunitete poslanca ali drugih nosilcev javnih funkcij ali za zadeve v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami,
– gre za odločitve iz 92. člena ustave.
(3) V zahtevi in predlogu za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi in predlogu za sklic mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj državni zbor odloča.
59. člen
(1) Sklic seje s predlogom dnevnega reda pripravi predsednik državnega zbora po posvetovanju v kolegiju v skladu s terminskim programom dela zbora, s sklepi državnega zbora oziroma z zahtevami predlagateljev sklica seje.
(2) V predlog dnevnega reda seje se lahko uvrstijo le zadeve, za katerih obravnavo so izpolnjeni pogoji, določeni s tem poslovnikom.
(3) V predlog dnevnega reda predsednik državnega zbora uvrsti na predlog vsake opozicijske poslanske skupine po eno zadevo, če ta izpolnjuje pogoje za obravnavo po tem poslovniku.
60. člen
(1) Sklic seje s predlogom dnevnega reda in gradivo za sejo se pošlje poslancem najkasneje sedem dni pred dnem, določenim za sejo.
(2) Izredna seja se lahko skliče tudi v krajšem roku, kot je določen v prejšnjem odstavku. Predlog dnevnega reda izredne seje in gradivo za sejo se lahko predloži poslancem tudi na sami seji.
(3) Sklic seje in gradivo za sejo se pošlje tudi predsedniku državnega sveta, predsedniku republike in vladi.
61. člen
(1) Državni zbor ne more odločati o zadevah, glede katerih poslancem ni bilo prej poslano oziroma izročeno ustrezno gradivo.
(2) Državni zbor ne more odločati o zadevah, do katerih ni zavzelo stališča matično delovno telo, če ni s tem poslovnikom drugače določeno.
b) Potek seje
62. člen
Seji državnega zbora predseduje predsednik državnega zbora ali podpredsednik, ki ga on določi.
63. člen
(1) Ko predsedujoči začne sejo, obvesti državni zbor, kdo od poslancev ga je obvestil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.
(2) Predsedujoči obvesti državni zbor, kdo je povabljen na sejo.
64. člen
(1) Državni zbor na začetku seje določi dnevni red.
(2) Pri določanju dnevnega reda državni zbor najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, in nato o predlogih, da se dnevni red razširi. Zadeve, ki so bile na predlog dnevnega reda uvrščene na podlagi tretjega odstavka 59. člena tega poslovnika, se lahko umaknejo z dnevnega reda le na predlog poslanske skupine, ki je uvrstitev na dnevni red predlagala.
(3) Predlogi, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda in predlogi, da se dnevni red razširi, se predložijo predsedniku državnega zbora najkasneje dan pred začetkom seje do 12. ure.
(4) Če je v predlogu dnevnega reda predlog ali zahteva, za katero je po ustavi, zakonu ali tem poslovniku potrebna podpora določenega števila poslancev, poslanec lahko umakne svojo podporo takemu predlogu oziroma zahtevi najkasneje v roku iz prejšnjega odstavka in o tem pisno obvesti predsednika državnega zbora.
(5) Zadeve, za katere matično delovno telo predlaga, naj se umaknejo z dnevnega reda in uvrstijo na dnevni red naslednje seje, se umaknejo z dnevnega reda brez razprave in glasovanja. Umik ni mogoč za zadeve, ki so bile tako že enkrat umaknjene z dnevnega reda in za zadeve, ki so bile na dnevni red uvrščene na podlagi tretjega odstavka 59. člena tega poslovnika.
(6) Državni zbor lahko odloča o razširitvi dnevnega reda le, če so razlogi zanjo nastali po sklicu seje in če je bilo poslancem poslano ali izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda lahko poda mnenje vlada, če ni sama predlagateljica razširitve.
(7) Dnevni red seje se ob pogojih iz prejšnjega odstavka lahko razširi le z zadevami, določenimi v drugem odstavku 58. člena tega poslovnika.
(8) Če je predlog za razširitev dnevnega reda sprejet, za obravnavo in odločanje o zadevi, ki je uvrščena v razširjeni dnevni red, ne veljajo roki, določeni s tem poslovnikom.
(9) O predlogih v zvezi z dnevnim redom ni mogoča razprava poslancev. O njih lahko sporoče državnemu zboru stališča predstavniki poslanskih skupin. Ustna predstavitev takšnega sporočila ne sme trajati več kot tri minute. Predlagatelj lahko v največ petih minutah dodatno pojasni razloge za svoj predlog.
(10) Če kolegij ni sprejel predloga vlade, da se zakon sprejme po nujnem postopku, predsednik vlade pa veže vprašanje zaupnice na sprejem zakona po nujnem postopku, se sprejem zakona po nujnem postopku uvrsti na dnevni red seje državnega zbora brez razprave in glasovanja.
65. člen
(1) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu. Med sejo državni zbor lahko največ dvakrat spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda, če temu ne nasprotuje tretjina navzočih poslancev.
(2) Vodja poslanske skupine lahko napove odsotnost vseh članov poslanske skupine pri obravnavi posamezne točke dnevnega reda, pri čemer mora navesti razloge za tako odsotnost.
66. člen
(1) Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda predlagatelj oziroma njegov predstavnik dopolnilno obrazložitev.
(2) Predlagatelj oziroma njegov predstavnik mora podati dopolnilno obrazložitev, če tako sklene državni zbor.
(3) Za predlagateljem oziroma njegovim predstavnikom dobijo najprej besedo poročevalci delovnih teles, predstavnik vlade in predstavniki poslanskih skupin. Zatem dobijo besedo poslanci po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi.
(4) Predlagatelj oziroma njegov predstavnik, ter predstavnik vlade lahko dobijo besedo tudi med razpravo poslancev.
(5) Če predsedujoči državnega zbora oceni, da je treba na sami seji razrešiti določeno pravno vprašanje, pozove predstavnika zakonodajno-pravne službe, da na seji ustno poda pravno mnenje. Predstavnik zakonodajno-pravne službe lahko zahteva primeren čas za pripravo takšnega mnenja.
67. člen
(1) Razprave poslancev in drugih udeležencev seje so določene v skladu s tem poslovnikom.
(2) Kolegij določi čas trajanja posamezne točke dnevnega reda, čas razprav poslancev, poslanskih skupin in drugih udeležencev seje. Čas trajanja razprav poslancev in drugih udeležencev seje ne more biti krajši od petih minut, čas trajanja razprav za poslanske skupine pa ne od desetih minut, če kolegij, s soglasjem vodij vseh poslanskih skupin, ne določi krajšega časa.
(3) Če katera od poslanskih skupin nasprotuje odločitvi kolegija o času trajanja razprave poslanskih skupin pri posamezni točki dnevnega reda, lahko zahteva, da se čas za razpravo te poslanske skupine določi tako, da se število članov poslanske skupine pomnoži s časom trajanja razprave poslancev, ki ne more biti daljši od petih minut, pri čemer pa skupni čas za razpravo poslanske skupine ne more biti krajši od 20 minut in ne daljši od 90 minut. Čas za razpravo se lahko na način iz prejšnjega stavka za posamezno poslansko skupino določi k petim točkam dnevnega reda, pri čemer se tako določen čas za razpravo pri obravnavi predloga državnega proračuna, rebalansa in sprememb državnega proračuna ter interpelacije podvoji.
(4) Poslanska skupina mora zahtevo iz prejšnjega odstavka podati na seji kolegija, na kateri se sprejme odločitev o času trajanja razprave poslanskih skupin.
(5) Državni zbor lahko na predlog predsedujočega ali poslanca odloči, da lahko govornik o istem vprašanju razpravlja le enkrat.
(6) Državni zbor lahko na predlog predsedujočega odloči, da se čas za obravnavo točke oziroma razpravo podaljša, vendar ne več kot za eno uro.
(7) Predsedujoči določi vrstni red razpravljalcev tako, da pridejo do besede poslanci iz vseh poslanskih skupin.
68. člen
(1) Prijave k razpravi je treba vložiti pisno pri predsedniku državnega zbora najkasneje dan pred začetkom obravnave posamezne točke dnevnega reda do 12. ure.
(2) Določba prejšnjega odstavka ne velja za drugo obravnavo predloga zakona in v tretji obravnavi za obravnavo členov, h katerim so vloženi amandmaji.
69. člen
Poslancu, ki želi govoriti o uporabi poslovnika (postopkovno vprašanje), da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Govor tega poslanca ne sme trajati več kot tri minute. O uporabi poslovnika odloči predsedujoči.
70. člen
Vsak razpravljalec ima pravico do odgovora na razpravo drugega razpravljalca (replika), kolikor se ta razprava nanaša na njegovo razpravo, če meni, da je bila njegova razprava napačno razumljena ali napačno interpretirana. Predsedujoči mu da besedo takoj, ko jo zahteva. Replika se mora omejiti samo na potrebno pojasnilo in ne sme trajati več kot tri minute. Replika na repliko ni dovoljena, razen če predsedujoči oceni, da so bile navedbe v repliki netočne.
71. člen
(1) Če za razpravo določeni čas še ni potekel, ko je vrstni red vnaprej priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Razprave tistih, ki se prijavijo na ta poziv, lahko predsedujoči omeji na določen čas v okviru še razpoložljivega časa, določenega za razpravo. Ko predsedujoči ugotovi, da je potekel čas, določen za razpravo ali da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo.
(2) Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge odločitev ali stališč, predsedujoči obravnavo te točke dnevnega reda prekine. Obravnava te točke dnevnega reda se nadaljuje po predložitvi potrebnih predlogov odločitev oziroma stališč.
72. člen
(1) Predstavnik poslanske skupine lahko pred končnim glasovanjem o predlogu odločitve obrazloži glasovanje poslanske skupine. Njegov govor lahko traja največ tri minute.
(2) Poslanec ima pravico pred končnim glasovanjem o predlogu odločitve obrazložiti svoj glas. Njegov govor lahko traja največ dve minuti.
(3) Določbi prejšnjih dveh odstavkov ne veljata za odločanje s tajnim glasovanjem in za odločanje o postopkovnih vprašanjih.
73. člen
(1) Predsedujoči lahko med sejo prekine delo državnega zbora in določi, kdaj se bo nadaljevalo.
(2) Predsedujoči prekine delo državnega zbora, če pred odločanjem to zahteva vodja poslanske skupine zaradi posvetovanja v skupini. Posamezna poslanska skupina lahko zahteva takšno prekinitev samo enkrat pri posamezni točki dnevnega reda. Takšna prekinitev sme trajati največ 45 minut, razen če državni zbor na obrazložen predlog vodje poslanske skupine odloči drugače.
(3) Predsedujoči prekine delo državnega zbora, če se ugotovi, da pri odločanju seja ni več sklepčna, če so pred odločanjem potrebna posvetovanja, če državni zbor odloči, da je treba pridobiti mnenja delovnih teles, zakonodajno-pravne službe ali vlade, in v drugih primerih, kadar tako sklene državni zbor.
74. člen
(1) Predsedujoči, poslanska skupina, predlagatelj ali vlada, kadar ni predlagatelj, lahko predlagajo, da se razprava ali odločanje o obravnavani zadevi preloži na eno naslednjih sej. Preložitev zadeve, ki je bila na dnevni red uvrščena v skladu s tretjim odstavkom 59. člena tega poslovnika, na eno naslednjih sej lahko predlaga le poslanska skupina, na predlog katere je bila zadeva uvrščena na dnevni red. O takem predlogu odloči državni zbor po postopku, določenem v devetem odstavku 64. člena tega poslovnika.
(2) Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, državni zbor konča sejo.
c) Vzdrževanje reda na seji
75. člen
(1) Za red na seji državnega zbora skrbi predsedujoči.
(2) Na seji zbora ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu.
(3) Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govorniku lahko seže v besedo le predsedujoči, da ga opomni na red.
76. člen
Za kršitev reda na seji državnega zbora sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
– opomin,
– odvzem besede,
– odstranitev s seje ali z dela seje.
77. člen
Opomin se lahko izreče poslancu ali drugemu udeležencu na seji, če govori, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, če sega govorniku v besedo, če govori o vprašanju, ki ni na dnevnem redu ali če na kak drug način krši red na seji in določbe tega poslovnika.
78. člen
(1) Odvzem besede se lahko izreče poslancu ali drugemu udeležencu na seji, če s svojim govorom krši red na seji in določbe tega poslovnika, pa je bil neposredno pred tem že dvakrat opomnjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
(2) Zoper odvzem besede poslanec lahko ugovarja. O ugovoru odloči državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu.
79. člen
(1) Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče poslancu ali drugemu udeležencu na seji, če kljub dvakratnemu opominu ali odvzemu besede krši red na seji tako, da onemogoča delo državnega zbora.
(2) Poslanec ali drug udeleženec na seji, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti dvorano. Odsotnost poslanca s seje med trajanjem tega ukrepa se šteje za neopravičeno odsotnost s seje.
(3) Poslanec, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, lahko v treh dneh vloži ugovor na državni zbor, ki odloči o ugovoru na prvi naslednji seji brez razprave in obrazložitve glasu.
80. člen
(1) Predsedujoči odredi, da se odstrani iz dvorane in iz poslopja, v katerem je seja, poslušalec, ki krši red na seji. Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
(2) Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji državnega zbora, jo prekine.
č) Odločanje
81. člen
Državni zbor veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh poslancev. Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina vseh poslancev, državni zbor veljavno odloča, če sta na seji navzoči najmanj dve tretjini vseh poslancev.
82. člen
(1) Navzočnost poslancev se ugotovi z uporabo glasovalne naprave, z vzdigovanjem rok ali s poimenskim klicanjem poslancev.
(2) Z vzdigovanjem rok ali s poimenskim klicanjem poslancev se ugotovi njihova navzočnost tedaj, če glasovalna naprava ne deluje ali če v prostoru, kjer je seja, take naprave ni.
(3) O načinu ugotavljanja navzočnosti odloči predsedujoči.
(4) Pri poimenskem klicanju poslancev vsak poslanec potrdi svojo navzočnost z besedo “tukaj”. Predsedujoči nato ugotovi, da je poslanec navzoč ali odsoten. Navzočnost ali odsotnost poslanca se vpiše pri imenu in priimku poslanca v seznamu.
83. člen
(1) Navzočnost na seji se ugotavlja z glasovanjem. Če zbor po prvem glasovanju ni sklepčen, se glasovanje ponovi še dvakrat. Drugo glasovanje se opravi takoj po prvem. Če zbor še vedno ni sklepčen, se pred tretjim glasovanjem seja prekine za deset minut. Če zbor tudi ob tretjem glasovanju ni sklepčen, predsedujoči prekine sejo in določi, kdaj se bo nadaljevala.
(2) Šteje se, da poslanec ni bil navzoč pri glasovanju, če ni bil navzoč pri tretjem glasovanju.
84. člen
Državni zbor odloča z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev, kadar ni z ustavo, z zakonom ali s tem poslovnikom določena drugačna večina.
85. člen
(1) Državni zbor praviloma odloča z javnim glasovanjem.
(2) S tajnim glasovanjem odloča pri volitvah, imenovanjih in razrešitvah, kadar je to določeno z ustavo, z zakonom ali s tem poslovnikom.
(3) Državni zbor lahko odloči, da se opravi tajno glasovanje tudi o:
– obtožbi predsednika republike (109. člen ustave),
– obtožbi predsednika vlade ali ministra (119. člen ustave).
(4) V primerih iz prejšnjega odstavka lahko predlaga tajno glasovanje predlagatelj ali poslanska skupina.
86. člen
(1) Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
(2) Predsedujoči lahko določi na začetku seje ali med sejo čas, ko se opravi glasovanje o posameznih predlogih, o katerih se odloča.
87. člen
(1) Javno glasovanje se opravi z uporabo glasovalne naprave ali z vzdigovanjem rok.
(2) Z vzdigovanjem rok se glasuje, če glasovalna naprava ne deluje ali če je seja v prostoru, kjer take naprave ni.
88. člen
(1) Če se glasuje z uporabo glasovalne naprave, predsedujoči pozove poslance, naj glasujejo. Poslanci se izrečejo tako, da pritisnejo na tipko glasovalne naprave.
(2) Če se glasuje z vzdigovanjem rok, predsedujoči najprej vpraša, kdo je za predlog, in nato, kdo je proti predlogu.
89. člen
(1) Če se glasuje z uporabo glasovalne naprave, lahko vsak poslanec zahteva računalniški izpis glasovanja.
(2) Računalniški izpis glasovanja lahko zahtevajo tudi predlagatelj oziroma njegov predstavnik, predstavnik vlade in predstavniki medijev, pri volitvah, imenovanjih in razrešitvah pa tudi osebe, o katerih izvolitvi, imenovanju ali razrešitvi se je glasovalo.
90. člen
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
91. člen
(1) Tajno se glasuje z glasovnicami.
(2) Za vsako glasovanje se natisne 90 glasovnic.
(3) Glasovnice so enake velikosti, oblike in barve in so overjene s pečatom državnega zbora.
(4) Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, ter opredelitev “za” in “proti”. Na dnu glasovnice je beseda “za” na desni, beseda “proti” pa na levi strani. Poslanec glasuje tako, da obkroži besedo “za” ali besedo “proti”.
(5) Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, iz katere volja poslanca ni jasno razvidna, sta neveljavni.
(6) Vsebino glasovnic za volitve, imenovanja in razrešitve določa ta poslovnik v delu, v katerem ureja volitve, imenovanja in razrešitve.
92. člen
(1) Tajno glasovanje vodi komisija, ki jo sestavljajo predsedujoči in štirje poslanci, ki jih izvoli državni zbor na predlog predsedujočega.
