Na podlagi 16. člen Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 68/01), 43. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) ter 2. člena Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90, 85/00) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 35. seji dne 7. 3. 2002 sprejel

Ta odlok ureja spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, 18/88, 6/89, 3/90, 10/90 in 9/91 ter Uradni list RS, št. 17/92, 58/95, 11/96 in 16/96, 21/97, 80/97, 39/98, 59/98, 21/99, 59/99, 63/99 in 92/99) in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, 18/88, 6/89, 15/90, 9/91 in 12/91 ter Uradni list RS, št. 7/92, 23/92, 28/92, 35/92, 50/92, 1/93, 28/93, 32/93, 60/93, 69/93, 20/94, 50/94, 71/94, 78/94, 23/95, 58/95, 11/96, 16/96, 32/96, 21/97, 80/97, 39/98, 59/98 in 21/99, 59/99, 63/99, 92/99) za območje Mestne občine Novo mesto s sestavinami, navedenimi v členih tega odloka.

V poglavju 6.6 kartografski del in programske zasnove se doda novo točko:
– Programska zasnova za ureditveni načrt za romsko naselje Šmihel.

Novomeško naselje Šmihel leži na njegovem južnem delu. Ob njegovem južnem delu potekata trasi regionalne ceste R3-664 Gaber–Uršna sela–Novo mesto in železniške proge Novo mesto–Metlika. Preko teh dveh prometnic na njuni zahodni strani se prilega romsko naselje Šmihel.

Zasnova prometnega omrežja
– Dovozna pot se navezuje na primarno cestno omrežje preko nivojskega križišča s cesto Uršna sela–Novo mesto. Pred priključkom na cesto vodi dovozna pot preko zavarovanega prehoda čez železniško progo Novo mesto–Metlika.
– Dovoz do objektov se uredi neposredno z dovozne poti oziroma z ulic, ki se navezujejo na dovozno pot.
– Kolesarski in pešpromet se vrši po ulicah in dovozni poti.
– Interventni dovozi se omogočijo po ulicah in dovozni poti.
Zasnova komunalnega omrežja
– Vodovod: Obstoječi objekti se napajajo preko javnega vodovodnega omrežja PE-63. Z ureditvijo območja se obstoječi vodovod opusti in se predvidi novo sekundarno vodovodno omrežje za navezavo na primarni vodovod LŽ-DN 250, ki poteka približno 70 m jugozahodno od območja. Obstoječe vodovodne priključke se priveže na novozgrajeno sekundarno vodovodno območje.
– Odvod meteornih in fekalnih voda: Fekalne odpadne vode se priključi na javno kanalizacijsko območje v jašku J 3217, kota dna jaška je 193,03. Meteorne vode se odlivajo v ponikovalnico.
– Odpadke se zbira v zabojnike za odpadke. Zabojniki za odpadke se locirajo tako, da se omogoči kamionski odvoz odpadkov.
Zasnova energetskega omrežja
– Elektrika: Zgradi se transformatorska postaja, kjer po sedanjem NNO ni možna dobava električne energije za povečane potrebe.
– Ogrevanje: Gretje objektov in sanitarne vode se zagotavlja individualno.

Širitev romskega naselja Šmihel predvideva širjenje individualne stanovanjske gradnje.
Organizacija pozidave in parcelacija sledi interni ulični mreži, katere potek je pogojen z njeno navezavo na dostopno pot na južni strani. Vertikalni in horizontalni gabariti individualnih stanovanjskih objektov so pogojeni z gabariti kvalitetnejših primerov obstoječe stanovanjske pozidave.
Odmiki objektov od dovozne poti so enaki odmikom obstoječe pozidave na zahodni strani dovozne poti.

Obravnavano območje ne posega na 1. območje kmetijskih zemljišč.

