Na podlagi 21. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98,74/98 in 70/00), 3., 4. in 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 26. in 30. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96), 1. člena pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98), 1. in 2. člena odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01), zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 35/97, 47/97, 73/98, 31/00, 33/00 in 24/01) in 10. člena statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/95 in 72/99) je Občinski svet občine Slovenska Bistrica na 29. redni seji dne 25. 3. 2002 sprejel

S tem odlokom se določajo vrste komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: odpadki), njihovo zbiranje, odvoz in odlaganje (v nadaljevanju: ravnanje z odpadki), subjekti ravnanja z odpadki, obračun ravnanja z odpadki ter nadzor nad izvajanjem tega odloka.

Cilji ravnanja z odpadki po tem odloku so:
1. preprečevanje nastajanja in zmanjševanja količine odpadkov,
2. preprečevanje neorganiziranega odlaganja odpadkov,
3. zajetje in ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka,
4. vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo,
5. sprejemljivost ukrepov za okolje,
6. uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj«.

Subjekti ravnanja s komunalnimi odpadki so:
1. Občina Slovenska Bistrica,
2. izvajalec javne gospodarske službe ravnanja z odpadki (v nadaljevanju: izvajalec),
3. povzročitelji odpadkov (v nadaljevanju: povzročitelji odpadkov).
Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in njim po naravi in sestavi podobni odpadki iz industrije, obrti ter storitvenih dejavnosti, ki nastajajo na območju Občine Slovenska Bistrica.
2. Povzročitelj komunalnih odpadkov je vsak prebivalec Občine Slovenska Bistrica in vsaka oseba, ki deluje ali ima dejavnost na območju Občine Slovenska Bistrica in povzroča nastajanje komunalnih odpadkov. Povzročitelj komunalnih odpadkov je tudi oseba, ki po pooblastilu povzročitelja komunalnih odpadkov prepušča komunalne odpadke izvajalcu javne službe.
3. Ostanki komunalnih odpadkov so odpadki, iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije, in ostanki, ki nastanejo pri predelavi ločeno zbranih frakcij in kosovnih odpadkov. Praviloma so ostanki komunalnih odpadkov odpadki, ki se jih zaradi sestave ali načina nastajanja ne more razvrstiti v eno od skupin ločenih frakcij komunalnih odpadkov s klasifikacijsko številko 16 00 in 20 01 ali v druge skupine komunalnih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki.
4. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je vnaprej določeno mesto, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz objektov v neposredni okolici izvajalcu javne službe te odpadke prepuščajo. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je običajno mesto, ki je sicer namenjeno za prevzem komunalnih odpadkov. Povzročitelj komunalnih odpadkov na poziv izvajalca javne službe na prevzemnem mestu prepušča kosovne odpadke po vnaprej določenem in javno objavljenem urniku.
5. Prevzemno mesto komunalnih odpadkov je mesto, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo po vnaprej določenem urniku izvajalcu javne službe komunalne odpadke v za to namenjenih posodah. Prevzemno mesto komunalnih odpadkov, ki je praviloma na javni površini, se za posamezno stavbo določi v postopku izdaje dovoljenja za poseg v prostor. Če v postopku iz prejšnjega stavka prevzemno mesto komunalnih odpadkov ni bilo določeno, se ga določi ob začetku uporabe storitev službe prevzemanja komunalnih odpadkov z vpisom v register prevzemnih mest.
6. Zbirno mesto komunalnih odpadkov je mesto, kjer so nameščene posode, v katere povzročitelji komunalnih odpadkov neovirano odlagajo komunalnih odpadkov. Zbirno mesto komunalnih odpadkov praviloma ni na javni površini.
7. Zbirni center je ustrezno urejen, pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za prevzemanje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij. V zbirnem centru povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice zbirnega centra prepuščajo izvajalcu javne službe te frakcije in kosovne odpadke. Na območju zbirnega centra je lahko urejena tudi zbiralnica nevarnih frakcij.
8. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajo.
9. Gospodinjstvo je skupnost posameznikov, ki izjavijo, da stalno prebivajo skupaj in skupaj porabljajo dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb (kot na primer za stanovanje, hrano, šolanje otrok ipd.). Za gospodinjstvo se šteje tudi posameznik, ki izjavi, da prebiva sam v ločeni stanovanjski enoti, ali kot podnajemnik v delu te enote in sam porablja dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb.