(2) Tajno glasovanje se opravi v prostoru kjer je seja. V ta prostor v času izvedbe glasovanja nimajo dostopa osebe, ki niso udeležene pri izvedbi glasovanja.
(3) Poslancem se vročijo glasovnice tako, da pride vsak k mizi predsedujočega in pove svoje ime in priimek.
(4) Poslanec izpolni glasovnico v glasovalni kabini in jo odda v glasovalno skrinjico.
(5) Predsedujoči pred glasovanjem določi čas začetka in konca glasovanja.
(6) Ob izteku tega časa predsedujoči sklene glasovanje.
93. člen
(1) Ko je glasovanje končano, se komisija umakne v poseben prostor, da ugotovi izid glasovanja. V ta prostor nimajo dostopa osebe, ki niso udeležene pri ugotavljanju izida glasovanja.
(2) Preden komisija odpre glasovalno skrinjico, prešteje nerazdeljene glasovnice in jih vloži v poseben omot, ki ga zapečati.
(3) Ugotovitev izida glasovanja obsega:
– število razdeljenih glasovnic,
– število oddanih glasovnic,
– število neveljavnih glasovnic,
– število veljavnih glasovnic,
– število glasov “za” in število glasov “proti”, oziroma, kadar se pri volitvah ali imenovanjih glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, število glasov, ki so jih dobili posamezni kandidati,
– ugotovitev, da je predlog izglasovan ali da ni izglasovan s predpisano večino, oziroma, kadar se pri volitvah ali imenovanjih glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, kateri kandidat je izvoljen oziroma imenovan.
(4) O ugotovitvi izida glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani komisije.
(5) Predsedujoči objavi izid glasovanja na seji državnega zbora.
d) Dobesedni zapisi seje
94. člen
(1) O delu na seji državnega zbora se vodijo dobesedni zapisi (magnetofonski zapis in magnetogram seje).
(2) Govornik ima najkasneje v treh dneh po svojem nastopu na seji državnega zbora pravico do redakcijskih popravkov v magnetogramu svojega govora. Popravki ne smejo spremeniti smisla in bistva njegovega izvajanja. V dvomu odloči o dopustnosti popravka predsednik državnega zbora. Popravke magnetograma govornik potrdi s podpisom.
(3) O delu na seji državnega zbora se lahko vodijo tudi avdio-video zapisi.
8. Udeležba poslancev na sejah državnega zbora in njegovih delovnih teles
95. člen
(1) Poslanec, ki ne more priti na sejo državnega zbora ali njegovega delovnega telesa, katerega član je, mora o odsotnosti in o razlogih zanjo obvestiti predsednika državnega zbora oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje dan pred začetkom seje oziroma dan pred nadaljevanjem prekinjene seje, razen če tega ne more storiti zaradi višje sile.
(2) Za opravičeno odsotnost poslanca se šteje:
– zadržanost z dela po predpisih o delovnih razmerjih in zdravstvenem zavarovanju,
– službena odsotnost po odobritvi predsednika državnega zbora,
– izredni dopust, odobren v skladu z zakonom in aktom mandatno-volilne komisije,
– zadržanost poslanca s seje delovnega telesa zaradi istočasne udeležbe pri delu drugega delovnega telesa, katerega član je,
– zadržanost poslanca s seje delovnega telesa, katerega član je, če ga po pooblastilu vodje poslanske skupine na seji nadomesti poslanec iz iste poslanske skupine,
– poslansko delo v volilni enoti v dnevih, ki so s programom dela državnega zbora predvideni za delo poslancev v volilnih enotah,
– odsotnost zaradi napovedane in obrazložene odsotnosti vseh članov poslanske skupine, katere član je poslanec, pri obravnavi posamezne točke dnevnega reda,
– službena odsotnost po odobritvi vodje poslanske skupine.
(3) Za opravičeno odsotnost poslanca se šteje tudi zadržanost zaradi okoliščin, ki se štejejo za višjo silo.
(4) Vodja poslanske skupine lahko odobri službeno odsotnost po zadnji alinei drugega odstavka tega člena le v primeru, če zagotovi, da iz drugih razlogov iz drugega odstavka tega člena na seji državnega zbora ali delovnega telesa ne bo opravičeno odsotnih več kot tretjina poslancev te poslanske skupine.
(5) Vodja poslanske skupine obvesti predsednika državnega zbora oziroma delovnega telesa in mandatno-volilno komisijo o službeni odsotnosti iz prejšnjega odstavka, najkasneje dan pred sejo državnega zbora ali delovnega telesa oziroma najkasneje dan pred nadaljevanjem prekinjene seje.
96. člen
Generalni sekretar oziroma sekretar delovnega telesa po končani seji državnega zbora oziroma delovnega telesa pisno obvesti mandatno-volilno komisijo o odsotnosti poslancev s seje državnega zbora oziroma delovnega telesa.
97. člen
Za dneve neopravičene odsotnosti s seje državnega zbora ali seje delovnega telesa poslancu ne pripada plača, regres za prehrano med delom in povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela.
98. člen
(1) Na podlagi obvestila o odsotnosti poslanca s seje, predsednik mandatno-volilne komisije obvesti poslanca, ki je bil neopravičeno odsoten, o ustreznem znižanju njegove plače in drugih osebnih prejemkov.
(2) Zoper obvestilo iz prejšnjega odstavka ima poslanec pravico do ugovora. Pisni ugovor se pošlje komisiji v osmih dneh po prejemu obvestila.
(3) Ugovor zadrži izvršitev ukrepa.
(4) O ugovoru odloči komisija s sklepom, s katerim ugovoru ugodi in ukrep spremeni ali prekliče, ali pa ugovor zavrne in potrdi veljavnost ukrepa o znižanju plače in drugih osebnih prejemkov. Komisija poslanca, ki je vložil ugovor, pisno seznani s sprejeto odločitvijo.
99. člen
Podrobnejši postopek za ugotavljanje odgovornosti poslanca zaradi neopravičene odsotnosti s seje državnega zbora oziroma delovnega telesa določi mandatno-volilna komisija.
9. Javnost dela
100. člen
(1) Državni zbor obvešča javnost o svojem delu ter o odločitvah in stališčih glede zadev, ki jih obravnava.
(2) Predlogi aktov in druga gradiva, ki jih obravnava državni zbor, se v celoti ali v povzetku objavijo v glasilu državnega zbora.
(3) V glasilu državnega zbora se objavljajo tudi sklepi državnega zbora, sprejeti ob obravnavi posameznih zadev.
(4) Poročila in mnenja delovnih teles se objavijo v glasilu državnega zbora, kadar je s tem poslovnikom tako določeno ali kadar tako odloči predsednik državnega zbora.
101. člen
(1) Seje državnega zbora in delovnih teles so javne, razen če državni zbor oziroma delovno telo obravnava zadevo zaupne narave.
(2) Javnost seje državnega zbora ali njegovega delovnega telesa je zagotovljena, če je predstavnikom medijev omogočeno spremljanje seje neposredno v prostoru, kjer poteka seja, ali če jim je spremljanje seje omogočeno s tehničnimi pripomočki.
(3) Državni zbor lahko na predlog predsedujočega, matičnega delovnega telesa, poslanske skupine ali vlade sklene, da bo seja ali del seje potekal brez navzočnosti javnosti, tudi če ne obravnava zadeve zaupne narave, kadar tako določa ta poslovnik ali kadar je utemeljeno pričakovati, da bodo v razpravi lahko sprožena vprašanja v zvezi z zadevami zaupne narave. Sklep o tem sprejme državni zbor na seji brez navzočnosti javnosti.
(4) Predsedujoči določi, kdo je lahko poleg poslancev navzoč na seji ali delu seje, ki poteka brez navzočnosti javnosti.
(5) O delu na seji ali na delu seje, ki poteka brez navzočnosti javnosti, se vodijo dobesedni zapisi in avdio-video zapisi, če državni zbor ne odloči drugače. Vpogled v takšne zapise imajo samo poslanci, predlagatelj, predstavnik vlade in drugi sodelujoči na taki seji.
(6) Besedilo uradnega obvestila o seji ali delu seje, ki poteka brez navzočnosti javnosti, določi predsedujoči.
(7) Določbe tretjega do šestega odstavka tega člena veljajo smiselno tudi za seje delovnih teles državnega zbora.
102. člen
(1) Predstavniki medijev imajo pravico biti navzoči na javnih sejah državnega zbora in njegovih delovnih teles ter obveščati javnost o njihovem delu.
(2) Predstavnikom medijev so na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov državnega zbora, obvestila in poročila o delu državnega zbora in njegovih delovnih teles, glasilo državnega zbora in druge publikacije, ki jih izdaja državni zbor, ter vsi javni dokumenti, ki se objavljajo v računalniškem omrežju državnega zbora.
(3) Pogoji za delo predstavnikov medijev v državnem zboru in način uporabe javnih dokumentov iz računalniškega omrežja državnega zbora se določijo s pravili, ki jih izda generalni sekretar.
103. člen
Osebe, ki niso vabljene na sejo, so lahko navzoče na seji v skladu s pravili o notranjem redu, ki jih določi generalni sekretar v soglasju s kolegijem.
104. člen
(1) Javnosti niso dostopni dokumenti in gradivo državnega zbora, ki so zaupne narave.
(2) Poslanec javnosti ne sme sporočiti podatkov iz dokumentov oziroma gradiva, ki je zaupne narave, kot tudi ne podatkov s seje ali dela seje, ki poteka brez navzočnosti javnosti.
(3) Ravnanje z gradivom zaupne narave določi državni zbor s posebnim aktom, ki ga sprejme na predlog kolegija.
105. člen
(1) Izvirniki zakonov in vse gradivo, ki ga je obravnaval državni zbor ali njegova delovna telesa, se hranijo v arhivu državnega zbora. V arhivu se hranijo tudi dobesedni zapisi (magnetofonski zapisi in magnetogrami) sej državnega zbora in njegovih delovnih teles, avdio-video zapisi sej ter drugo gradivo, za katero tako določi predsednik državnega zbora oziroma predsednik delovnega telesa.
(2) Magnetofonski in avdio-video zapisi sej se hranijo najmanj štiri leta. O arhiviranju in rokih hranjenja gradiva, magnetofonskih in avdio-video zapisov izda natančnejša navodila generalni sekretar.
106. člen
Poslanci imajo pravico vpogleda v spise in v gradivo, ki se hrani v pristojnih službah državnega zbora in njegovih delovnih teles. Vpogled v spise in gradivo, ki vsebuje podatke osebne narave, je dopusten le poslancem, na katere se ti podatki nanašajo. Vpogled v takšne spise in gradivo imajo lahko tudi druge osebe, vendar le z dovoljenjem predsednika državnega zbora in z dovoljenjem poslanca, na katerega se ti podatki nanašajo.
IV. AKTI IN POSTOPKI
1. Akti državnega zbora
107. člen
Državni zbor sprejema ustavne zakone o spremembi ustave, zakone, avtentične razlage zakonov, državni proračun, rebalans državnega proračuna, spremembe državnega proračuna in zaključni račun državnega proračuna, poslovnik državnega zbora, odloke, resolucije, deklaracije, priporočila in sklepe ter uradna prečiščena besedila zakonov.
108. člen
(1) Z odlokom državni zbor razglaša ustavne zakone o spremembi ustave, razpisuje referendum, odreja parlamentarno preiskavo, ustanavlja javne zavode in javna podjetja v skladu z zakonom ter ureja način dela in razmerja v državnem zboru.
(2) Z odlokom državni zbor odloča o vprašanjih iz 92. člena ustave.
(3) Z odlokom državni zbor odloča o drugih aktih v skladu z zakonom.
109. člen
Z resolucijo državni zbor ocenjuje stanje, določa politiko in sprejema nacionalne programe na posameznih področjih.
110. člen
Z deklaracijo izraža državni zbor splošna stališča do vprašanj notranje in zunanje politike ter do posameznih vprašanj, ki imajo pomen za vso državo.
111. člen
S priporočilom državni zbor predlaga ukrepe za delo državnih organov, organizacij in posameznikov, ki opravljajo javne službe ali izvršujejo javna pooblastila.
112. člen
S sklepom državni zbor odloča o volitvah, imenovanjih in razrešitvah, daje soglasja k aktom javnih zavodov in javnih podjetij ter k imenovanjem in razrešitvam direktorjev in članov organov upravljanja teh zavodov in podjetij v skladu z zakonom in ustanovitvenim aktom, odloča o postopkovnih vprašanjih in o drugih vprašanjih iz svoje pristojnosti.
113. člen
(1) Predlogi zakonov in drugih aktov, ki jih sprejema državni zbor, predlogi, zahteve in pobude, o katerih odloča državni zbor, in drugo gradivo, ki ga obravnava državni zbor, se pošiljajo predsedniku državnega zbora.
(2) Če zadeva ni vložena v skladu s tem poslovnikom, se šteje, da ni bila vložena. Predsednik državnega zbora o tem obvesti predlagatelja.
(3) Zakonodajno-pravna služba določi za vloženi predlog akta kratico v skladu z aktom državnega zbora o določanju kratic.
2. Zakonodajni postopek
a) Splošne določbe
114. člen
(1) Predlog zakona pošlje vlada, poslanec, državni svet ali najmanj 5.000 volivcev predsedniku državnega zbora.
(2) Po posredovanju predloga zakona predsedniku državnega zbora ni več mogoče priglasiti sopredlagateljstva k predlogu zakona.
115. člen
(1) Predlog zakona vsebuje naslov zakona, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
(2) Uvod obsega:
– oceno stanja in razloge za sprejem zakona,
– cilje, načela in poglavitne rešitve predloga zakona,
– oceno finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva,
– navedbo, da so sredstva za izvajanje zakona v državnem proračunu zagotovljena, če predlog zakona predvideva porabo proračunskih sredstev v obdobju, za katerega je bil državni proračun že sprejet,
– prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenosti predlagane ureditve pravu Evropske unije; prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih mora vsebovati prikaz ureditve v najmanj treh pravnih sistemih držav članic Evropske unije,
– druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona.
(3) Če predlog zakona ne vsebuje zahtevanih vsebin iz tega člena, predsednik državnega zbora pozove predlagatelja, da predlog zakona dopolni. Če predlagatelj najkasneje v 15 dneh po pozivu predsednika državnega zbora predloga zakona ne dopolni, se šteje, da predlog zakona ni bil vložen.
(4) V besedilu členov se morata smiselno uporabiti ženski in moški spol v tistih prvih členih oziroma poglavjih predloga zakona, ki določajo temeljne subjekte predloga zakona, z navedbo, da se v nadaljnjem besedilu uporabi naslavljanje v moškem spolu.
(5) Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja, kadar se predlagajo spremembe ali dopolnitve zakona.
(6) Kadar se predlagajo spremembe ali dopolnitve zakona, predlagatelj priloži predlogu zakona tudi besedilo tistih določb zakona, za katere se predlagajo spremembe ali dopolnitve.
(7) V obrazložitvi se pojasni vsebina in namen posameznih členov predloga zakona ter posledice in medsebojne povezave v njih vsebovanih rešitev.
116. člen
(1) Predsednik državnega zbora posreduje predlog zakona vsem poslancem takoj po vložitvi. S tem se začne zakonodajni postopek.
(2) Predlog zakona predsednik državnega zbora pošlje tudi vladi, če ta ni predlagatelj zakona.
(3) Predlog zakona se objavi v glasilu državnega zbora.
117. člen
(1) Če je vloženih več predlogov zakonov, ki urejajo isto družbeno razmerje, državni zbor pa še ni začel z obravnavo predloga zakona na podlagi 122. člena oziroma matično delovno telo še ni začelo z obravnavo predloga zakona na podlagi 126. člena tega poslovnika, državni zbor najprej obravnava predlog zakona, ki je bil posredovan (poslan) prvi in nato po vrstnem redu posredovanja dalje.
(2) Če je izmed predlogov zakonov iz prejšnjega odstavka vložen tudi predlog zakona, ki ga je posredovala vlada, pa ni bil posredovan kot prvi, ga državni zbor, ne glede na vrstni red posredovanja, obravnava po vrstnem redu kot drugega.
(3) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov, lahko matično delovno telo sklene, da bo predloge zakonov, ki urejajo enako družbeno razmerje, za katero državni zbor še ni začel z obravnavo na podlagi 122. člena, oziroma matično delovno telo še ni začelo z obravnavo na podlagi 126. člena tega poslovnika in predlog zakona, za katerega je bila sprejeta odločitev, da se sprejme po nujnem postopku, obravnavalo na isti seji v okviru iste točke dnevnega reda, po določbah tega poslovnika o nujnem postopku za sprejem zakona.
(4) V primeru iz prejšnjega odstavka ima pravice in dolžnosti predlagatelja po tem poslovniku vsak od predlagateljev predlogov zakonov.
118. člen
(1) Predlagatelj lahko umakne predlog zakona ali nadomesti predlog zakona z novim, do sklica seje državnega zbora, na kateri začne z obravnavo predloga zakona na podlagi 122. člena oziroma do sklica seje matičnega delovnega telesa na kateri začne z obravnavo predloga zakona na podlagi 126. člena tega poslovnika.
(2) Če predlagatelj nadomesti predlog zakona z novim, se zakonodajni postopek glede novega predloga zakona začne, ko ga predsednik državnega zbora posreduje poslancem.
(3) Če predlagatelj umakne predlog zakona v roku iz prvega odstavka tega člena, je zakonodajni postopek končan.
b) Predhodna obravnava
119. člen
(1) Predlagatelj zakona lahko pred vložitvijo predloga zakona predlaga, naj se opravi predhodna obravnava o temeljnih vprašanjih in družbenih razmerjih, ki naj bi se uredila z zakonom.