Celotna površina urejanja meri okoli 1,3 ha in vključuje:
– parcele s sledečimi parcelnimi številkami: 552/1, 547/13, 547/16, 547/17, 547/18, 547/19, 552/44 (vse k.o. Šmihel pri Novem mestu)
– ter dele parcel št. 1302 in 1296/2, k.o. Šmihel pri Novem mestu.
Območje je z dveh strani obdano z obdelovalnimi površinami, z zahodne z gozdom in z vzhodne z obstoječo pozidavo. Od nje je obravnavano območje ločeno s cesto Uršna sela–Novo mesto ter železniško progo Novo mesto–Metlika. Na jugu območje meji na poljsko pot, ki območje loči od južno-ležečih obdelovalnih površin. Poljska pot poteka tudi na zahodnem robu območja, preko katere se širijo gozdne površine. Obdelovalne in delno gozdne površine se širijo tudi severno od območja.

Primerjalni podatki o številu Romov v Mestni občini Novo mesto med leti 1986 in 1997 izkazujejo indeks rasti prebivalstva 135. Leta 1986 je v romskem naselju Šmihel živelo 51 prebivalcev, leta 1997 pa je bilo v naselju 21 družin s 77 osebami, kar izkazuje indeks rasti 151. To naselje je tako po številu prebivalcev drugo največje naselje v Mestni občini Novo mesto.
Širitev naselja se načrtuje z namenom zagotovitve zadostnih površin za stanovanjsko gradnjo. Z nenačrtovanim urejanjem okolice obstoječih objektov je v prostoru vzpostavljeno neurejeno stanje, ki se kaže v nerazjasnjenih razmerjih uporabe zemljišč. Posledica tega je tudi otežkočeno upravljanje z obstoječimi komunalnimi objekti, saj si nekateri prebivalci lastijo določena območja ter onemogočajo tekoče vzdrževanje komunalnih objektov in naprav.
Predvidena ureditev območja se tako nanaša na sanacijo obstoječega stanja ter širitev stanovanjskih površin v neposredni bližini obstoječih objektov. Z natančno določitvijo območja ter njegovo ureditvijo bi omejili možnost nenadzorovane gradnje ter vzpostavili prostorski red.
Glavni dovoz in dostopi do območja se uredijo po obstoječi dovozni poti, katera poteka po južnem robu območja. Iz ostalih smeri dostop na območje ni mogoč.
Dostopna pot se navezuje na cesto Uršna sela-Novo mesto na mestu obstoječega priključka. Med predmetnim območjem in priključkom na cesto se obstoječi prehod čez železniško progo uredi na način, ki omogoča varno prečkanje železniške proge. S poti, potekajoče po južnem robu območja, se uredi razvod interne prometne mreže.
Od obstoječega stavbnega fonda se ohranijo vsi stanovanjski objekti, razen vzdolžno-ležečega skupinskega objekta, ki se ga odstrani.

Obstoječe romsko naselje se je razvilo na severni strani vzdolž poti, ki sicer služi kot dostopna pot k obdelovalnim površinam.
Ob poti je bil pred leti s pomočjo sredstev občine zgrajen skupni stanovanjski objekt, ki pa ne nudi več osnovnih funkcionalnih in higienskih pogojev za bivanje in se zaradi tega odstrani.
V neposredni bližini skupinskega objekta so zgrajeni individualni stanovanjski objekti, ki se jih vključi v zasnovo prostora.
Zasnova tako predvideva ureditev površin za individualno stanovanjsko gradnjo z ustreznimi dostopi ter uličnim sistemom.
Ulični sistem se navezuje na glavno dostopno pot, potekajočo ob južnem robu območja.