Občina Slovenska Bistrica vzpostavlja naslednji sistem ravnanja z odpadki:
1. ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka ter prevažanje, sortiranje in začasno skladiščenje,
2. vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo oziroma predelavo,
3. okolju prijazno ravnanje z nevarnimi odpadki iz gospodinjstev in zbiranj baterij v malih zbiralnikih,
4. odlaganje preostalih odpadkov na urejenem javnem odlagališču komunalnih odpadkov,
5. saniranje divjih odlagališč.

V sistem ravnanja z odpadki so se dolžni vključiti vsi občani oziroma uporabniki ali upravljavci stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektov na območju Občine Slovenska Bistrica, pri katerih nastajajo odpadki, ne glede na njihovo stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež.
Za povzročitelje odpadkov na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila, izvajalec v dogovoru s povzročitelji odpadkov določi prevzemna mesta ter način zbiranja komunalnih odpadkov (zabojniki, vreče). Če so navedena prevzemna mesta začasnega značaja, se opustijo in sanirajo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena.

Komunalni odpadki so gospodinjski in njim podobni odpadki, ki nastajajo v bivalnem okolju, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih ter na površinah in v objektih v javni rabi, in so pretežno trdni in po svoji sestavi heterogeni. Skladno s pravilnikom o ravnanju z odpadki so po klasifikacijski številki odpadka 20 00 00 kot komunalni odpadki in njim podobni odpadki iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti, vključno z ločeno zbranimi frakcijami, opredeljeni naslednji odpadki:
1. ločeno zbrane frakcije:
1.1. papir in lepenka,
1.2. steklo,
1.3. drobna plastika in drugi odpadki iz plastike,
1.4. drobni kovinski odpadki (npr. pločevinke) in drugi odpadki iz kovin,
1.5. les,
1.6. kompostirni kuhinjski odpadki iz gospodinjstev, menz in restavracij,
1.7. olja in maščobe,
1.8. oblačila, tekstil,
1.9. barve, črnila, lepila in umetne smole,
1.10. topila, kisline, baze, pralna sredstva, aerosoli (pršivke),
1.11. fotokemikalije, zdravila, pesticidi, baterije,
1.12. fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro,
1.13. oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike, elektronska oprema (npr. tiskana vezja);
2. odpadki z vrtov in parkov (vključno z odpadki s pokopališč):
2.1. odpadki, primerni za kompostiranje;
3. drugi komunalni odpadki:
3.1. mešani komunalni odpadki,
3.2. odpadki z živilskih trgov,
3.3. odpadki iz čiščenja cest.

Komunalni odpadki in njim podobni odpadki iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti, vključno z ločeno zbranimi frakcijami, ki so pod klasifikacijsko številko odpadka 20 00 00 opredeljeni kot nevarni komunalni odpadki, ter odpadki pod klasifikacijskima številkama 16 06 00 in 18 00 00, se ne odlagajo v posode za odpadke, in so:
– barve, črnila, lepila in umetne smole,
– topila,
– fotokemikalije,
– pesticidi,
– fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro,
– baterije in akumulatorji,
– televizijski in radijski sprejemniki, računalniki, računalniški zasloni ipd.,
– zdravila.
Ravnanje s temi odpadki je določeno z veljavnimi predpisi.
Če nastanejo nevarni komunalni odpadki izven gospodinjstev, ti odpadki niso predmet tega odloka. Predmet odloka tudi niso živalski odpadki, ki se predelujejo v kafileriji, in se ravnanje s temi odpadki predpisuje z državnimi predpisi.
Ravno tako niso predmet tega odloka gradbeni odpadki in ruševine, vključno z odpadnimi materiali pri gradnji cest kot tudi vsi ostali odpadki, ki so v klasifikacijskem seznamu odpadkov in klasifikacijskem seznamu nevarnih odpadkov pravilnika o ravnanju z odpadki opredeljeni kot nekomunalni odpadki.

Zbirno mesto za komunalne odpadke je ustrezno urejen prostor za postavitev tipiziranih posod za odpadke ali plastičnih vrečk v skladu z 11. členom tega odloka, v katere povzročitelji odpadkov redno odlagajo komunalne odpadke.
Prevzemna mesta so mesta, kjer morajo povzročitelji odpadkov pripraviti prostor za posode za odpadke po določbah tega odloka in na način, da lahko izvajalec komunalne odpadke prevzame in jih s posebnimi smetarskimi vozili odpelje.
Povsod, kjer je primerno, morata biti zbirno in prevzemno mesto na istem prostoru. Kjer to ni možno, so povzročitelji odpadkov dolžni dostaviti posode ali plastične vrečke s komunalnimi odpadki na prevzemno mesto.
Zbirna in prevzemna mesta so dolžni vzdrževati povzročitelji odpadkov, ki morajo skrbeti tudi za red in čistočo na teh mestih ter dovoznih poteh do prevzemnih mest.
Zbirna in prevzemna mesta določajo izvajalci v soglasju s povzročitelji odpadkov.