(2) Predhodna obravnava se opravi na podlagi prikaza stanja na področju, ki naj se uredi z zakonom, in tez za normativno ureditev, ki lahko vsebujejo variantne rešitve.
(3) Če kolegij sprejme predlog, da se opravi predhodna obravnava, predsednik državnega zbora določi tudi delovno telo, v katerem se ta opravi.
120. člen
(1) V predhodni obravnavi sodeluje predlagatelj, lahko pa tudi vlada, če ni predlagatelj.
(2) Na zahtevo delovnega telesa iz prejšnjega člena poda v predhodni obravnavi mnenje zakonodajno-pravna služba.
(3) Po opravljeni predhodni obravnavi sprejme delovno telo iz prejšnjega člena mnenje, ki ga pošlje predlagatelju.
(4) Predlagatelj v uvodu predloga zakona obrazloži, kako je upošteval mnenje delovnega telesa iz prejšnjega odstavka.
c) Redni zakonodajni postopek
ca) Prva obravnava predloga zakona
121. člen
Prva obravnava predloga zakona se, razen v primeru iz 122. člena tega poslovnika, opravi s posredovanjem predloga zakona poslancem.
122. člen
(1) Najmanj deset poslancev lahko v 15 dneh po posredovanju predloga zakona poslancem zahteva, da državni zbor opravi razpravo o razlogih, ki zahtevajo sprejem zakona ter o načelih, ciljih in poglavitnih rešitvah predloga zakona (splošna razprava).
(2) Po končani splošni razpravi državni zbor sklepa o tem, ali je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo.
(3) Če državni zbor odloči, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, se zakonodajni postopek nadaljuje.
(4) Če državni zbor odloči, da predlog zakona ni primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo, je zakonodajni postopek končan.
123. člen
Predsednik državnega zbora določi matično delovno telo in mu dodeli predlog zakona v obravnavo takoj po izteku roka iz prvega odstavka prejšnjega člena oziroma takoj po zaključku splošne razprave in sprejemu sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo.
124. člen
(1) Predlog zakona, ki bo imel finančne posledice za državni proračun ali druga javna finančna sredstva, se dodeli v obravnavo tudi delovnemu telesu, ki je pristojno za vprašanja javnih financ. To delovno telo lahko poda mnenje tudi k amandmaju, ki ima finančne posledice za državni proračun ali druga javna finančna sredstva, posebej pa je dolžno opozoriti na morebitno dejstvo, da predlog zakona določa proračunske izdatke, ki v obdobju, za katero je proračun sprejet, niso predvideni. Poročilo o finančnih posledicah predloga zakona in amandmajev pošlje to delovno telo matičnemu delovnemu telesu.
(2) Predlog zakona, ki vsebuje določbe, ki se nanašajo na pravice in položaj narodnih skupnosti, se dodeli tudi komisiji za narodni skupnosti. Ta komisija lahko poda tudi mnenje k amandmajem, ki se nanašajo na pravice in položaj narodnih skupnosti. Poročilo glede takih določb predloga zakona in amandmajev pošlje komisija matičnemu delovnemu telesu.
cb) Druga obravnava predloga zakona
125. člen
(1) Druga obravnava predloga zakona se opravi najprej v matičnem delovnem telesu in nato na podlagi poročila matičnega delovnega telesa na seji državnega zbora.
(2) Če se o predlogu zakona ni opravila splošna razprava, lahko predstavniki poslanskih skupin na seji državnega zbora obrazložijo stališče poslanske skupine do predloga zakona, če o tem obvestijo predsednika državnega zbora najkasneje dan pred pričetkom seje do 12. ure. Predstavitev stališča lahko traja največ pet minut.
(3) V drugi obravnavi se opravi razprava o členih ali delih predloga zakona in glasovanje o členih ali delih predloga zakona.
(4) O naslovu zakona se razpravlja in glasuje le, če je k njemu vložen amandma.
Obravnava v matičnem delovnem telesu
126. člen
V drugi obravnavi predloga zakona matično delovno telo opravi razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.
127. člen
Če matično delovno telo na podlagi tretjega odstavka 117. člena tega poslovnika obravnava predloge zakonov, ki urejajo isto družbeno razmerje, najprej odloči, na podlagi katerega izmed predlogov zakonov bo pripravilo dopolnjen predlog zakona, nato pa odloči, katere izmed členov iz drugih predlogov zakonov se vključi v predlog zakona, na podlagi katerega bo pripravljen dopolnjen predlog zakona, ter nato nadaljuje z obravnavo po določbah tega poslovnika o obravnavi v matičnem delovnem telesu in določbah 144. člena tega poslovnika.
128. člen
(1) Matično delovno telo lahko sklene, da:
– se združi razprava in glasovanje o več povezanih členih predloga zakona,
– se opravi razprava in glasovanje o posameznih delih oziroma poglavjih predloga zakona,
– se razpravlja in glasuje skupaj o več delih oziroma poglavjih predloga zakona ali o vseh členih skupaj.
(2) Matično delovno telo lahko sklene, da predlog zakona, o katerem ni bila opravljena splošna razprava na podlagi 122. člena tega poslovnika, ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
129. člen
(1) Amandmaje k predlogu zakona lahko vložijo poslanci, poslanska skupina, zainteresirano delovno telo in delovno telo iz 124. člena tega poslovnika ter vlada, kadar ni predlagateljica zakona.
(2) Amandmaji se lahko vlagajo do petega dne pred sejo matičnega delovnega telesa, na kateri se opravi druga obravnava predloga zakona. Če je seja sklicana v skladu z drugim odstavkom 48. člena tega poslovnika, se amandmaji lahko vlagajo do začetka obravnave predloga zakona. Če je na dnevni red seje uvrščen predlog zakona, za katerega s terminskim programom to ni bilo predvideno, se amandmaji lahko vlagajo do začetka obravnave predloga zakona.
(3) Z amandmajem se lahko predlaga sprememba ali dopolnitev posameznega člena ali naslova zakona. Z amandmaji se lahko predlagajo tudi novi členi, ki vsebujejo rešitve, izhajajoče iz ciljev in načel predloga zakona, oziroma črtanje posameznega člena.
(4) Predlagatelj zakona lahko vloži amandmaje k vloženim amandmajem najkasneje dan pred sejo matičnega delovnega telesa do 12. ure. Amandmaje k amandmajem, ki se na podlagi drugega odstavka tega člena lahko vlagajo do začetka obravnave predloga zakona, lahko predlagatelj zakona vloži do začetka obravnave vloženega amandmaja.
(5) Amandma se vloži pisno v normativni obliki z obrazložitvijo, v kateri se pojasnijo razlogi za amandma in navedejo posledice za državni proračun ali druga javna finančna sredstva ter druge posledice, ki jih bo imel sprejem amandmaja.
130. člen
(1) Predlagatelj zakona, zainteresirano delovno telo, delovno telo iz 124. člena tega poslovnika in vlada, kadar ni predlagateljica zakona, lahko dajo mnenje k posameznemu amandmaju.
(2) Matično delovno telo obravnava amandmaje in mnenja iz prejšnjega odstavka in se do njih opredeli.
131. člen
(1) O vsakem amandmaju se glasuje posebej.
(2) Pred vsakim glasovanjem lahko dasta k posameznemu amandmaju mnenje predlagatelj zakona in vlada, če ni predlagatelj zakona.
(3) Če je amandma k posameznemu členu vsebinsko povezan z amandmaji k drugim členom, se o tako povezanih amandmajih razpravlja in glasuje skupaj.
(4) Če je k posameznemu členu vloženih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od vsebine člena, in nato po tem kriteriju o drugih amandmajih.
(5) Če je vložen amandma k amandmaju, se najprej glasuje o amandmaju, ki je dan k amandmaju.
(6) Če predsedujoči matičnega delovnega telesa ugotovi, da so zaradi sprejetega amandmaja drugi amandmaji postali brezpredmetni, se o njih ne glasuje. Če predlagatelji drugih amandmajev ugovarjajo ugotovitvi predsedujočega, odloči o tem matično delovno telo brez razprave in obrazložitve glasu.
(7) Predlagatelj amandmaja lahko spremeni, dopolni ali umakne amandma do konca razprave o amandmajih k členu, h kateremu je predlagal amandma.
(8) Matično delovno telo lahko sprejme tudi svoj amandma.
132. člen
(1) Pri predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona se amandmaje lahko vlaga le k členom sprememb in dopolnitev predloga zakona.
(2) Omejitev iz prejšnjega odstavka ne velja za amandmaje, ki se vlagajo h prehodnim in končnim določbam predloga zakona.
133. člen
(1) Po končani obravnavi amandmajev in členov se pripravi dopolnjen predlog zakona, in sicer tako, da se v predlog zakona za drugo obravnavo vključi vse sprejete amandmaje. Dopolnjen predlog zakona je sestavni del poročila matičnega delovnega telesa za drugo obravnavo predloga zakona.
(2) V primeru obravnave predloga zakona, ki vsebuje določbe, ki se nanašajo na pravice in položaj narodnih skupnosti, poročilo vsebuje tudi morebitno poročilo komisije za narodni skupnosti iz drugega odstavka 124. člena tega poslovnika in opredelitev matičnega delovnega telesa do stališč komisije za narodni skupnosti.
(3) Poročilo matičnega delovnega telesa za drugo obravnavo predloga zakona in morebitno mnenje zakonodajno-pravne službe k dopolnjenemu predlogu zakona, se objavita v glasilu državnega zbora.
Obravnava na seji državnega zbora
134. člen
(1) V drugi obravnavi predloga zakona državni zbor opravi razpravo po posameznih členih, h katerim so bili vloženi amandmaji ter glasovanje o posameznih amandmajih.
(2) O predlogu zakona v drugi obravnavi, za katerega je matično delovno telo sklenilo, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo, državni zbor ne razpravlja, ampak glasuje o predlogu matičnega delovnega telesa. Če je predlog matičnega delovnega telesa sprejet, je zakonodajni postopek končan. Če predlog ni sprejet, predsednik državnega zbora takoj pošlje predlog zakona matičnemu delovnemu telesu v obravnavo.
(3) Pred glasovanjem o predlogu iz prejšnjega odstavka lahko poda predlagatelj oziroma njegov predstavnik dopolnilno obrazložitev, predstavniki poslanskih skupin pa lahko predstavijo stališče poslanske skupine do predloga matičnega delovnega telesa, če o tem obvestijo predsednika državnega zbora najkasneje dan pred obravnavo točke do 12. ure. Dopolnilna obrazložitev in predstavitev stališča ne moreta biti daljša kot pet minut.
135. člen
(1) Amandmaje k dopolnjenemu predlogu zakona lahko vloži poslanska skupina, deset poslancev in vlada, kadar ni predlagateljica zakona.
(2) Amandma se lahko vloži k tistim členom predloga zakona, h katerim je matično delovno telo sprejelo amandmaje.
(3) Amandmaji se lahko vložijo najkasneje pet dni pred sejo državnega zbora, na kateri se obravnava predlog zakona. Če je na dnevni red seje državnega zbora uvrščen predlog zakona, za katerega s terminskim programom to ni bilo predvideno, se amandmaji lahko vlagajo najkasneje dan pred začetkom seje do 12. ure.
(4) Predlagatelj zakona lahko vloži amandmaje k amandmajem do začetka obravnave predloga zakona. Kadar se amandmaji lahko vlagajo na podlagi drugega stavka prejšnjega odstavka, lahko predlagatelj vloži amandmaje na amandmaje do začetka obravnave vloženega amandmaja.
(5) Glede vsebine in sestavin amandmajev veljata tretji in peti odstavek 129. člena tega poslovnika.
(6) Matično delovno telo, delovno telo iz 124. člena tega poslovnika in vlada ter predlagatelj predloga zakona lahko dajo mnenje k posameznemu amandmaju.
(7) Pri predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona se uporablja določba 132. člena tega poslovnika.
136. člen
(1) Državni zbor lahko sklene, da skupaj razpravlja o dveh ali več členih, h katerim so vloženi amandmaji, in skupaj glasuje o amandmajih k tem členom.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka lahko predsedujoči ugotovi, da je amandma sprejet oziroma ni sprejet, če na podlagi razprave oceni izid mogočega glasovanja o amandmaju. Predsedujoči je dolžan izvesti glasovanje o posamičnem amandmaju, če tako zahteva vlada, kadar ni predlagatelj amandmaja, predlagatelj amandmaja ali poslanska skupina. Glasovanje se opravi brez razprave in obrazložitve glasu.
137. člen
(1) Po končani drugi obravnavi se pripravi pregled vseh sprejetih amandmajev in vseh členov, h katerim so bili ti amandmaji sprejeti.
(2) Če so bili sprejeti amandmaji k več kot desetini členov dopolnjenega predloga zakona, se po končani drugi obravnavi pripravi in pravno tehnično uredi besedilo predloga zakona za tretjo obravnavo na podlagi sprejetih amandmajev.
(3) Če je predlagatelj zakona vlada, lahko državni zbor v primeru iz prejšnjega odstavka sklene, naj vlada pripravi besedilo predloga zakona za tretjo obravnavo.
(4) Če zakonodajno-pravna služba ali vlada ugotovi, da so posamezne določbe predloga zakona po sprejemu amandmajev v drugi obravnavi, medsebojno neusklajene, neskladne z ustavo ali neusklajene z drugimi zakoni, na to opozori državni zbor in predlaga možne rešitve.
138. člen
(1) Če so bili v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k manj kot desetini členov dopolnjenega predloga zakona, lahko državni zbor na predlog predlagatelja sklene, da bo na isti seji opravil tretjo obravnavo predloga zakona, če temu ne nasprotuje več kot tretjina navzočih poslancev.
(2) Tretja obravnava se opravi najprej po preteku štiriindvajsetih ur po prejemu pregleda iz prvega odstavka 137. člena tega poslovnika. Predsedujoči odloči, kdaj se bo opravila tretja obravnava, takoj po sprejemu sklepa iz prejšnjega odstavka.
139. člen
(1) Če v drugi obravnavi ni bil k dopolnjenemu predlogu zakona sprejet noben amandma, državni zbor na isti seji preide na glasovanje o zakonu.
(2) Glasovanje o zakonu se lahko opravi najprej po preteku štiriindvajsetih ur po končani drugi obravnavi predloga zakona. Predsedujoči določi, kdaj bo državni zbor opravil glasovanje o zakonu.
cc) Tretja obravnava predloga zakona
140. člen
(1) V tretji obravnavi državni zbor razpravlja o predlogu zakona v celoti in o njem glasuje. Obravnava posameznih členov predloga zakona se opravi le o tistih členih, h katerim so vloženi amandmaji.
(2) Tretja obravnava predloga zakona se opravi praviloma na prvi naslednji seji po obravnavi predloga zakona v drugi obravnavi.
(3) V tretji obravnavi predloga zakona lahko amandmaje vložijo predlagatelj ali vlada, kadar ni predlagateljica zakona, ali poslanska skupina. Amandmaji se lahko na način iz tretjega, četrtega in petega odstavka 135. člena tega poslovnika vložijo le k členom, h katerim so bili v drugi obravnavi sprejeti amandmaji. Če se opravi tretja obravnava na podlagi 138. člena tega poslovnika, se amandmaji lahko vložijo do začetka obravnave.
(4) Glede glasovanja o amandmajih se smiselno uporabljajo določbe 131. člena tega poslovnika.
(5) Če zakonodajno-pravna služba ali vlada ugotovi da so s sprejetimi amandmaji posamezne določbe predloga zakona medsebojno neusklajene ali neusklajene z drugimi zakoni, na to opozori predsedujočega. V takem primeru predsedujoči določi predlagatelju čas, da pripravi uskladitveni amandma.
(6) K predlogu zakona iz 127. člena tega poslovnika, za katerega je zakonodajno-pravna služba ali vlada ugotovila, da je s sprejetimi amandmaji medsebojno neusklajen ali neusklajen z drugimi zakoni, ne glede na določbe četrtega odstavka 117. člena tega poslovnika pripravi uskladitveni amandma vlada.
(7) Če uskladitveni amandma ni sprejet, ali če predlagatelj v roku, ki ga je določil predsedujoči, ni pripravil uskladitvenega amandmaja, se sestane matično delovno telo, ki pripravi svoj uskladitveni amandma, ali predlaga, da se predlog zakona ne sprejme.
(8) Državni zbor v nadaljevanju razpravlja in glasuje o uskladitvenih amandmajih.
(9) Če uskladitveni amandma ni sprejet, je zakonodajni postopek končan.
(10) Če je sprejet predlog matičnega delovnega telesa, da se predlog zakona ne sprejme, je zakonodajni postopek končan.
141. člen
(1) Po končani razpravi o predlogu zakona oziroma po sprejemu uskladitvenih amandmajev, državni zbor glasuje o predlogu zakona.
(2) Zakon, ki zadeva uresničevanje v ustavi določenih pravic in položaj zgolj narodnih skupnosti, se sprejme s soglasjem poslancev narodnih skupnosti. Šteje se, da je soglasje dano, če sta poslanca narodnih skupnosti glasovala za zakon.
(3) Na podlagi odločitev državnega zbora pripravi zakonodajno-pravna služba končno besedilo zakona (izvirnik zakona).
č) Skrajšani postopek
142. člen
(1) Predlagatelj zakona lahko predlaga, naj državni zbor obravnava predlog zakona v skrajšanem postopku, če gre za:
– manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona,
– prenehanje veljavnosti posameznega zakona ali njegovih posameznih določb,
– manj zahtevne uskladitve zakona z drugimi zakoni ali s pravom Evropske unije,
– spremembe in dopolnitve zakona v zvezi s postopkom pred ustavnim sodiščem oziroma z odločbo ustavnega sodišča.