Pri dostopu na območje je treba predvideti varno prečkanje železniške proge z zavarovanjem potnega prostora in zadostno vidljivostjo. Pri ureditvi območja je treba upoštevati železniški varnostni pas 12 m za objekte, visoke od 3 do 15 m.
Dostop do stanovanjskih objektov se neposredno ali posredno preko ulic uredi izključno z obstoječe dovozne poti.
Na območju je možna zgolj individualna stanovanjska pozidava. Maksimalni horizontalni odmik nadzemnih objektov od javnega vodovodnega omrežja ter javnega kanalizacijskega omrežja mora znašati 3 m.
Za odvoz komunalnih odpadkov je potrebno predvideti zabojnike za odpadke. Zbirna mesta posod za odpadke morajo biti locirana tako, da bo možen kamionski odvoz odpadkov.
Potrebna je gradnja transformatorske postaje, ker po sedanjem NNO ni možna dobava električne energije za povečane potrebe.

Širitev romskega naselja Šmihel predvideva širjenje individualne stanovanjske gradnje. Organizacija pozidave je pogojena z dostopom po južni dovozni poti, delno pa tudi s kvalitetnejšimi obstoječimi individualnimi stanovanjskimi objekti.
Dostop na območje se uredi preko nivojskega križišča s cesto Uršna sela–Novo mesto.
– Programska zasnova za ureditveni načrt za romsko naselje Ruperčvrh

Zaselek Ruperčvrh se nahaja približno 4 km južno od Novega mesta. Leži na križišču, kjer se od regionalne ceste R3-664 Gaber–Uršna sela–Novo mesto odcepi lokalna cesta za Stransko vas. Romsko naselje leži približno 400 metrov severno od vasi (proti Novemu mestu) in se prilega vzhodnemu robu regionalne ceste.

Celotna površina urejanja meri 2,64 ha in vključuje.
– Parcele s sledečimi parcelnimi številkami; 1086/38, 1098/2, 1098/5, 1098/6, 1098/7, 1098/8, 1098/12, 1098/13, 1098/14, 1098/16, 1098/17, 1098/18, 1098/19, 1098/22, 1098/23, 1098/22, 1086/39 (vse k.o. Stranska vas).
Območje na severni strani meji na gozd, ki raste na pobočju Ruperškega boršta. Na vzhodni in južni strani se širijo obdelovalne površine, na zahodni strani pa območje neposredno meji na cesto, ki povezuje Novo mesto, Uršna sela in Semič.

Primerjalni podatki o številu Romov v Mestni občini Novo mesto med leti 1986 in 1997 izkazujejo indeks rasti prebivalstva 135. Leta 1986 je v naselju Ruperčvrh živelo 50 prebivalcev, leta 1997 pa je bilo v naselju Ruperčvrh 16 družin, v katerih živi 59 Romov, kar izkazuje indeks rasti 118. To naselje je tako po številu prebivalcev četrto največje romsko naselje v Mestni občini Novo mesto.
Med leti 1984 in 1990 je bilo z družbenimi sredstvi za potrebe romskega prebivalstva postavljenih pet montažnih hiš, zgrajeno pa je tudi nekaj klasičnih stanovanjskih hiš. Urejen je bil tudi razvod vodovodnega omrežja.
Širitev naselja se načrtuje z namenom zagotovitve zadostnih površin za stanovanjsko gradnjo. Predvidena širitev se nanaša na območje vzhodno od dovozne poti, kjer so si zaradi lahkega dostopa Romi že postavili nekaj pomožnih objektov. Le-ti pogosto predstavljajo zametek stanovanjskih objektov, kar predstavlja potencialno nevarnost nekontrolirane širitve grajene strukture. Z ureditvijo obpotnega prostora bi omejili možnost nenadzorovane gradnje ter vzpostavili prostorski red.
Širitev romskega naselja posega v rob varovanega območja sekvoj na Ruperčvrhu (Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto - Uradni list RS, št. 38/92). Širitev naselja je treba zasnovati na način, da bo le-ta vizualno čim manj moteča.
Zagotoviti je treba vidno zaporo oziroma zastreti pogled na razširjen del naselja z ustrezno zasaditvijo drevesne in grmovne vegetacije.
Zasnova predvideva tudi ureditev dostopa in dovoza na območje. Obstoječi dovoz z južne strani je neurejen in nelegalen; poteka preko obdelovalnih površin z direktnim, neurejenim dostopom na cesto. Takšen dovoz je poleg nevzdržne tehnične izvedbe tudi prometno nevaren.