V posameznih naseljih so zaradi večje racionalizacije ločenega zbiranja odpadkov posode za odpadke postavljene v zbiralnice. Zbiralnica je prostor, kjer so nameščene posode za ločeno zbiranje sekundarnih surovin za določen bivalni okoliš. Vrsta in število posod je določena s programom ločenega zbiranja odpadkov. Lokacijo določi pristojni občinski organ v sodelovanju z izvajalcem. Zbiralnice je dolžan vzdrževati in čistiti izvajalec.

Ob določanju lokacij za zbirna in prevzemna mesta ter zbiralnice je treba upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno-varstvene predpise. Zbirna in prevzemna mesta ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.
Kjer ni organiziranega rednega individualnega odvoza komunalnih odpadkov, se izvajalec in povzročitelji odpadkov lahko dogovorijo za skupna zbirna mesta z uporabo skupnih posod za odpadke – zbiralnice ter njihovo lokacijo.

Povzročitelji odpadkov, do katerih izvajalec zaradi odmaknjenosti od prevoznih cest ne more priti, lahko odlagajo odpadke v plastične vrečke za odpadke iz 4. točke 20. člena tega odloka. Odpadke v vrečkah so povzročitelji odpadkov dolžni na dan odvoza dostaviti na prevzemno mesto.

Posode za komunalne odpadke morajo biti postavljene na zbirno oziroma prevzemno mesto takoj, ko izvajalec za določeno območje organizira odvoz odpadkov.

Zbirni center je ustrezno urejen prostor za komunalne odpadke na katerega povzročitelji odpadkov lahko pripeljejo in odložijo ločeno zbrane komunalne odpadke v zabojnike po navodilih izvajalca. Izjemoma je v zbirnem centru dovoljeno odložiti manjše količine gradbenih odpadkov in ruševin. Izvajalec je dolžan zbirni center vzdrževati in čistiti.

Premična zbiralnica nevarnih frakcij je prevzemno mesto, kjer izvajalec najmanj enkrat letno ločeno zbira odpadke iz skupine 1.7, 1.8, 1.9, 1.10, 1.11, 1.12 in 1.13 iz 6. člena tega odloka.
Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov v naseljih najmanj 14 dni pred ločenim zbiranjem nevarnih frakcij v premični zbiralnici obvestiti o času in načinu prevzema z naznanilom objavljenim na krajevno običajen način. Postanek premične zbiralnice v posameznem naselju z več kot 1000 prebivalci mora trajati najmanj 3 ure.

Načrtovalci, projektanti in izdelovalci lokacijskih dokumentacij morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij upoštevati poleg splošnih normativov in standardov tudi določbe tega odloka ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov ter opremo izvajalca.

Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka se uvede na celotnem območju Občine Slovenska Bistrica in je obvezno za vse povzročitelje odpadkov in izvajalca ter se izvaja po programu ločenega zbiranja odpadkov, ki ga na predlog izvajalca potrdi pristojni občinski organ.
Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka poteka po vrstah odpadkov, ki jih je možno predelati ali vrniti v ponovno uporabo. Izvajalec je povzročitelje odpadkov o načinu ločenega zbiranja odpadkov dolžan natančno obvestiti.
Med ločeno zbiranje odpadkov sodi tudi zbiranje odpadkov v zbirnem centru, kjer se odlaganje izvaja po navodilih izvajalca.

Izvajalec za ločeno zbiranje odpadkov postavi ustrezne tipizirane posode na zbiralnice po potrjenem programu.
Povzročitelji odpadkov so dolžni v skladu z navodili izvajalca odlagati odpadke, ki se zbirajo ločeno, v posebne tipizirane posode.
V posode, namenjene za ločeno zbiranje odpadkov, je prepovedano odlagati katerekoli druge odpadke.

Začetek zbiranja ali spremembo načina ločenega zbiranja in odvažanja odpadkov, ki bistveno ne odstopa od potrjenega programa, je izvajalec dolžan objaviti in o tem obvestiti tudi Občino Slovenska Bistrica.