(2) Če kolegij odloči, da se predlog zakona obravnava v skrajšanem postopku, predsednik takoj določi matično delovno telo in mu dodeli predlog zakona v obravnavo. V skrajšanem postopku obravnave predloga zakona se ne opravi splošna razprava na podlagi 122. člena tega poslovnika. Druga in tretja obravnava se opravita na isti seji. Druga obravnava se v tem primeru začne z obravnavo predloga zakona v matičnem delovnem telesu po določbah tega poslovnika o drugi obravnavi.
(3) Za obravnavo predloga zakona v skrajšanem postopku se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem zakonodajnem postopku, razen določb 138. in 139. člena in določb, ki določajo rok za vlaganje amandmajev v tretji obravnavi, če s tem poslovnikom ni drugače določeno. Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji do začetka tretje obravnave predloga zakona.
d) Nujni postopek za sprejem zakona
143. člen
(1) Kadar je sprejem zakona nujen zaradi interesov varnosti ali obrambe države ali zaradi odprave posledic naravnih nesreč ali zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države, lahko vlada predlaga sprejem zakona po nujnem postopku.
(2) Razloge za sprejem zakona po nujnem postopku vlada posebej utemelji.
(3) Če kolegij odloči, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku, predsednik takoj določi matično delovno telo in mu dodeli predlog zakona v obravnavo.
(4) Predlog zakona, ki se obravnava po nujnem postopku, se uvrsti na prvo sejo državnega zbora po odločitvi kolegija.
(5) V nujnem postopku se uporabljajo vse določbe tega poslovnika, ki v naslednjem členu niso izrecno izvzete.
144. člen
(1) V nujnem postopku za sprejem zakona se ne opravi splošna razprava na podlagi 122. člena tega poslovnika. Druga in tretja obravnava se opravita na isti seji. Druga obravnava se v tem primeru začne z obravnavo predloga zakona v matičnem delovnem telesu po določbah tega poslovnika o drugi obravnavi.
(2) V nujnem postopku za sprejem zakona ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem zakonodajnem postopku.
(3) V nujnem postopku za sprejem zakona se lahko predlagajo amandmaji tudi ustno na sami seji do zaključka razprave o delih oziroma členih zakona. Ustno predlagani amandma je treba pred glasovanjem predložiti predsedujočemu na seji matičnega delovnega telesa ali državnega zbora pisno z obrazložitvijo.
(4) Državni zbor lahko zahteva, da se do amandmajev, vloženih po seji matičnega delovnega telesa, opredeli matično delovno telo.
e) Mnenje in soglasje lokalnih skupnosti v zakonodajnem postopku
145. člen
(1) Kadar je v zakonodajni postopek predložen zakon, ki vsebuje določbe, s katerimi se neposredno posega v položaj in pravice lokalnih skupnosti, ali določbe, s katerimi se prenaša na lokalne skupnosti izvrševanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, predsednik državnega zbora na začetku zakonodajnega postopka pozove pristojne organe lokalnih skupnosti, naj o teh določbah predloga zakona v določenem roku dajo svoje mnenje. Ta rok ne sme biti krajši od 30 dni.
(2) Matično delovno telo se opredeli do mnenj lokalnih skupnosti.
146. člen
(1) Določbe predloga zakona, s katerimi se na lokalne skupnosti prenaša izvrševanje določenih zadev iz državne pristojnosti, se sprejmejo s soglasjem lokalnih skupnosti, na katere se prenaša izvrševanje teh zadev. Zaradi pridobitve soglasja pošlje predsednik državnega zbora pristojnim organom lokalnih skupnosti besedilo predloga zakona, ki je pripravljeno za tretjo obravnavo. Pristojni organi lokalnih skupnosti sporočijo svoje soglasje ali nesoglasje predsedniku državnega zbora najkasneje v 30 dneh po prejemu besedila zakona.
(2) Določbe zakona, ki so bile poslane v soglasje lokalnim skupnostim in zoper katere so le-te izrazile nesoglasje, lahko državni zbor ne glede na določbe tega poslovnika o tretji obravnavi predloga zakona z ustreznimi amandmaji spremeni. Z amandmaji spremeni lahko tudi z njimi povezane ostale določbe. Ustrezne amandmaje pripravi matično delovno telo.
(3) Če je zaradi nesoglasja posameznih ali vseh lokalnih skupnostih po mnenju zakonodajno-pravne službe potrebno uskladiti besedilo zakona, predlagatelj pripravi uskladitveni amandma.
f) Ponovno odločanje o zakonu
147. člen
Kadar državni zbor pred razglasitvijo zakona na zahtevo državnega sveta ponovno odloča o zakonu, pošlje predsednik državnega zbora zahtevo državnega sveta v mnenje matičnemu delovnemu telesu, zakonodajno-pravni službi, predlagatelju zakona in vladi.
148. člen
(1) Razpravo o zahtevi državnega sveta in ponovno glasovanje opravi državni zbor na prvi naslednji seji.
(2) Pred razpravo in glasovanjem lahko predstavnik državnega sveta obrazloži zahtevo državnega sveta.
(3) Poročevalec matičnega delovnega telesa predstavi pred razpravo in glasovanjem mnenje delovnega telesa.
(4) Predlagatelj zakona oziroma njegov predstavnik in predstavnik vlade lahko pred razpravo in glasovanjem obrazložita mnenje predlagatelja zakona oziroma vlade.
g) Postopek za sprejem avtentične razlage zakona
149. člen
(1) Predlog za sprejem avtentične razlage zakona lahko poda vsak predlagatelj, ki lahko predlaga zakon.
(2) Predlog iz prejšnjega odstavka vsebuje naslov zakona, navedbo člena, za katerega se predlaga avtentična razlaga, razloge zanjo in predlog besedila avtentične razlage.
(3) Predsednik državnega zbora pošlje predlog v mnenje matičnemu delovnemu telesu, zakonodajno-pravni službi ter vladi.
150. člen
(1) Matično delovno telo obravnava predlog za sprejem avtentične razlage zakona potem, ko dobi mnenje zakonodajno-pravne službe.
(2) Matično delovno telo najprej obravnava vprašanje, ali je potrebno sprejeti avtentično razlago zakona. Če matično delovno telo meni, da je to potrebno, obravnava tudi predlog besedila avtentične razlage.
(3) Amandmaje k besedilu predloga avtentične razlage zakona lahko predlaga samo matično delovno telo.
151. člen
(1) O predlogu za avtentično razlago zakona in o predlogu besedila avtentične razlage ter o morebitnih amandmajih matičnega delovnega telesa državni zbor razpravlja in glasuje na isti seji.
(2) Če državni zbor sprejme predlog za sprejem avtentične razlage, ne pa tudi njenega besedila, naloži matičnemu delovnemu telesu, da s sodelovanjem zakonodajno-pravne službe pripravi nov predlog besedila avtentične razlage.
152. člen
(1) Besedilo avtentične razlage je sprejeto, če je zanj glasovala večina poslancev, ki je določena za sprejem zakona, na katerega se nanaša avtentična razlaga.
(2) Avtentična razlaga se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) Sprejete avtentične razlage ni mogoče spreminjati.
h) Uradno prečiščeno besedilo zakona
153. člen
(1) Po vsaki spremembi ali dopolnitvi zakona zakonodajno-pravna služba pripravi uradno prečiščeno besedilo zakona.
(2) Uradno prečiščeno besedilo potrdi državni zbor brez razprave.
(3) Uradno prečiščeno besedilo zakona se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in v elektronski obliki na spletnih straneh državnega zbora.
i) Postopek s predlogi zakonov po izteku mandatne dobe državnega zbora
154. člen
(1) S prenehanjem mandatne dobe državnega zbora so končani vsi zakonodajni postopki in postopki za sprejem drugih aktov, ki so bili začeti v tej mandatni dobi, razen tistih, ki so bili začeti na predlog 5.000 volivcev, vlade, za katere je vlada v 30 dneh po svoji izvolitvi sklenila, da se zakonodajni postopek in postopek za sprejem drugih aktov nadaljuje, državnega sveta in tistih, ki so bili začeti na predlog poslancev in so jih prevzeli poslanci v 30 dneh po konstituiranju državnega zbora.
(2) Šteje se, da predlogi zakonov, glede katerih se do izteka mandatne dobe državnega zbora, še ni začela splošna razprava na podlagi 122. člena ali obravnava na podlagi 126. člena tega poslovnika, niso bili vloženi.
(3) Postopki za sprejem drugih aktov, ki jih sprejema državni zbor na podlagi zakona, se nadaljujejo po določbah tega poslovnika.
3. Postopek za sprejem državnega proračuna, rebalansa državnega proračuna, spremembe državnega proračuna in zaključnega računa državnega proračuna
a) Postopek za sprejem državnega proračuna
155. člen
(1) Predlog državnega proračuna za naslednje leto predloži vlada najkasneje do 1. oktobra tekočega leta.
(2) Vlada predloži skupaj s predlogom državnega proračuna tudi proračunski memorandum in ostale dokumente, povezane s predlogom proračuna, ki jih zahteva zakon.
156. člen
(1) Predsednik državnega zbora najkasneje v petih dneh po predložitvi predloga državnega proračuna posreduje poslancem predlog državnega proračuna, proračunski memorandum in ostale dokumente, povezane s predlogom proračuna, ki jih zahteva zakon, ter sklic seje, na kateri bo opravljena predstavitev proračunskega memoranduma in predloga državnega proračuna.
(2) Sejo državnega zbora, na kateri bo opravljena predstavitev proračunskega memoranduma in predloga državnega proračuna, skliče predsednik državnega zbora najkasneje v desetih dneh po predložitvi predloga državnega proračuna.
(3) Proračunski memorandum in predlog državnega proračuna predstavita na seji državnega zbora predsednik vlade in minister za finance. O tej predstavitvi ni razprave.
157. člen
(1) Amandmaje k predlogu državnega proračuna lahko vložijo poslanci, poslanske skupine, zainteresirana delovna telesa in matično delovno delo.
(2) Poslanci, poslanske skupine in zainteresirana delovna telesa lahko vložijo amandmaje k predlogu državnega proračuna najkasneje v desetih dneh po predstavitvi predloga državnega proračuna na seji državnega zbora.
(3) Zainteresirano delovno telo lahko vloži amandmaje samo k tistim delom predloga proračuna, ki zadevajo njegovo področje, pri čemer lahko predlog za spremembo izdatkov na tem področju uravnoteži s predlogom za spremembo izdatkov na drugem področju.
(4) Amandma se vloži pisno in mora biti obrazložen.
(5) Amandmaji se predlagajo k posameznim delom posebnega dela predloga državnega proračuna.
(6) Vsak predlagatelj amandmaja mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki. Vloženi amandma ne sme biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije ter tudi ne v breme dodatnega zadolževanja.
158. člen
Matično delovno telo se najkasneje v 15 dneh po predstavitvi proračunskega memoranduma in predloga državnega proračuna na seji državnega zbora opredeli do vloženih amandmajev in sprejme svoje amandmaje ter pripravi poročilo, ki ga pošlje predsedniku državnega zbora.
159. člen
(1) Vlada se najkasneje v 30 dneh po predstavitvi predloga državnega proračuna na seji državnega zbora opredeli do vseh vloženih amandmajev in na podlagi teh opredelitev ter zadnjih analiz gospodarskih gibanj in realizacije državnega proračuna za tekoče leto pripravi dopolnjen predlog državnega proračuna ter ga predloži državnemu zboru.
(2) Dopolnjen predlog državnega proračuna je predloženo novo integralno besedilo predloga državnega proračuna, v katerega je vlada vključila amandmaje, s katerimi se strinja, ter v katerem je izvedla svoje potrebne spremembe in dopolnitve predloga državnega proračuna. V obrazložitvi vlada navede, kako je upoštevala amandmaje upravičenih predlagateljev in katere dodatne potrebne spremembe in dopolnitve predloga državnega proračuna je izvedla.
(3) Vlada lahko predlaga povečanje obsega proračuna ali povečanje obsega zadolževanja.
160. člen
(1) Amandmaje k dopolnjenemu predlogu državnega proračuna lahko vloži matično delovno telo, poslanska skupina ali najmanj četrtina poslancev.
(2) Amandmaji se predlagajo k posameznim delom posebnega dela dopolnjenega predloga državnega proračuna.
(3) Poslanska skupina ter najmanj četrtina poslancev lahko vložijo amandmaje najkasneje pet dni pred sejo državnega zbora.
(4) Matično delovno telo lahko vloži amandmaje najkasneje tri dni pred sejo državnega zbora.
(5) Matično delovno telo se opredeli do dopolnjenega predloga proračuna in do vloženih amandmajev in pripravi poročilo, ki vsebuje njegova stališča in opredelitve do amandmajev ter amandmaje matičnega delovnega telesa.
161. člen
(1) Sejo državnega zbora, na kateri bo opravljena obravnava dopolnjenega predloga državnega proračuna, skliče predsednik državnega zbora najkasneje v 15 dneh po predložitvi dopolnjenega predloga državnega proračuna.
(2) Pred pričetkom razprave o posameznih delih dopolnjenega predloga državnega proračuna na seji državnega zbora lahko najprej predstavnik vlade obrazloži dopolnjen predlog državnega proračuna, poročevalec matičnega delovnega telesa predstavi poročilo, stališča do njega pa lahko predstavijo tudi predstavniki poslanskih skupin. Predstavitev stališč predstavnikov poslanskih skupin ne more biti daljša kot 20 minut.
(3) O amandmajih k dopolnjenemu predlogu državnega proračuna odloča državni zbor na koncu razprave o posameznem delu posebnega dela dopolnjenega predloga državnega proračuna, h kateremu je bil vložen amandma.
(4) Predlagatelj amandmaja lahko spremeni, dopolni ali umakne amandma do konca razprave o amandmajih k posameznemu delu posebnega dela dopolnjenega predloga državnega proračuna, h kateremu je vložil amandma.
(5) Državni zbor glasuje najprej o amandmajih, ki so jih vložile poslanske skupine ali najmanj četrtina poslancev in nato o amandmajih matičnega delovnega telesa.
162. člen
(1) Ko je končano glasovanje o delih dopolnjenega predloga državnega proračuna, predsedujoči ugotovi, ali je predlog državnega proračuna usklajen glede prejemkov in izdatkov ter po delih.
(2) V dvomu predsedujoči zahteva o tem mnenje vlade in matičnega delovnega telesa.
(3) Če je predlog državnega proračuna usklajen, državni zbor glasuje o njem v celoti.
163. člen
(1) Če predsedujoči ugotovi, da predlog državnega proračuna ni usklajen, državni zbor zahteva od vlade, naj v določenem roku predloži amandma za uskladitev predloga državnega proračuna. Amandma za uskladitev predloga državnega proračuna lahko predloži tudi matično delovno telo.
(2) Z amandmajem za uskladitev predloga državnega proračuna se na podlagi sprejetih amandmajev uskladi državni proračun po posameznih delih.
(3) O amandmaju vlade za uskladitev predloga državnega proračuna da mnenje matično delovno telo. O amandmaju matičnega delovnega telesa za uskladitev predloga državnega proračuna da mnenje vlada.
(4) Predstavnik vlade oziroma matičnega delovnega telesa lahko na seji državnega zbora pojasni amandma za uskladitev predloga državnega proračuna. Predstavnik matičnega delovnega telesa oziroma vlade lahko predstavi mnenje matičnega delovnega telesa oziroma vlade.
(5) O amandmaju za uskladitev predloga državnega proračuna se na seji državnega zbora lahko izrečejo predstavniki poslanskih skupin. Njihove izjave trajajo največ pet minut.
(6) Po končani razpravi glasuje državni zbor o amandmaju za uskladitev predloga državnega proračuna. V primeru, da sta vložena amandmaja za uskladitev predloga državnega proračuna s strani vlade in s strani matičnega delovnega telesa, državni zbor najprej glasuje o amandmaju vlade. Če je amandma sprejet, glasuje državni zbor o predlogu državnega proračuna v celoti.
(7) Če ni sprejet amandma za uskladitev predloga državnega proračuna, državni proračun ni sprejet.
(8) Državni zbor pooblasti predsednika matičnega delovnega telesa in dva poslanca, da v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za finance, ter zakonodajno-pravno službo na podlagi odločitev državnega zbora pripravijo končno besedilo državnega proračuna (izvirnik proračuna).
164. člen
(1) Zakon o izvrševanju proračuna mora biti usklajen s sprejetim državnim proračunom. Če predlagani zakon ni usklajen s sprejetim državnim proračunom, mora vlada predlagati uskladitveni amandma k predlogu zakona o izvrševanju proračuna. Če uskladitveni amandma ni sprejet, se šteje, da tudi državni proračun ni sprejet.
(2) Za obravnavo in sprejem predloga zakona o izvrševanju proračuna se uporabljajo določbe tega poslovnika o obravnavi zakona po nujnem postopku.
165. člen
(1) Če državni proračun ni sprejet, določi državni zbor rok, v katerem mora vlada predložiti nov predlog državnega proračuna.
(2) Predsednik državnega zbora najkasneje v 15 dneh po predložitvi novega predloga državnega proračuna skliče sejo državnega zbora.
(3) Državni zbor na isti seji opravi razpravo in glasovanje o posameznih delih in amandmajih in glasovanje o novem predlogu državnega proračuna v celoti. Za razpravo in glasovanje o posameznih delih, amandmajih in novem predlogu državnega proračuna v celoti se smiselno uporabljajo določbe 161. in 162. člena tega poslovnika.
(4) Glede predlaganja amandmajev k novemu predlogu državnega proračuna se smiselno uporablja določba 157. člena tega poslovnika. Amandmaji se lahko vložijo najkasneje v desetih dneh po predložitvi novega predloga državnega proračuna.