Obstoječe romsko naselje se je razvilo vzdolž glavne prometnice na njenem vzhodnem robu. Gre za individualno stanovanjsko pozidavo, organizirano v dveh vzporednih nizih na območju med regionano cesto ter neurejeno dovozno potjo. Zasnova predvideva ureditev dodatnih površin, prav tako namenjenih zgolj za stanovanjsko gradnjo. Le-ta se organizira vzhodno od obstoječe pozidave v enaki širini in dolžini na način, ki sledi obstoječi zgradbi urbane strukture, na katero neposredno meji. Na novo se predvidi javna prometna povezava območja z regionalno cesto R3-664 Gaber – Uršna sela – Novo mesto.

Na severnem delu območje zaključuje parcela z individualnim stanovanjskim objektom tako, da s severa dovoz in dostop na območje nista mogoča. Le-to je možno zagotoviti z južne strani z neposrednim dovozom na cesto Novo mesto - Uršna sela. Pri ureditvi križišča je treba posebno pozornost nameniti odvodnjavanju meteornih voda.
Dostop do stanovanjskih objektov se uredi izključno z nove dovozne poti.
Obstoječa pozidava je grajena v nizu in sledi smeri ceste. Predvidena pozidava mora v smislu ohranjanja prostorskega reda slediti zatečenim smerem v prostoru.
Na območju je možna zgolj individualna stanovanjska pozidava. Maksimalni horizontalni in vertikalni gabariti načrtovanih objektov so pogojeni z gabariti obstoječe stanovanjske pozidave.
Minimalni horizontalni odmik nadzemnih objektov od javnega vodovodnega omrežja ter od javnega kanalizacijskega omrežja mora znašati 3 m.
Minimalni horizontalni odmik javnega vodovodnega omrežja ter javne kanalizacije od ostalih podzemnih inštalacij mora znašati 1 m.
Za odvoz komunalnih odpadkov je potrebno predvideti zabojnike za odpadke. Zbirna mesta posod za odpadke morajo biti locirana tako, da bo možen kamionski odvoz odpadkov.
Predvidena širitev romskega naselja Ruperčvrh posega v rob varovanega območja sekvoj na Ruperčvrhu (Odlok o razglasitvi naravnih znemenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto - Uradni list RS, št. 38/92). Sekvoji oziroma ožje območje naravnega spomenika leži jugovzhodno od obstoječega romskega naselja v oddaljenosti približno 250 metrov. Razširjeno območje naselja kot tudi obstoječe naselje je v smislu varovanja ambientalnih kvalitet prostora potrebno vizualno zastreti z ustrezno vegetativno zasaditvijo.

Širitev romskega naselja Ruperčvrh predvideva širjenje individualne stanovanjske gradnje. Organizacija pozidave se opira na dominantno smer v prostoru sever - jug, ki je dodatno poudarjena z glavno prometno komunikacijo.
Dostop na območje se uredi preko nivojskega križišča s cesto Novo mesto - Črnomelj. Križišče se izvede južno od obstoječe pozidave.
Južni in vzhodni rob naselja se vizualno zastre z drevesno in grmovno vegetacijo.