(5) Matično delovno telo lahko vloži amandmaje najkasneje 13 dni po predložitvi novega predloga državnega proračuna.
(6) Matično delovno telo se opredeli do novega predloga državnega proračuna in do vloženih amandmajev in pripravi poročilo, ki vsebuje njegova stališča in opredelitve do amandmajev ter amandmaje matičnega delovnega telesa. Do vloženih amandmajev k novemu predlogu državnega proračuna se opredeli tudi vlada.
(7) Glede predlaganja in sprejemanja amandmaja za uskladitev novega predloga državnega proračuna se smiselno uporablja določba 163. člena tega poslovnika.
(8) Glede usklajenosti sprejetega državnega proračuna in predlaganega zakona o izvrševanju proračuna se smiselno uporabljajo določbe 164. člena tega poslovnika.
b) Postopek za sprejem rebalansa državnega proračuna in sprememb državnega proračuna
166. člen
(1) Vlada lahko med proračunskim letom predlaga rebalans državnega proračuna. Predlog rebalansa državnega proračuna mora v uvodu vsebovati tudi opredelitev vlade do novonastalih finančnih obveznosti, ki so bile uvedene z zakoni, sprejetimi v obdobju od sprejema državnega proračuna do predložitve predloga rebalansa državnega proračuna.
(2) Predlog rebalansa državnega proračuna se uvrsti na dnevni red seje državnega zbora, če so ga poslanci dobili vsaj 15 dni pred sejo.
(3) Glede predlaganja amandmajev k predlogu rebalansa državnega proračuna se smiselno uporablja določba 157. člena tega poslovnika, razen roka za predlaganje amandmajev. Amandmaji se lahko vložijo najkasneje tri dni pred sejo državnega zbora. Matično delovno telo lahko vloži amandmaje najkasneje dan pred sejo državnega zbora.
(4) Matično delovno telo se opredeli do predloga rebalansa državnega proračuna in do vloženih amandmajev ter pripravi poročilo, ki vsebuje njegova stališča in opredelitve do amandmajev ter amandmaje matičnega delovnega telesa. Do vloženih amandmajev se opredeli tudi vlada.
(5) Amandmaji se lahko nanašajo samo na tiste posamezne dele posebnega dela državnega proračuna, ki so zajeti v predlogu rebalansa državnega proračuna. Zainteresirano delovno telo lahko vloži amandmaje samo k tistim delom državnega proračuna, ki so zajeti v predlogu rebalansa državnega proračuna, ki zadevajo njegovo področje, pri čemer se lahko predlog za spremembo izdatkov na tem področju uravnoteži s predlogom za spremembo izdatkov na drugem področju.
(6) Predlog rebalansa državnega proračuna obravnava in sprejema državni zbor isti eni seji. Na tej seji se po vrsti opravijo predstavitev, razprava in glasovanje o delih in amandmajih ter razprava in glasovanje o predlogu rebalansa državnega proračuna v celoti. Za predstavitev se smiselno uporablja določba tretjega odstavka 156. člena tega poslovnika, za razpravo in glasovanje o posameznih delih, amandmajih in predlogu rebalansa državnega proračuna v celoti pa se smiselno uporabljajo določbe 161. in 162. člena tega poslovnika.
(7) Glede predlaganja in sprejemanja amandmaja za uskladitev rebalansa državnega proračuna se smiselno uporabljajo določbe 163. člena tega poslovnika.
(8) Kadar je v skladu z zakonom predlagan predlog državnega proračuna za daljše časovno obdobje, se predlogi sprememb državnega proračuna za prihodnje obdobje opravijo leto pred pričetkom prihodnjega obdobja po postopku iz tega člena. Predlog sprememb državnega proračuna predloži vlada najkasneje do 1. oktobra leta pred pričetkom prihodnjega obdobja.
c) Postopek za sprejem zaključnega računa državnega proračuna
167. člen
(1) Predlog zaključnega računa državnega proračuna za preteklo leto predloži vlada državnemu zboru v sprejem skupaj z dokončnim poročilom računskega sodišča najpozneje do 1. oktobra tekočega leta.
(2) Predsednik državnega zbora pošlje predlog zaključnega računa državnega proračuna matičnemu delovnemu telesu in poslancem najkasneje 15 dni pred sejo, na kateri bo državni zbor obravnaval zaključni račun državnega proračuna.
168. člen
(1) Pred začetkom razprave o zaključnem računu državnega proračuna poda najprej obrazložitev predstavnik vlade, potem poda poročilo predstavnik matičnega delovnega telesa.
(2) Razprava o zaključnem računu državnega proračuna se lahko deli na splošno razpravo in razpravo o delih.
(3) Državni zbor glasuje o zaključnem računu državnega proračuna v celoti.
4. Postopek za ratifikacijo mednarodne pogodbe
169. člen
(1) Državni zbor ratificira mednarodno pogodbo z zakonom.
(2) Predlog zakona o ratifikaciji mednarodne pogodbe predloži vlada.
(3) Ratifikacija mednarodne pogodbe se opravi po določbah tega poslovnika, ki veljajo za nujni postopek.
(4) V postopku ratifikacije mednarodne pogodbe ni mogoče vlagati amandmajev na besedilo mednarodne pogodbe.
5. Postopek za sprejem drugih aktov državnega zbora
170. člen
Poslovnik državnega zbora ter njegove spremembe in dopolnitve sprejema državni zbor smiselno po postopku, ki ga določa ta poslovnik za sprejem zakona.
171. člen
(1) Odloke, resolucije, deklaracije, priporočila in sklepe obravnava in sprejema državni zbor praviloma na isti seji. Na tej seji se po vrsti opravijo splošna razprava, razprava in glasovanje o delih akta in amandmajih ter glasovanje o aktu v celoti.
(2) Če z ustavo, z zakonom ali s tem poslovnikom ni določen predlagatelj akta iz prejšnjega odstavka, lahko predlaga te akte vsak poslanec, matično delovno telo ali vlada.
(3) Predlog resolucije o nacionalnem programu predloži vlada.
6. Postopek za spremembo ustave
172. člen
Ustava Republike Slovenije se spremeni z ustavnim zakonom. Ustavni zakon o spremembi ustave je sestavljen iz dveh delov: prvi del (razdelek I.) vsebuje besedilo spremembe ustave, drugi del (razdelek II.) pa vsebuje določbe o izvedbi spremembe ustave.
173. člen
(1) Predlog za začetek postopka za spremembo ustave lahko predloži 20 poslancev, vlada ali najmanj 30.000 volivcev predsedniku državnega zbora.
(2) V predlogu mora biti navedeno, v čem in kako naj se ustava spremeni, ter razlogi za spremembo. Predlogu za začetek postopka za spremembo ustave mora biti priložen osnutek ustavnega zakona.
(3) Predstavnik volivcev predloži predlog iz prejšnjega odstavka najkasneje v 30 dneh po preteku roka, določenega za zbiranje podpisov volivcev za podporo predlogu za začetek postopka za spremembo ustave.
(4) Zakonodajno-pravna služba določi za vloženi predlog akta kratico v skladu z aktom državnega zbora o določanju kratic.
174. člen
Državni zbor ustanovi ustavno komisijo v 30 dneh po predložitvi predloga za začetek postopka za spremembo ustave. V primeru, da tega, glede na določbo 6. člena tega poslovnika, ni mogoče zagotoviti, pa v prvem čim krajšem možnem času po tem roku.
175. člen
Ustavna komisija sprejme predlog sklepa, da se začne postopek za spremembo ustave, z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov.
176. člen
(1) Če ustavna komisija ne sprejme sklepa iz prejšnjega člena, o tem pripravi poročilo za sejo državnega zbora.
(2) Če ustavna komisija sprejme sklep iz prejšnjega člena, opravi razpravo o osnutku ustavnega zakona.
(3) Ustavna komisija po končani razpravi iz prejšnjega odstavka sprejme z dvotretjinsko večino navzočih članov stališča o osnutku ustavnega zakona in o tem pripravi poročilo za sejo državnega zbora.
177. člen
(1) Predlagatelj lahko umakne predlog za začetek postopka za spremembo ustave najkasneje dan pred začetkom seje državnega zbora do 12. ure, na kateri se odloča o tem predlogu in o tem pisno obvesti predsednika državnega zbora.
(2) Če državni zbor ne sprejme sklepa, da se začne postopek za spremembo ustave, je postopek za spremembo ustave končan. Vsebinsko enakega predloga ni mogoče uvrstiti na dnevni red seje državnega zbora v isti mandatni dobi, prav tako tudi ni možna obravnava na ustavni komisiji. O tem odloči predsednik državnega zbora po predhodnem posvetovanju z zakonodajno-pravno službo državnega zbora.
178. člen
(1) Če državni zbor sprejme sklep, da se začne postopek za spremembo ustave, se opravi razprava o osnutku ustavnega zakona in stališčih ustavne komisije o njem.
(2) Državni zbor po končani razpravi iz prejšnjega odstavka sprejme stališča o osnutku ustavnega zakona, ki naj jih ustavna komisija upošteva pri pripravi predloga ustavnega zakona.
(3) Državni zbor sprejme stališča iz prejšnjega odstavka z večino glasov vseh poslancev.
a) Predlog ustavnega zakona
179. člen
(1) Na podlagi sklepa in stališč državnega zbora ustavna komisija pripravi predlog ustavnega zakona.
(2) Ustavna komisija sprejme predlog ustavnega zakona z dvotretjinsko večino glasov vseh svojih članov.
180. člen
(1) Če ustavna komisija ne sprejme predloga ustavnega zakona, o tem pripravi poročilo za sejo državnega zbora.
(2) Državni zbor po končani razpravi o poročilu iz prejšnjega odstavka lahko sprejme stališča, ki naj jih ustavna komisija upošteva pri pripravi novega predloga ustavnega zakona, ali pa sklene, da je postopek za spremembo ustave končan.
181. člen
(1) V obravnavi predloga ustavnega zakona državni zbor razpravlja in glasuje o členih in predlogu ustavnega zakona v celoti.
(2) K predlogu ustavnega zakona ni mogoče vložiti amandmaja.
(3) Če predlog ustavnega zakona ni sprejet, je postopek za spremembo ustave končan.
b) Razglasitev spremembe ustave
182. člen
(1) Državni zbor razglasi ustavni zakon o spremembi ustave najkasneje osmi dan po njegovem sprejemu, razen če najmanj 30 poslancev zahteva, da se sprememba ustave predloži v potrditev volivcem na referendumu.
(2) Če je sprememba ustave na referendumu potrjena, državni zbor razglasi ustavni zakon o spremembi ustave najkasneje osmi dan po prejemu poročila o izidu referenduma.
(3) Ustavni zakon o spremembi ustave razglasi državni zbor na seji s sprejemom odloka o razglasitvi.
(4) Če sprememba ustave na referendumu ni potrjena, je postopek za spremembo ustave končan.
183. člen
Določbe o postopku za spremembo ustave se smiselno uporabljajo tudi za spremembo ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, za spremembo ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije in za spremembo ustavnega zakona o spremembi ustave Republike Slovenije.
7. Postopek v zvezi z referendumom
184. člen
(1) Predlog, naj državni zbor na svojo pobudo razpiše referendum določen z zakonom, poslanec vloži pisno. V predlogu mora biti jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma. Predlog mora biti obrazložen.
(2) Predlog pošlje predsednik državnega zbora v mnenje matičnemu delovnemu telesu in zakonodajno-pravni službi.
(3) Predlog se uvrsti na dnevni red prve naslednje seje državnega zbora, če je vložen najkasneje 30 dni pred to sejo.
185. člen
(1) Zahteva za razpis zakonodajnega referenduma in zahteva za razpis referenduma o spremembi ustave se vloži pisno in mora biti obrazložena. Zahteva se pošlje predsedniku državnega zbora.
(2) Pred razpisom referenduma poda zakonodajno-pravna služba mnenje o tem, ali zahteva za razpis referenduma izpolnjuje vse z zakonom predpisane pogoje.
(3) Poslanec lahko umakne svojo podporo zahtevi za razpis referenduma najkasneje dan pred začetkom seje državnega zbora do 12. ure, na kateri se odloča o zahtevi in o tem pisno obvesti predsednika državnega zbora.
186. člen
Predsednik državnega zbora uvrsti predlog iz 184. člena in zahtevo iz 185. člena tega poslovnika na dnevni red prve naslednje seje državnega zbora.
8. Postopek obtožbe predsednika republike, predsednika vlade in ministrov
187. člen
(1) Uvedbo postopka o obtožbi predsednika republike lahko državnemu zboru predlaga najmanj trideset poslancev.
(2) Predlog za uvedbo postopka o obtožbi predsednika republike (109. člen ustave) mora vsebovati opis očitane kršitve ustave ali hujše kršitve zakona in predloge dokazov o očitani kršitvi.
(3) Predlog obravnava državni zbor na prvi naslednji seji, če je bil vložen najkasneje 30 dni pred to sejo.
(4) Državni zbor o predlogu odloči najkasneje v 60 dneh po vložitvi predloga. Če državni zbor odločitve v tem roku ne sprejme, se šteje, da je predlog zavrnjen.
188. člen
(1) V času od razpisa volitev za predsednika republike do razglasitve volilnih rezultatov ni mogoče predlagati uvedbe postopka o obtožbi predsednika republike.
(2) Uvedbe postopka o obtožbi ni mogoče predlagati, če je že predlagan, in ne nadaljevati, če predsednik republike odstopi ali če mu preneha mandat. Državni zbor postopek nadaljuje, če predsednik republike to zahteva.
189. člen
Predlog obtožbe pošlje predsednik državnega zbora predsedniku republike.
190. člen
(1) Predsednik republike lahko pisno ali ustno na seji državnega zbora odgovori na predlog obtožbe.
(2) Predstavnik predlagatelja lahko obrazloži predlog obtožbe na seji državnega zbora.
(3) Predlagatelj lahko umakne predlog obtožbe do konca obravnave na seji državnega zbora. V tem primeru se šteje, da predlog obtožbe ni bil vložen.
(4) O obtožbi predsednika republike odloči državni zbor s sklepom.
191. člen
(1) Sklep o obtožbi predsednika republike pošlje predsednik državnega zbora ustavnemu sodišču in predsedniku republike.
(2) Sklep vsebuje sestavine iz drugega odstavka 187. člena tega poslovnika.
(3) S sklepom imenuje državni zbor tudi pooblaščenega predstavnika, ki bo zastopal obtožbo pred ustavnim sodiščem. Pooblaščeni predstavnik se imenuje izmed poslancev, ki so predlagali uvedbo postopka o obtožbi predsednika republike.
192. člen
(1) Najmanj deset poslancev lahko predlaga državnemu zboru naj obtoži predsednika vlade ali ministre pred ustavnim sodiščem.
(2) Določbe o obtožbi predsednika republike se smiselno uporabljajo tudi v postopku obtožbe predsednika vlade in ministrov zaradi kršitve ustave in zakonov pri opravljanju njihovih funkcij (119. člen ustave).
(3) Na zahtevo državnega zbora poda o predlogu obtožbe predsednika vlade mnenje predsednik republike, o predlogu obtožbe ministra pa predsednik vlade.
9. Postopek volitev in imenovanj
a) Splošne določbe
193. člen
(1) Volitve in imenovanja funkcionarjev, ki jih po ustavi in zakonu voli ali imenuje državni zbor, se opravijo po določbah tega poslovnika, če zakon ne določa drugače.
(2) Predlagatelj kandidature oziroma njegov predstavnik lahko pred glasovanjem obrazloži predlog kandidature.
194. člen
(1) Če se glasuje o enem kandidatu oziroma o listi kandidatov, se glasuje za ali proti kandidatu oziroma za ali proti listi kandidatov tako, da se na glasovnici obkroži beseda “za” ali beseda “proti”.
(2) Če se glasuje o več kandidatih za eno funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se glasuje.
(3) Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če zanj glasuje večina poslancev, ki so oddali veljavne glasovnice, če ustava, zakon ali ta poslovnik glede posameznih volitev oziroma imenovanj ne določa drugače.
195. člen
(1) Če se glasuje o več kandidatih za eno funkcijo, pa noben ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če je pri prvem glasovanju več kandidatov dobilo enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.
(2) Če se glasuje o več kandidatih za eno funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu.
(3) Na glasovnici pri drugem glasovanju se kandidata navedeta po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.
196. člen
(1) Če se glasuje o več kandidatih za več enakih funkcij, se glasovanje opravi za vsako funkcijo posebej, če zakon ali ta poslovnik ne določa drugače.
(2) Če je v primeru iz prejšnjega odstavka predlaganih več kandidatov, kot se voli oziroma imenuje nosilcev funkcij, se glasuje o vseh kandidatih hkrati. Vsak poslanec glasuje za toliko kandidatov, kolikor je treba izvoliti oziroma imenovati nosilcev funkcij. Izvoljeni oziroma imenovani so kandidati, ki so dobili potrebno večino. Glede kandidatov, ki pri glasovanju niso dobili potrebne večine, se opravi drugo glasovanje, pri katerem se glasuje o tolikem številu kandidatov, kolikor je še treba izvoliti oziroma imenovati nosilcev funkcij. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili največ glasov. Če je pri prvem glasovanju več kandidatov dobilo enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.
197. člen
Če kandidat ne dobi potrebne večine, oziroma če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat za posamezno funkcijo ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
198. člen
Kandidata za sodnika mednarodnega sodišča izvoli državni zbor s tajnim glasovanjem z večino glasov vseh poslancev na način kot ga določa zakon.
b) Volitve predsednika in podpredsednikov državnega zbora
199. člen
(1) Kandidata za predsednika in podpredsednika državnega zbora lahko predlaga najmanj deset poslancev.
(2) Kandidiranje in glasovanje o kandidatih iz prejšnjega odstavka se izvedeta ločeno za funkcijo predsednika in funkcijo podpredsednika. Najprej se glasuje o predsedniku državnega zbora. O podpredsedniku se glasuje potem, ko je izvoljen predsednik.
(3) Glasuje se tajno.
(4) Za podpredsednika državnega zbora je izvoljen kandidat, za katerega je glasovala večina vseh poslancev.
c) Imenovanje predsednikov in podpredsednikov delovnih teles
200. člen
(1) Predsednike in podpredsednike delovnih teles imenuje državni zbor na predlog poslanskih skupin, katerim na podlagi odločitve kolegija pripada mesto predsednika ali podpredsednika delovnega telesa. O imenovanju predsednikov in podpredsednikov delovnih teles glasujejo poslanci tako, da glasujejo o listi kandidatov za predsednike in podpredsednike delovnih teles kot celoti.
(2) Če kandidatna lista ni izglasovana, se postopek imenovanja ponovi na podlagi novih predlogov poslanskih skupin.
č) Postopek za razrešitev
201. člen
(1) Državni zbor razrešuje funkcionarje, ki jih voli ali imenuje na podlagi ustave, zakona ali tega poslovnika, po postopku, kakor je določen za izvolitev ali imenovanje, če ni za razrešitev določen drugačen postopek.
(2) Razrešitev lahko predlaga z ustavo, z zakonom ali s tem poslovnikom določeni predlagatelj za izvolitev oziroma imenovanje, razen če je z ustavo, z zakonom ali s tem poslovnikom določen drug predlagatelj za razrešitev ali če iz razlogov za razrešitev, določenih z ustavo ali z zakonom, izhaja, da lahko predlaga razrešitev tudi drug predlagatelj.
(3) Odločitev o razrešitvi se sprejme z večino, ki jo določa ustava, zakon ali ta poslovnik.
d) Postopek v zvezi z odstopom poslanca in funkcionarja državnega zbora
202. člen
(1) Vsak poslanec in funkcionar državnega zbora ima pravico odstopiti in odstop obrazložiti.
(2) Izjava o odstopu se da pisno in se pošlje predsedniku državnega zbora, ki poslance obvesti o odstopu na prvi naslednji seji državnega zbora.
(3) Šteje se, da je poslancu ali funkcionarju prenehala funkcija z dnem, ko je bil državni zbor na seji obveščen o odstopu.
10. Postopek v zvezi z imuniteto
a) Postopek v zvezi z imuniteto poslanca
203. člen
Poslanec ima imuniteto od potrditve do prenehanja mandata.
204. člen
(1) Če so podani pogoji za odreditev pripora poslanca ali če so podani pogoji za začetek kazenskega postopka proti poslancu, ki se sklicuje na imuniteto, pristojni državni organ pošlje zahtevo za dovolitev pripora oziroma za začetek kazenskega postopka predsedniku državnega zbora.
(2) V primeru, ko je bil poslanec priprt ali je bil proti njemu začet kazenski postopek, ker je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let, pristojni državni organ nemudoma pošlje predsedniku državnega zbora obvestilo o priporu ali o začetku kazenskega postopka. Pristojni državni organ pošlje obvestilo o začetku kazenskega postopka predsedniku državnega zbora tudi tedaj, ko se poslanec ni skliceval na imuniteto.
205. člen
(1) Predsednik državnega zbora zahtevo ali obvestilo takoj pošlje mandatno-volilni komisiji.
(2) Pri obravnavanju zahteve ali obvestila mandatno-volilna komisija presodi, ali je priznanje imunitete nujno potrebno za opravljanje poslanske funkcije. Praviloma se šteje, da je priznanje imunitete lahko nujno potrebno za opravljanje poslanske funkcije v primeru, ko namerava pristojni državni organ poslanca pripreti ali ko ga je že priprl, ne pa tudi v primeru, ko namerava proti njemu začeti kazenski postopek ali ko ga je že začel.
(3) Mandatno-volilna komisija lahko samo izjemoma in iz posebej utemeljenih razlogov državnemu zboru predlaga, da naknadno prizna imuniteto tudi poslancu, ki je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let, oziroma poslancu, proti kateremu je bil začet kazenski postopek, ker se ni skliceval na imuniteto. Pri tem upošteva tudi razloge, zaradi katerih se poslanec ne sklicuje na imuniteto.
(4) Pri obravnavanju zahteve ali obvestila mandatno-volilna komisija ne vrednoti dokazov in ne presoja, ali je podan dejanski stan poslancu očitanega kaznivega dejanja ter ali je poslanec kazensko odgovoren.
206. člen
(1) Mandatno-volilna komisija obravnava zahtevo oziroma obvestilo na seji, zaprti za javnost.
(2) Mandatno-volilna komisija preuči zahtevo ali obvestilo in predlaga državnemu zboru, da poslancu prizna imuniteto ali da mu je ne prizna.
207. člen
(1) Državni zbor brez razprave odloča o tem, ali poslancu prizna imuniteto ali mu je ne prizna.
(2) Državni zbor lahko na predlog mandatno-volilne komisije ali poslanske skupine sklene, da se odločanje opravi na zaprti seji. Na zaprti seji je možna razprava. O odločitvi državnega zbora, sprejeti na zaprti seji, se izda uradno obvestilo za javnost.
(3) Pri odločanju o tem, ali poslancu prizna imuniteto ali mu je ne prizna, državni zbor upošteva merila iz 205. člena tega poslovnika.
208. člen
(1) Mandatno-volilna komisija v vsakem primeru takoj odloča o priznanju imunitete poslancu, ki je v priporu.
(2) Državni zbor na prvi naslednji seji odločitev mandatno-volilne komisije potrdi ali jo razveljavi in spremeni.
209. člen
(1) Državni zbor oziroma v primeru iz prejšnjega člena mandatno-volilna komisija odločitev o tem, ali poslancu prizna imuniteto ali mu je ne prizna, nemudoma pošlje pristojnemu državnemu organu.
(2) Če je državni zbor naknadno priznal imuniteto poslancu na podlagi tretjega odstavka 205. člena tega poslovnika, se kazenski postopek proti njemu ne sme več voditi oziroma se priprti poslanec takoj spusti na prostost. Ustrezno odločbo o tem izda pristojni državni organ.
210. člen
Kadar da državni zbor ali mandatno-volilna komisija dovoljenje za pripor ali za začetek kazenskega postopka, sme biti poslanec priprt oziroma sme biti kazenski postopek zoper njega začet le za kaznivo dejanje, za katero je bilo dovoljenje dano.
b) Postopek v zvezi z imuniteto drugih nosilcev javnih funkcij
211. člen
Določbe tega poslovnika o postopku v zvezi z imuniteto poslancev se smiselno uporabljajo tudi za postopek v zvezi z imuniteto sodnikov ustavnega sodišča.
212. člen
Državni zbor odloči o tem, ali dovoli, da se sodnik, ki je osumljen kaznivega dejanja pri opravljanju sodniške funkcije, pripre ali da se zoper njega začne kazenski postopek, na zahtevo pristojnega organa. O dovoljenju, da se sodnik pripre, odloči državni zbor potem, ko pridobi mnenje sodnega sveta.
213. člen
Na zahtevo pristojnega organa državni zbor odloči o tem, ali dovoli, da se varuh človekovih pravic ali njegov namestnik, ki je osumljen kaznivega dejanja pri opravljanju funkcije, pripre.
214. člen
V primerih iz prejšnjih dveh členov se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika o postopku v zvezi z imuniteto poslancev.
V. RAZMERJA DRŽAVNEGA ZBORA DO DRUGIH DRŽAVNIH ORGANOV
1. Razmerja državnega zbora do državnega sveta
215. člen
(1) Predsednik državnega zbora obvešča predsednika državnega sveta o sejah državnega zbora in mu pošilja vse gradivo o zadevah, ki so na dnevnem redu seje državnega zbora.
(2) Predsednik državnega zbora obvešča predsednika državnega sveta tudi o rokih, v katerih lahko državni svet poda mnenje o zadevah z izredne seje državnega zbora, o zadevah, ki so uvrščene na razširjeni dnevni red seje državnega zbora in o predlogih zakonov, ki se predlagajo po nujnem postopku. Roke določi kolegij glede na nujnost zadeve oziroma potrebe države. Ta rok ne sme biti krajši od 24 ur.
(3) Državni zbor ne more odločati o zadevah, glede katerih rok za predložitev mnenja državnega sveta še ni potekel ali ta ni poslal obvestila, da k predlogu mnenja ne bo podal.
(4) Predsednik državnega zbora pošlje predsedniku državnega sveta sklic seje državnega zbora s predlogom dnevnega reda, morebitne razširitve dnevnega reda in gradivo za sejo istočasno kakor poslancem. Ko je dnevni red seje državnega zbora sprejet, predsednik državnega zbora o tem obvesti predsednika državnega sveta.
216. člen
Če državni zbor na seji sklene, da zahteva od državnega sveta mnenje o posamezni zadevi, določi tudi rok, v katerem želi dobiti mnenje državnega sveta. Ta rok ne sme biti krajši, kot je v poslovniku državnega sveta določen za sklic seje državnega sveta.
217. člen
(1) Ko predsednik državnega zbora dobi od predsednika državnega sveta predloge, mnenja ali zahteve državnega sveta, jih pošlje vsem poslancem in vladi ter zahteva od pristojnega delovnega telesa in vlade, da pošljejo državnemu zboru mnenje.
(2) Delovno telo ob obravnavi predlogov, mnenj oziroma zahtev državnega sveta zavzame do njih stališče in o tem poroča državnemu zboru s predlogom odločitev. Predsednik državnega zbora obvesti predsednika državnega sveta o odločitvah državnega zbora v zvezi s predlogi, mnenji in zahtevami državnega sveta.
218. člen
Predsednik državnega zbora takoj obvesti predsednika državnega sveta o sprejemu zakona in mu pošlje besedilo zakona.
219. člen
(1) Delovna telesa državnega zbora sodelujejo z državnim svetom in njegovimi delovnimi telesi na svojo pobudo ali na pobudo državnega sveta ali njegovih delovnih teles.
(2) Delovna telesa državnega zbora obravnavajo in se opredelijo do mnenj, ki jim jih dajo državni svet ali njegova delovna telesa. Na seji delovnega telesa državnega zbora lahko pri obravnavi mnenja državnega sveta ali njegovega delovnega telesa, sodeluje predstavnik državnega sveta ali njegovega delovnega telesa. O sprejetem stališču obvesti predsednik delovnega telesa državnega zbora predsednika državnega sveta.
(3) Delovno telo državnega zbora ni dolžno obravnavati mnenja državnega sveta ali njegovega delovnega telesa, ki ga je dobilo potem, ko je že končalo obravnavo zadeve, na katero se mnenje nanaša.
2. Razmerja državnega zbora do predsednika republike
220. člen
(1) Ko se po konstituiranju državnega zbora ustanovijo poslanske skupine in imenujejo njihovi vodje, predsednik državnega zbora obvesti o tem predsednika republike, da lahko začne posvetovanje o določitvi kandidata za predsednika vlade.
(2) Predsednik državnega zbora obvešča predsednika republike o dejstvih, ki so pomembna za izvrševanje pravic in dolžnosti predsednika republike po 111. in 117. členu ustave ter 261. členu tega poslovnika.
221. člen
Predsednik državnega zbora obvešča predsednika republike o dejstvih, ki so pomembna za izvrševanje pravic in dolžnosti predsednika republike pri razpisu rednih in nadomestnih volitev v državni zbor.
222. člen
(1) Predsednik državnega zbora obvešča predsednika republike o sejah državnega zbora in mu pošilja vse gradivo o zadevah, ki so na dnevnem redu sej državnega zbora.
(2) Ko državni zbor sprejme zakon, predsednik državnega zbora o tem obvesti predsednika republike. Zakon mu pošlje v razglasitev osmi dan po sprejemu, razen v primeru, če je v sedmih dneh po sprejemu zakona prejel zahtevo državnega sveta, naj državni zbor o zakonu še enkrat odloča, ali če je v tem roku prejel zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma ali pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis takega referenduma.
(3) Če je zakon, o katerem je državni zbor na zahtevo državnega sveta ponovno odločal, sprejet, se pošlje predsedniku republike v razglasitev osmi dan po sprejemu zakona ob ponovnem odločanju, razen, če je v sedmih dneh po tem sprejemu prejel zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma ali pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis takega referenduma.
(4) Če je zakon na naknadnem zakonodajnem referendumu potrjen, se pošlje v razglasitev predsedniku republike takoj po objavi izida referenduma.
(5) Če naknadni zakonodajni referendum ni razpisan, ker niso izpolnjeni z ustavo in z zakonom določeni pogoji za razpis takega referenduma, se zakon pošlje v razglasitev predsedniku republike takoj, ko je ugotovljeno, da ti pogoji niso izpolnjeni.
223. člen
(1) Če državni zbor sprejme sklep, da zahteva od predsednika republike mnenje o posameznem vprašanju, določi tudi rok, v katerem želi dobiti mnenje.
(2) Mnenje, ki ga predsednik republike pošlje državnemu zboru na zahtevo iz prejšnjega odstavka, predsednik državnega zbora pošlje vsem poslancem. Državni zbor obravnava to mnenje na seji, na kateri obravnava zadevo, v zvezi s katero je zahteval mnenje predsednika republike.
(3) Če predsednik republike na lastno pobudo pošlje državnemu zboru mnenje o posameznem vprašanju, predsednik državnega zbora pošlje to mnenje vsem poslancem. Državni zbor obravnava to mnenje na seji, na kateri obravnava zadevo, v zvezi s katero je predsednik republike dal mnenje. Če se mnenje predsednika republike ne nanaša na zadevo, ki je predložena državnemu zboru v obravnavo, državni zbor obravnava to mnenje na prvi naslednji seji.
224. člen
Če predsednik republike sporoči državnemu zboru, da bi želel neposredno na seji državnega zbora obrazložiti mnenja in stališča do posameznih vprašanj, se njegov nastop na seji državnega zbora brez razprave in glasovanja uvrsti na dnevni red naslednje seje državnega zbora.
3. Razmerja državnega zbora do vlade
a) Volitve predsednika vlade
225. člen
(1) Predsednik republike najkasneje v 30 dneh po konstituiranju državnega zbora predlaga državnemu zboru kandidata za predsednika vlade.
(2) Predlog kandidature vsebuje osebne podatke kandidata: ime in priimek, datum rojstva in naslov prebivališča ter pisno privolitev kandidata.
226. člen
(1) Volitve predsednika vlade se opravijo najprej 48 ur in najkasneje sedem dni po vložitvi predloga kandidature.
(2) Pred glasovanjem predlagani kandidat na seji državnega zbora predstavi programske zasnove vlade.
227. člen
(1) Če kandidat ni izvoljen, se opravijo ponovne volitve predsednika vlade na podlagi novih predlogov kandidatur v skladu s tretjim odstavkom 111. člena ustave. Nove kandidature predložijo predsednik republike, poslanske skupine ali najmanj deset poslancev v skladu z drugim odstavkom 225. člena tega poslovnika najkasneje v 14 dneh po dnevu seje, na kateri je bilo opravljeno prvo glasovanje.
(2) Ponovne volitve predsednika vlade se opravijo najprej 48 ur in najkasneje sedem dni po preteku roka za predložitev novih kandidatur iz prejšnjega odstavka. Na novo predlagani kandidat na seji državnega zbora pred glasovanjem o njegovi kandidaturi predstavi programske zasnove vlade.
(3) Če je bilo vloženih več predlogov kandidatur, se glasuje o vsakem kandidatu posebej. Najprej se glasuje o kandidatu, ki ga je predlagal predsednik republike. Če ta ni izvoljen, se glasuje o drugih kandidatih po vrstnem redu, kakor so bili vloženi predlogi kandidatur. Če je izvoljen kandidat iz prej vloženega predloga, se o kandidatih iz kasneje vloženih predlogov kandidatur ne glasuje.
228. člen
(1) Če ni izvoljen noben kandidat, lahko državni zbor sklene, da se izvedejo ponovne volitve predsednika vlade v skladu s četrtim odstavkom 111. člena ustave.
(2) Ponovne volitve predsednika vlade se opravijo najprej 48 ur in najpozneje sedem dni po sprejemu sklepa iz prejšnjega odstavka. Do začetka seje državnega zbora, na kateri se opravijo ponovne volitve predsednika vlade, lahko predsednik republike, poslanske skupine ali najmanj deset poslancev, ponovno predložijo svoje dotedanje predloge kandidatur ali nove predloge kandidatur, v skladu z drugim odstavkom 225. člena tega poslovnika. Na ponovnih volitvah se najprej glasuje o že prej predlaganih kandidatih po vrstnem redu števila glasov, dobljenih pri prejšnjih glasovanjih. Če nobeden od teh kandidatov ni izvoljen, se nato glasuje o na novo predlaganih kandidatih po vrstnem redu, kakor so bili vloženi predlogi kandidatur, med katerimi ima prednost morebitni kandidat predsednika republike. Na novo predlagani kandidat na seji državnega zbora pred glasovanjem o njegovi kandidaturi predstavi programske zasnove vlade.
b) Imenovanje ministrov
229. člen
(1) Predsednik vlade najkasneje v 15 dneh po izvolitvi predlaga državnemu zboru imenovanje ministrov. Predlog kandidatur pošlje pisno predsedniku državnega zbora. Predlog vsebuje listo kandidatov za ministre s sestavinami iz drugega odstavka 225. člena tega poslovnika. Vsaka kandidatura na listi mora biti posebej obrazložena.