Zasnova prometnega omrežja
– Navezava dovozne poti na primarno cestno omrežje se uredi južno od romskega naselja preko nivojskega križišča s cesto Novo mesto - Birčna vas.
– Dovoz do objektov se uredi neposredno z dovozne poti.
– Kolesarski in pešpromet se vrši po dovozni poti.
– Interventni dovozi se omogočijo po dovozni poti.
Zasnova komunalnega omrežja
– Odvod meteornih in fekalnih voda se izvede v dvoprekatne nepropustne greznice brez izpusta v ponikovalnico.
– Vodovod: Na območju je potrebno zgraditi sekundarno vodovodno omrežje ustreznega profila. Navezava sekundarnega vodovodnega omrežja je možna na PVC 90, ki je na meji območja. Na novozgrajeno sekundarno vodovodno omrežje se naveže tudi obstoječe vodovodne priključke.
Zasnova energetskega omrežja
– Elektrika: Potrebna je zamenjava napajalnega kablovoda ali gradnja nove TP v naselju.
– Ogrevanje: Gretje objektov in sanitarne vode se zagotavlja individualno.

Širitev romskega naselja Ruperčvrh predvideva širjenje individualne stanovanjske gradnje. Organizacija pozidave sledi obstoječemu prostorskemu redu, ki je izražen z dvema nizoma stanovanjske pozidave. Predvidena gradnja predstavlja tretji niz stanovanjskih objektov vzhodno od obstoječe pozidave v pretežno enakih horizontalnh gabaritih. Parcelacija tretjega niza se izvede prečno na dovozno pot.
Vertikalni in horizontalni gabariti kot tudi smeri slemen individualnih stanovanjskih objektov so pogojeni z gabariti in smermi obstoječe stanovanjske pozidave.
Odmiki objektov od dovozne poti so enaki odmikom obstoječe pozidave na zahodni strani dovozne poti.

Lokacija romskega naselja Ruperčvrh posega v rob varovanega območja sekvoj na Ruperčvrhu (Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto - Uradni list RS, št. 38/92). Sekvoji na Ruperčvrhu sta najdebelejši sekvoji na Dolenjskem in eni najdebelejših v Sloveniji. Na obrobju vasi ambientalno izstopata in predstavljata identiteto kraja.
Poleg krajinsko oblikovne vrednosti je pomemben tudi znanstveno-raziskovalni vidik.
Spričo navedenega je potrebno znotraj širitve naselja zagotoviti vidno zaporo oziroma zakrivanje pogledov med spomeniškim območjem in romskim naseljem z ustrezno zasaditvijo grmovne in drevesne vegetacije.

Vzhodni in južni del predmetnega območja je v planu opredeljen kot I. območje kmetijskih zemljišč.
Gre za robno območje kmetijskih površin, ki v naravi zaradi nelegalno postavljenih pomožnih objektov ni kmetijsko obdelano. Smiselnost intenzivnejše kmetijske obdelave območja je spričo neposredne bližine romskega naselja vprašljiva.
Površina I. območja kmetijskih zemljišč, predvidena za novo pozidavo, je 0,475 ha, kar je 20,5 % od celotne površine obravnavanega območja in zajema del parcele št. 1098/2, k.o. Stranska vas. Preostala razširitev območja nastaja izključno zaradi ureditve novo komunikacije, ostaja pa še naprej v izključni kmetijski rabi.

V poglavju 8.2 urejanje stavbnih zemljišč se v 3. odstavku 81. člena doda besedilo:
Z urejanjem romskega naselja Šmihel se le-to razširi v smeri proti severu. Z urejanjem romskega naselja Ruperčvrh se le-to razširi v smeri proti jugu in vzhodu.

V kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za območje Mestne občine Novo mesto se spremenijo in dopolnijo:
1. Zasnova kmetijstva, gozdarstva, rudnin in območij za poselitev (M 1:25000):
– popravki meja urbanih območij za potrebe širitve naselij.
2. Urbano omrežje (M 1:25000):
– popravki meja urbanih območij za potrebe prikaza načinov urejanja prostora.
3. Dopolnitev kartografske dokumentacije k planu (M 1:5000):
– uskladitev s spremembami razvrstitve kmetijskih zemljišč ter odobrenimi posegi na 1. območje kmetijskih zemljišč,
– nove meje naselij.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.