(2) Če predlog kandidatur ne vsebuje vseh sestavin iz drugega odstavka 225. člena tega poslovnika ali če ni dana posebna obrazložitev za vsako kandidaturo, predsednik državnega zbora pozove predsednika vlade, naj odpravi te pomanjkljivosti. Če pomanjkljivosti niso odpravljene do seje državnega zbora, na kateri se imenujejo ministri, se glasuje samo o imenovanju tistih ministrov, katerih kandidature so predložene v skladu s tem poslovnikom. Glasuje se o imenovanju najmanj toliko ministrov, kolikor je potrebno imenovati ministrov, da po zakonu vlada lahko nastopi funkcijo.
230. člen
(1) Vsak kandidat za ministra se najprej tri dni in najkasneje sedem dni po vložitvi predloga kandidatur predstavi pristojnemu delovnemu telesu državnega zbora in odgovarja na vprašanja njegovih članov.
(2) Kandidat za ministra se predstavi delovnemu telesu, ki je ustanovljeno za področje, na katerem bo opravljal funkcijo ministra. V sporu o pristojnosti med delovnimi telesi odloči predsednik državnega zbora, pred katerim delovnim telesom se kandidat za ministra predstavi.
(3) Če je kandidat za ministra član delovnega telesa, pred katerim se predstavi, ne sme soodločati o mnenju o predstavitvi. V tem primeru ga nadomešča poslanec iz iste poslanske skupine, ki ga določi vodja poslanske skupine.
231. člen
(1) Predsednik delovnega telesa takoj, najkasneje pa v 48 urah po predstavitvi kandidata za ministra pošlje predsedniku državnega zbora in predsedniku vlade mnenje, ki ga je delovno telo sprejelo o predlaganem kandidatu.
(2) Predsednik vlade lahko najkasneje v treh dneh po prejemu mnenja delovnega telesa umakne predlog kandidature za ministra. V takem primeru lahko hkrati predloži novo kandidaturo za ministra. Predstavitev na novo predloženih kandidatov se opravi najkasneje v treh dneh po vložitvi novega predloga kandidature.
232. člen
O imenovanju ministrov glasujejo poslanci tako, da glasujejo o listi kandidatov za ministre kot celoti.
233. člen
(1) Če lista ni izglasovana, se opravi novo glasovanje na podlagi nove liste kandidatov. Predsednik vlade lahko na novo listo kandidatov uvrsti kandidate za ministre, ki jih je uvrstil na listo, ki ni bila izglasovana.
(2) Novo listo kandidatov predloži predsednik vlade najkasneje v desetih dneh od dneva prvega glasovanja.
(3) Če tudi nova lista kandidatov ni izglasovana, lahko predsednik vlade predlaga, naj se o vsakem kandidatu z liste kandidatov glasuje posebej. Glasuje se tako, da se na listi obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se glasuje.
234. člen
(1) Če ministru preneha funkcija med mandatno dobo državnega zbora, se opravi imenovanje novega ministra po določbah tega poslovnika o imenovanju ministrov in po splošnih določbah tega poslovnika o volitvah in imenovanjih.
(2) Predsednik vlade mora v desetih dneh po prenehanju funkcije ministra predlagati novega ministra ali obvestiti državni zbor, da bo funkcijo tega ministra začasno opravljal sam ali jo poveril drugemu ministru.
c) Sodelovanje vlade pri delu državnega zbora
235. člen
(1) Predsednik vlade in ministri predstavljajo vlado v državnem zboru.
(2) Predsednik vlade ima splošno pravico predstavljati vlado v državnem zboru in njegovih delovnih telesih.
(3) Na seji državnega zbora lahko predstavlja vlado minister ali predstojnik vladne službe, ki ga določi vlada. V primeru odsotnosti ali zadržanosti lahko nadomešča ministra državni sekretar ali predstojnik organa v sestavi ministrstva, predstojnika vladne službe pa njegov namestnik.
(4) Na seji delovnega telesa predstavlja vlado minister, državni sekretar, predstojnik organa v sestavi ministrstva ali predstojnik vladne službe, ki ga določi vlada. V primeru odsotnosti ali zadržanosti nadomešča ministra državni sekretar ali predstojnik organa v sestavi ministrstva, predstojnika vladne službe pa njegov namestnik.
(5) V vsakem gradivu, ki ga pošlje vlada državnemu zboru, mora biti navedeno tudi, kateri predstavniki vlade bodo sodelovali pri delu državnega zbora in delovnih teles.
236. člen
Državni zbor in njegova delovna telesa obveščajo vlado o svojih sejah, njihovem dnevnem redu ter o sprejetih odločitvah in ji pošiljajo potrebno gradivo.
237. člen
Državni zbor lahko sprejme sklep, s katerim se od vlade ali od posameznega ministra zahteva, da poroča državnemu zboru o izvrševanju zakonov, drugih predpisov, ki jih je sprejel državni zbor, ter o drugih ukrepih iz svojih pristojnosti in njihovih učinkih.
238. člen
Poslanec ima pravico zahtevati od organov državne uprave pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v volilni enoti.
239. člen
(1) Vlada lahko poroča državnemu zboru o svojem delu pisno ali ustno na seji državnega zbora.
(2) Če vlada pošlje državnemu zboru pisno poročilo, predsednik državnega zbora z njim takoj seznani poslance. Predstavnik vlade lahko pisno poročilo obrazloži na seji državnega zbora.
č) Poslanska vprašanja in pobude
240. člen
(1) Vsak poslanec lahko vladi ali posameznemu ministru ali generalnemu sekretarju vlade postavi vprašanje ali poda pobudo za ureditev posameznih zadev oziroma za sprejem določenih ukrepov s področja delovanja vlade oziroma posameznega ministrstva ali vladne službe.
(2) Poslanska vprašanja so lahko ustna ali pisna. Poslanske pobude so lahko le pisne.
(3) Poslansko vprašanje ali pobuda morata biti kratka in jedrnata ter izražena tako, da je njuna vsebina jasno razvidna.
(4) Poslanska vprašanja in pobude ter odgovori nanje se objavijo v glasilu državnega zbora. Iz odgovora mora biti razvidno, na katero vprašanje ali pobudo se nanaša.
241. člen
(1) Vsak mesec enkrat se na seji državnega zbora določi posebna točka dnevnega reda za vprašanja poslancev.
(2) Za vsako obravnavo poslanskih vprašanj določi kolegij dan in uro začetka obravnave poslanskih vprašanj in čas trajanja obravnave. Praviloma se tej obravnavi nameni popoldanski del seje.
(3) Pri obravnavi poslanskih vprašanj morajo biti na seji državnega zbora navzoči predsednik vlade in ministri ter generalni sekretar vlade.
ča) Ustna vprašanja
242. člen
(1) Poslanec lahko na eni seji postavi največ dve ustni vprašanji.
(2) Poslansko vprašanje poslanec pisno prijavi predsedniku državnega zbora najkasneje dan pred začetkom seje, na kateri se obravnavajo vprašanja poslancev, do 12. ure. Prijava vsebuje vprašanje v skladu s tretjim odstavkom 240. člena tega poslovnika.
(3) Poslanska vprašanja v zvezi z dogodki, ki so se zgodili po roku iz prejšnjega odstavka, lahko poslanec pisno prijavi najkasneje dve uri pred začetkom točke dnevnega reda, v okviru katere se obravnavajo vprašanja poslancev.
(4) Predsednik državnega zbora pošlje vprašanje predsedniku vlade oziroma ministru oziroma generalnemu sekretarju vlade, na katerega je naslovljeno, takoj po prejemu pisne prijave.
243. člen
Če je iz pisne prijave razvidno, da gre očitno za poslansko vprašanje o zadevah, ki so lokalnega pomena, ga predsednik državnega zbora pošlje vladi ali ministru, da pripravi pisni odgovor.
244. člen
(1) Predsedujoči na seji državnega zbora pri določitvi vrstnega reda prijav poslanskih vprašanj zagotovi, da pridejo na vrsto poslanci iz različnih poslanskih skupin s tem, da prva štiri vprašanja postavijo poslanci opozicije in poslanec vladajoče koalicije.
(2) Na prva štiri poslanska vprašanja poda odgovor predsednik vlade, če se nanašajo na oblikovanje ali uresničevanje vladne politike.
245. člen
(1) Ustna predstavitev poslanskega vprašanja ne sme trajati več kot tri minute.
(2) Vrstni red poslanskih vprašanj, razen poslanskih vprašanj iz drugega odstavka prejšnjega člena, je pripravljen tako, da je za dvema poslancema opozicije na vrsti poslanec s strani vladajoče koalicije.
(3) Na poslansko vprašanje predsednik vlade oziroma minister oziroma generalni sekretar vlade odgovori na isti seji v največ petih minutah. Če odgovora ne more dati na isti seji, to ustno obrazloži in najkasneje v 30 dneh pošlje pisni odgovor.
246. člen
(1) Če poslanec ni zadovoljen z odgovorom, ki ga je dobil na seji, lahko zahteva dopolnitev odgovora. Obrazložitev zahteve poslanca za dopolnitev odgovora ne sme trajati več kot dve minuti, dopolnitev odgovora predsednika vlade ali ministra ali generalnega sekretarja vlade pa ne več kot tri minute.
(2) Na predlog poslanca, ki je postavil vprašanje, lahko državni zbor sklene, da bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru vlade ali ministra ali generalnega sekretarja vlade. O tem odloči državni zbor brez razprave.
247. člen
Če zaradi časovne omejitve, odsotnosti predsednika vlade, ministra ali generalnega sekretarja vlade ali zaradi drugega razloga predsednik vlade, minister ali generalni sekretar vlade ni mogel odgovoriti na poslansko vprašanje, mora vlada, minister ali generalni sekretar vlade v 30 dneh poslati pisni odgovor, ki se objavi v glasilu državnega zbora. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru se vprašanje uvrsti na naslednjo sejo državnega zbora.
čb) Pisna vprašanja in pobude
248. člen
Pisno vprašanje ali pobudo poslanec predloži predsedniku državnega zbora. Predsednik državnega zbora pisno poslansko vprašanje oziroma pobudo takoj pošlje vladi oziroma ministru ali generalnemu sekretarju vlade.
249. člen
(1) Vlada ali minister ali generalni sekretar vlade na pisno poslansko vprašanje ali pobudo odgovori pisno v 30 dneh po prejemu vprašanja oziroma pobude.
(2) Predsednik državnega zbora z odgovorom takoj seznani poslanca, ki je postavil pisno poslansko vprašanje ali pobudo. Če poslanec z odgovorom ni zadovoljen, lahko zahteva dopolnitev odgovora. Vlada ali minister ali generalni sekretar vlade pošlje dopolnitev odgovora v 15 dneh po prejemu zahteve.
d) Interpelacija
250. člen
(1) Najmanj deset poslancev lahko vloži interpelacijo o delu vlade ali posameznega ministra, v kateri mora biti jasno postavljeno in obrazloženo vprašanje, ki je predmet interpelacije. Interpelacijo podpišejo vsi poslanci, ki so jo vložili.
(2) Predsednik državnega zbora interpelacijo takoj pošlje predsedniku vlade oziroma ministru, na katerega se nanaša, in vsem poslancem. Hkrati določi predsedniku vlade oziroma ministru rok za odgovor, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 30 dni.
251. člen
(1) Odgovor vlade oziroma ministra na interpelacijo predsednik državnega zbora takoj pošlje vsem poslancem.
(2) Državni zbor razpravlja in odloča o interpelaciji najkasneje na prvi naslednji seji po prejemu odgovora vlade oziroma ministra, če so poslanci dobili odgovor na interpelacijo najmanj 15 dni pred sejo, oziroma na prvi naslednji seji po preteku roka za odgovor na interpelacijo, če odgovor na interpelacijo v tem roku ni bil dan.
252. člen
(1) Pred razpravo o interpelaciji na seji državnega zbora lahko predstavnik poslancev, ki so vložili interpelacijo, obrazloži interpelacijo.
(2) Predsednik vlade ali minister, na katerega se nanaša interpelacija, lahko pred razpravo obrazloži pisni odgovor ali ustno odgovori na interpelacijo.
(3) Predlagatelji lahko umaknejo interpelacijo do konca razprave o interpelaciji.
253. člen
(1) Po končani razpravi o interpelaciji lahko predlagatelji interpelacije predlagajo, naj državni zbor sprejme sklep, s katerim se oceni delo vlade oziroma ministra.
(2) Po končani razpravi o interpelaciji o delu vlade lahko najmanj deset poslancev zahteva, da se glasuje o nezaupnici vladi, če hkrati s to zahtevo predlagajo izvolitev novega predsednika vlade.
(3) Po končani razpravi o interpelaciji o delu ministra lahko najmanj deset poslancev zahteva, da se glasuje o nezaupnici ministru, zoper katerega je bila vložena interpelacija.
(4) Če sta po končani razpravi o interpelaciji vložena predlog iz prvega odstavka tega člena in zahteva iz drugega ali tretjega odstavka tega člena, državni zbor najprej glasuje o zahtevi iz drugega ali tretjega odstavka tega člena.
(5) Nezaupnica vladi je izglasovana, če je izvoljen nov predsednik vlade.
(6) Glede postopka za izvolitev novega predsednika vlade veljajo določbe tega poslovnika o nezaupnici vladi.
(7) Če je izglasovana nezaupnica ministru, se šteje, da je minister razrešen.
e) Nezaupnica vladi
254. člen
(1) O nezaupnici vladi odloča državni zbor na pisni predlog najmanj desetih poslancev, naj se izvoli nov predsednik vlade.
(2) Predsednik državnega zbora predlog takoj pošlje predsedniku vlade, predsedniku republike in vsem poslancem.
(3) Pred volitvami novega predsednika vlade lahko predsednik vlade odgovori na predlog in obrazloži svoje poglede na dotedanje delo vlade.
255. člen
(1) Glede vsebine predloga za izvolitev novega predsednika vlade velja določba drugega odstavka 225. člena tega poslovnika.
(2) Če je vloženih več predlogov za izvolitev novega predsednika vlade, se uvrstijo na dnevni red seje državnega zbora po vrstnem redu, kakor so bili vloženi. Glasovanje o vsakem predlaganem kandidatu za novega predsednika vlade se opravi v posebni točki dnevnega reda.
(3) Predlagani kandidat na seji državnega zbora pred glasovanjem o njegovi kandidaturi predstavi programske zasnove vlade.
256. člen
(1) Volitve novega predsednika vlade se opravijo najprej 48 ur in najkasneje sedem dni po vložitvi predloga za izvolitev.
(2) Državni zbor lahko na predlog najmanj desetih poslancev ali predsednika državnega zbora z večino glasov vseh poslancev odloči, da se volitve opravijo kasneje, vendar najkasneje v 30 dneh po vložitvi predloga za izvolitev novega predsednika vlade.
f) Zaupnica vladi
257. člen
(1) Zahtevo, naj državni zbor glasuje o zaupnici vladi, predsednik vlade pošlje pisno predsedniku državnega zbora.
(2) O zaupnici se glasuje najprej 48 ur in najkasneje sedem dni po vložitvi zahteve.
(3) Pred glasovanjem o zaupnici lahko predsednik vlade obrazloži zahtevo.
258. člen
(1) Predsednik vlade lahko vprašanje zaupnice veže na sprejem zakona ali druge odločitve v državnem zboru, pri čemer predlaga, naj se zakon ali druga odločitev sprejme ali naj se ne sprejme.
(2) Vprašanje zaupnice lahko v tem primeru postavi predsednik vlade tudi na seji državnega zbora pred glasovanjem o zakonu ali kaki drugi odločitvi.
(3) Če predsednik vlade veže vprašanje zaupnice na sprejem zakona ali kake druge odločitve v državnem zboru, se o zaupnici ne glasuje posebej, temveč se glasuje samo o zakonu ali drugi odločitvi.
(4) Šteje se, da je bila vladi izglasovana zaupnica, če je državni zbor glasoval o zakonu ali o drugi odločitvi v skladu s predlogom predsednika vlade.
(5) Če je državni zbor glasoval o zakonu ali o drugi odločitvi v nasprotju s predlogom predsednika vlade, se šteje, da vladi ni bila izglasovana zaupnica.
259. člen
Če vladi ni bila izglasovana zaupnica, lahko predsednik republike, poslanska skupina ali najmanj deset poslancev najkasneje v sedmih dneh predložijo kandidature za novega predsednika vlade. Glede postopka pri izvolitvi novega predsednika vlade veljajo določbe od 225. do 228. člena tega poslovnika, s tem da je treba v tem primeru, če kandidat pri prvem glasovanju ni izvoljen (227. člen), predložiti nove kandidature najkasneje v treh dneh po dnevu seje, na kateri je bilo opravljeno prvo glasovanje.
260. člen
(1) Če vladi ni bila izglasovana zaupnica, lahko predsednik vlade zahteva ponovno glasovanje o zaupnici. Če je bilo prvo glasovanje o zaupnici povezano s sprejemom zakona ali druge odločitve v državnem zboru, ponovno glasovanje o zaupnici ne spremeni že sprejete odločitve.
(2) Če vladi tudi pri ponovnem glasovanju o zaupnici ni izglasovana zaupnica, se glasovanje o zaupnici ne more ponoviti.
g) Odstop vlade ali ministra
261. člen
(1) Predsednik vlade o svojem odstopu ali o odstopu ministra pisno obvesti predsednika državnega zbora. O odstopu ministra obvesti najkasneje v sedmih dneh po prejemu pisne izjave ministra, da odstopa.
(2) Obvestilo o odstopu predsednika vlade ali ministra se uvrsti na dnevni red seje državnega zbora najkasneje v sedmih dneh po prejemu obvestila.
(3) Šteje se, da je predsedniku vlade ali ministru prenehala funkcija, ko je bil državni zbor na seji obveščen o odstopu.
(4) Za izvolitev novega predsednika vlade in imenovanje novih ministrov veljajo določbe 225. do 234. člena tega poslovnika.
4. Razmerja državnega zbora do ustavnega sodišča
262. člen
Državni zbor lahko sklene, da vloži zahtevo za začetek postopka pred ustavnim sodiščem za odločitev o:
– ustavnosti in zakonitosti predpisa vlade ali ministra, predpisa lokalne skupnosti ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil,
– sporu glede pristojnosti med državnim zborom in predsednikom republike, vlado, sodiščem ali drugim državnim organom ali organom lokalne skupnosti,
– protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank.
263. člen
(1) Predlog, naj državni zbor začne postopek pred ustavnim sodiščem, lahko da vsak poslanec.
(2) Predlog se vloži pisno in mora vsebovati opredeljeno zahtevo za začetek postopka pred ustavnim sodiščem z obrazložitvijo.
(3) Predsednik državnega zbora pošlje predlog v mnenje matičnemu delovnemu telesu in zakonodajno-pravni službi.
(4) Matično delovno telo obravnava predlog potem, ko je dobilo mnenje zakonodajno-pravne službe.
264. člen
(1) Na podlagi sklepa državnega zbora, da začne postopek pred ustavnim sodiščem, oblikuje končno besedilo zahteve za začetek postopka zakonodajno-pravna služba.
(2) Zahtevo za začetek postopka pred ustavnim sodiščem pošlje ustavnemu sodišču predsednik državnega zbora, ki določi tudi predstavnika državnega zbora v postopku pred ustavnim sodiščem.
265. člen
(1) Kadar ustavno sodišče pošlje državnemu zboru zahtevo ali pobudo za začetek postopka pred ustavnim sodiščem ali sklep o začetku postopka kot nasprotnemu udeležencu v tem postopku zaradi odgovora na zahtevo oziroma pobudo ali zaradi podatkov in pojasnil v postopku preizkusa pobude, pošlje predsednik državnega zbora tako zahtevo oziroma pobudo ali sklep v mnenje matičnemu delovnemu telesu, zakonodajno-pravni službi ter vladi.
(2) Matično delovno telo obravnava zahtevo oziroma pobudo ali sklep iz prejšnjega odstavka potem, ko je dobilo mnenje zakonodajno-pravne službe ter vlade.
(3) Če predsednik matičnega delovnega telesa ugotovi, da obravnave ne bo mogoče opraviti v roku, ki ga je za odgovor določilo ustavno sodišče, o tem obvesti predsednika državnega zbora, ki o tem obvesti ustavno sodišče in mu predlaga podaljšanje roka za odgovor.
266. člen
(1) Odgovor na zahtevo oziroma pobudo ter podatke in pojasnila v zvezi s pobudo iz prejšnjega člena pripravi na podlagi mnenja matičnega delovnega telesa zakonodajno-pravna služba.
(2) Odgovor oziroma podatke in pojasnila pošlje ustavnemu sodišču predsednik državnega zbora, ki določi tudi predstavnika državnega zbora v postopku pred ustavnim sodiščem.
267. člen
(1) Kadar ustavno sodišče zahteva od državnega zbora dodatne podatke in pojasnila v postopku, v katerem je državni zbor udeleženec, pošlje ustavnemu sodišču zahtevane podatke in pojasnila predstavnik državnega zbora v postopku pred ustavnim sodiščem.
(2) Kadar ustavno sodišče zahteva od državnega zbora podatke in pojasnila v postopku, v katerem državni zbor ni udeleženec, pošlje ustavnemu sodišču zahtevane podatke in pojasnila generalni sekretar.
268. člen
(1) Kadar ustavno sodišče pošlje državnemu zboru v odgovor ustavno pritožbo zoper posamični akt ki ga je izdal državni zbor, pripravi odgovor delovno telo, ki je akt predlagalo, ali služba, ki je pripravila predlog akta, če akta ni predlagalo delovno telo. Odgovor pošlje ustavnemu sodišču predsednik državnega zbora, ki določi tudi predstavnika državnega zbora v postopku pred ustavnim sodiščem.
(2) Kadar ustavno sodišče pošlje državnemu zboru v odgovor ustavno pritožbo zoper posamični akt, ki ga je izdalo delovno telo državnega zbora, pošlje odgovor ustavnemu sodišču delovno telo, ki je akt izdalo. To delovno telo določi tudi svojega predstavnika v postopku pred ustavnim sodiščem.
(3) Kadar ustavno sodišče pošlje državnemu zboru v odgovor ustavno pritožbo zoper posamični akt, ki ga je izdala služba državnega zbora, pošlje odgovor ustavnemu sodišču generalni sekretar, ki določi tudi predstavnika službe v postopku pred ustavnim sodiščem.
269. člen
(1) Kadar ustavno sodišče pošlje državnemu zboru v odgovor zahtevo predsednika republike, vlade, sodišča ali drugega državnega organa ali organa lokalne skupnosti za odločitev o sporu glede pristojnosti med državnim zborom in predsednikom republike, vlado, sodiščem ali drugim državnim organom ali organom lokalne skupnosti ali pobudo za rešitev takega spora, ki jo je vložila stranka v postopku, zaradi katerega je prišlo do spora o pristojnosti, pošlje predsednik državnega zbora tako zahtevo oziroma pobudo v mnenje matičnemu delovnemu telesu in zakonodajno-pravni službi.
(2) Matično delovno telo obravnava tako zahtevo oziroma pobudo potem, ko je dobilo mnenje zakonodajno-pravne službe in pripravi odgovor.
(3) Na podlagi mnenja matičnega delovnega telesa pripravi odgovor na zahtevo oziroma pobudo zakonodajno-pravna služba. Odgovor pošlje ustavnemu sodišču predsednik državnega zbora, ki tudi določi predstavnika državnega zbora v postopku pred ustavnim sodiščem.
270. člen
Kadar ustavno sodišče pošlje državnemu zboru v odgovor pritožbo proti odločitvi državnega zbora o potrditvi poslanskih mandatov, pripravi odgovor mandatno-volilna komisija. Odgovor pošlje ustavnemu sodišču predsednik državnega zbora, ki določi tudi predstavnika državnega zbora v postopku pred ustavnim sodiščem.
271. člen
Kadar ustavno sodišče obvesti državni zbor o predlogu predsednika republike, vlade ali tretjine poslancev, naj ustavno sodišče v postopku ratifikacije mednarodne pogodbe izreče mnenje o njeni skladnosti z ustavo, državni zbor prekine postopek za ratifikacijo mednarodne pogodbe, dokler ne dobi mnenja ustavnega sodišča.
5. Razmerja državnega zbora do varuha človekovih pravic
272. člen
(1) Na redni seji državnega zbora je v času jesenskega zasedanja državnega zbora predvidena posebna točka dnevnega reda za obravnavo rednega letnega poročila varuha človekovih pravic. Na redni seji državnega zbora se v času pomladanskega ali jesenskega zasedanja državnega zbora lahko predvidi tudi posebna točka dnevnega reda za obravnavo posebnega poročila varuha človekovih pravic.
(2) Posebno poročilo se uvrsti na dnevni red seje državnega zbora, če so ga poslanci dobili vsaj 15 dni pred sejo.
(3) Pri obravnavi posebnega poročila morajo biti na seji državnega zbora navzoči ministri katerih področje delovanja posebno poročilo obravnava.
(4) Po koncu obravnave državni zbor sprejme priporočilo iz 111. člena tega poslovnika.
6. Razmerja državnega zbora do drugih državnih organov
273. člen
(1) Kadar sodišče ali drug državni organ v postopku v skladu z zakonom zahteva od državnega zbora odgovor, stališče ali podatke, določi predsednik državnega zbora delovno telo ali službo, ki naj to pripravi.
(2) Odgovor iz prejšnjega odstavka pošlje sodišču oziroma drugemu državnemu organu generalni sekretar.
VI. MEDNARODNO IN DRUGO SODELOVANJE
1. Mednarodno sodelovanje
274. člen
(1) Državni zbor sodeluje s predstavniškimi telesi drugih držav, z mednarodnimi parlamentarnimi institucijami ter z mednarodnimi organizacijami in mednarodnimi telesi.
(2) V zadevah skupnega interesa državni zbor zlasti usklajuje stališča, organizira skupne aktivnosti, organizira skupne sestanke predstavnikov, izmenjuje delegacije, organizira študijske obiske strokovnjakov ter izmenjuje dokumentacijsko in informativno gradivo.
(3) Državni zbor oblikuje tudi skupna delovna telesa s predstavniškimi telesi drugih držav, mednarodnimi institucijami in organizacijami.
(4) Pravilnik o izvajanju mednarodne dejavnosti državnega zbora sprejme kolegij.
275. člen
(1) Sestavo delegacij v mednarodnih parlamentarnih institucijah ter v mednarodnih organizacijah in mednarodnih telesih določi kolegij na predlog delovnega telesa, pristojnega za mednarodne odnose, v primeru mednarodnega sodelovanja v okviru Evropske unije pa na predlog delovnega telesa, pristojnega za to področje.
(2) Pri sestavi delegacij iz prejšnjega odstavka se upošteva ustrezna zastopanost poslanskih skupin v državnem zboru.
2. Sodelovanje s slovenskimi manjšinami, izseljenci in zdomci
276. člen
(1) Pri obravnavanju vprašanj, ki zadevajo uresničevanje skrbi za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za slovenske izseljence in zdomce ter pospeševanje njihovih stikov z domovino, se na seje državnega zbora in njegovih delovnih teles vabijo predstavniki organizacij slovenskih narodnih manjšin ter slovenskih izseljencev in zdomcev ali posamezni pripadniki teh skupnosti.
(2) Pred obravnavanjem vprašanj iz prejšnjega odstavka državni zbor in njegova delovna telesa lahko zaprosijo za mnenje organizacije slovenskih narodnih manjšin, izseljencev in zdomcev.
277. člen
Organizacije slovenskih narodnih manjšin v sosednjih državah ter slovenskih izseljencev in zdomcev lahko pošiljajo državnemu zboru pobude in predloge v zvezi z vprašanji iz prejšnjega člena. Te pobude in predloge obravnava matično delovno telo, ki lahko državnemu zboru predlaga, da o njih zavzame stališče ali sprejme ustrezen akt.
VII. DELO DRŽAVNEGA ZBORA V VOJNEM ALI IZREDNEM STANJU
278. člen
V vojnem ali izrednem stanju so v skladu z nastalimi razmerami ter potrebami obrambe in varnosti dopustna odstopanja od določb tega poslovnika glede:
– rokov, določenih za sklicevanje sej državnega zbora in njegovih delovnih teles ter za pošiljanje gradiva,
– načina sklicevanja sej in pošiljanja gradiva ter glede prostorov, kraja in časa sklicevanja sej,
– rokov za obravnavanje predlogov zakonov in drugih aktov,
– obravnavanja predlogov zakonov in drugih aktov v delovnih telesih,
– javnosti dela in obveščanja javnosti o delu državnega zbora.
279. člen
V vojnem ali izrednem stanju predsednik državnega zbora ugotavlja in obvešča vlado in predsednika republike:
– da se državni zbor ne more sestati,
– da so prenehale okoliščine, zaradi katerih se državni zbor ni mogel sestati.
280. člen
Če se v vojnem ali izrednem stanju državni zbor ne more sestati in zato predsednik republike sprejema odločitve iz 92. člena ustave in izdaja uredbe z zakonsko močjo, državni zbor obravnava te odločitve in uredbe ter odloči o njihovi potrditvi takoj, ko se sestane.
281. člen
(1) V vojnem ali izrednem stanju poslanci osebno ali prek pristojnih državnih organov nemudoma obveščajo predsednika državnega zbora o naslovu in telefonu, na katerem so dosegljivi.
(2) Poveljstva, enote in zavodi obrambnih sil, policija in drugi državni organi v vojnem ali izrednem stanju zagotavljajo poslancem vso potrebno in mogočo pomoč, da se lahko udeležujejo sej državnega zbora in njegovih delovnih teles.
VIII. RAZLAGA POSLOVNIKA
282. člen
(1) Med sejo državnega zbora oziroma njegovega delovnega telesa razlaga poslovnik predsedujoči.
(2) Zunaj seje daje razlago poslovnika komisija za poslovnik na pobudo poslancev, delovnih teles državnega zbora ali vlade.
(3) Komisija po potrebi pridobi mnenje zakonodajno-pravne službe. Razlago sprejme z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov.
(4) Komisija lahko predlaga, naj državni zbor sprejme avtentično razlago poslovnika po postopku, ki je s tem poslovnikom določen za avtentično razlago zakona.
IX. ROKI
283. člen
(1) Roki, ki so določeni s tem poslovnikom po urah, tečejo ne glede na nedelje, državne praznike in druge dela proste dneve.
(2) Roki, ki so določeni s tem poslovnikom po dnevih in se iztečejo na nedeljo, državni praznik ali drug dela prost dan, se podaljšajo na prvi naslednji delovni dan.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
284. člen
(1) Postopki za sprejem aktov državnega zbora, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega poslovnika, se nadaljujejo in končajo po določbah tega poslovnika na naslednji način:
– za predloge zakonov, o katerih še ni bila končana prva obravnava, se šteje, da se je zakonodajni postopek začel in se obravnavajo v celoti po določbah tega poslovnika; rok iz 123. člena prične teči 30. dan po uveljavitvi tega poslovnika, razen za predloge zakonov, ki so bili uvrščeni v terminski program za obdobje drugega meseca po uveljavitvi tega poslovnika; zanje prične teči rok iz 123. člena z dnem sprejema terminskega programa;
– obravnava predlogov zakonov, o katerih je bila prva obravnava končana, predlagatelj pa še ni vložil predloga zakona za drugo obravnavo, se nadaljuje z obravnavo zakona v matičnem delovnem telesu po določbah tega poslovnika za drugo obravnavo, s tem da predlog zakona za drugo obravnavo pripravi predlagatelj;
– obravnava predlogov zakonov, ki so bili vloženi v drugo obravnavo, se nadaljuje z obravnavo predloga zakona v matičnem delovnem telesu po določbah tega poslovnika za drugo obravnavo;
– obravnava predlogov zakonov, o katerih se je končala druga obravnava, se nadaljuje po določbah tega poslovnika o tretji obravnavi, s tem da predlog zakona, če v tretjo obravnavo še ni bil vložen, pripravi predlagatelj;
– obravnava predlogov zakonov, za katere je državni zbor sklenil, da se obravnavajo po hitrem postopku, se nadaljuje po določbah tega poslovnika o nujnem postopku;
– obravnava predlogov nacionalnih programov se prične znova.
(2) Obravnava drugih predlogov aktov, ki se obravnavajo po določbah poslovnika za obravnavo in sprejem zakona, se nadaljuje po določbah prejšnjega odstavka.
(3) Predlogi za obravnavo zakonov po hitrem postopku, ki so bili podani pred uveljavitvijo tega poslovnika, se štejejo za predloge za obravnavo po nujnem postopku. Predlogi za obravnavo po hitrem postopku, ki jih ni podala vlada, se ne upoštevajo.
(4) Obravnava predlogov zakonov, za katere je državni zbor sklenil, da se obravnavajo po skrajšanem postopku, se nadaljuje po določbah tega poslovnika o skrajšanem postopku.
(5) Amandmaji, ki so bili vloženi po določbah sedanjega poslovnika, se ne upoštevajo.
(6) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se za obravnavo predlogov aktov na seji, ki jo je državni zbor pričel pred uveljavitvijo tega poslovnika, pa je ob uveljavitvi še ni končal, uporabljajo določbe poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 40/93, 80/94, 3/95 – popravek, 28/96, 26/97, 46/2000, 3/2001, 9/2001, 13/2001 in 45/2001 – odločba US).
285. člen
(1) Z dnem, ko začne veljati ta poslovnik, prenehata z delom komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve in mandatno-imunitetna komisija. Državni zbor najkasneje v 15 dneh po uveljavitvi tega poslovnika imenuje predsednika in podpredsednike mandatno-volilne komisije, poslanske skupine pa najkasneje v 18 dneh po uveljavitvi tega poslovnika določijo svoje člane glede na število mest, ki ji v mandatno-volilni komisiji pripadajo.
(2) Dosedanji sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve od uveljavitve tega poslovnika nadaljuje delo kot zakonodajno-pravna služba po določbah tega poslovnika.
286. člen
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati dosedanji poslovnik državnega zbora (Uradni list RS, št. 40/93, 80/94, 3/95 – popravek, 28/96, 26/97, 46/2000, 3/2001, 9/2001, 13/2001 in 45/2001 – odločba US).
287. člen
Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v državnem zboru se sprejme v dveh mesecih po uveljavitvi tega poslovnika. Do sprejema tega akta se uporabljata odlok o organizaciji in delu služb državnega zbora (Uradni list RS, št. 19/97 in 124/2000) in pravilnik o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v službah državnega zbora, kolikor nista v nasprotju s tem poslovnikom.
288. člen
(1) Ta poslovnik začne veljati 15. julija 2002.
(2) Določbi drugega odstavka 25. člena in drugega odstavka 27. člena tega poslovnika začneta veljati s prenehanjem mandata generalnemu sekretarju oziroma sekretarju sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve.
(3) Določbe 172. člena do 183. člena tega poslovnika začnejo veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Obravnava predlogov za začetek postopka za spremembo ustave Republike Slovenije, ki se je začela pred uveljavitvijo določb iz prejšnjega stavka, se nadaljuje po določbah 172. do 183. člena tega poslovnika.
Št. 020-02/92-25/193
Ljubljana, dne 2. aprila 2002.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.