Izvajalec je dolžan voditi kataster zbiralnic, kjer poteka ločeno zbiranje odpadkov, in ga enkrat letno dopolnjevati ter posredovati Občini Slovenska Bistrica. V katastru morajo biti navedeni lokacije zbiralnic, število in vrste tipiziranih posod za odpadke ter pogostost in količine odpeljanih odpadkov.

Povzročitelji odpadkov morajo odlagati komunalne odpadke na zbirnih mestih v:
1. tipizirane zabojnike na kolesih volumna 120, 160, 240, 500, 700 ali 900 litrov,
2. tipizirane velike zabojnike volumna 4–30 m3,
3. tipizirane zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov, ki se med seboj razlikujejo po barvi za posamezne vrste odpadkov,
4. posebne plastične vrečke (kolikor se ne morejo uporabljati posode iz 1., 2. in 3. točke tega odstavka), ki morajo biti označene z znakom izvajalca.
Vrsto posod za odpadke določi izvajalec v skladu s tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov oziroma s strukturo ali vrsto komunalnih odpadkov. Število in velikost posod za odpadke se določi glede na načrtovano količino odpadkov. Povzročitelji odpadkov so dolžni sami nabaviti ustrezne zabojnike za komunalne odpadke.
Pravne osebe javnega in zasebnega prava in fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko in drugo dejavnost, in ki imajo 5 m3 ali večje zabojnike, morajo z izvajalcem skleniti pogodbo o ravnanju z odpadki. Navedene osebe morajo pogodbo skleniti v roku 30 dni od začetka opravljanja dejavnosti oziroma od dneva uveljavitve tega odloka.
V primeru občasnega povečanja količine odpadkov, ki se odlagajo v posode iz 1. točke tega člena, si morajo povzročitelji odpadkov pri izvajalcu proti plačilu priskrbeti vrečke iz 4. točke tega člena.

V posode za odpadke je prepovedano odlagati:
1. gradbeni material, kamenje, zemljo in vejevje,
2. odpadke v večjih kosih (večja embalaža, pohištvo, gospodinjski stroji, kolesa, vozila, hišna in stanovanjska oprema, komunalnim odpadkom podobne odpadke iz drugih virov),
3. usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov,
4. odpadke v tekočem stanju,
5. kužen material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov,
6. tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke, ostanke naftnih derivatov in druge posebne in nevarne odpadke, ki so po pravilniku o ravnanju z nevarnimi odpadki klasificirani kot nekomunalni ali nevarni komunalni odpadki,
7. poginule živali in kože.
Na zbirnih in prevzemnih mestih ter zbiralnicah je prepovedano odlagati organske odpadke iz okrasnih in zelenjavnih vrtov (trava, listje, vejevje, zelenjavni odpadki), ki se morajo kompostirati na mestu izvora ali pa odlagati v za to namenjene posode za bio odpadke.
Prepovedano je odlaganje odpadkov izven posod za odpadke, nepravilno odlaganje odpadkov v tipizirane zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov ter brskanje in razmetavanje odpadkov iz vseh vrst posod za odpadke.
Občinska komunalna inšpekcija z odločbo zahteva odstranitev odpadkov, če ti niso odloženi v skladu s tem odlokom ali se odlagajo izven posod za odpadke. Odstranitev teh odpadkov opravi izvajalec na stroške povzročitelja odpadkov.

Povzročitelji odpadkov so dolžni posode za odpadke, razen tipiziranih velikih zabojnikov, na dan odvoza pripeljati iz izbirnega na prevzemno mesto in jih po izpraznitvi tudi vrniti nazaj. Povzročitelji odpadkov so tudi v zimskem času dolžni poskrbeti za nemoten dostop izvajalca do prevzemnih mest.
Izvajalec je dolžan izprazniti posode za odpadke oziroma odpeljati velike zabojnike tako, da ne ovira prometa, ne onesnaži prostora ter ne poškoduje posod za odpadke in okolice, kjer se opravlja delo. V primeru, da izvajalec onesnaži prevzemno mesto, da je dolžan tudi očistiti.
Izvajalec je dolžan posode za odpadke periodično čistiti in razkuževati.

Povzročitelji odpadkov so dolžni dotrajane posode za odpadke nadomestiti z novimi, poškodovane pa popraviti.
Izvajalec je dolžan priskrbeti ustrezne tipizirane posode za ločeno zbiranje odpadkov za območje celotne Občine Slovenska Bistrica po programu ločenega zbiranja odpadkov za zbiralnice. Stroški nabave in postavitve teh posod so vključeni v ceno ravnanja z odpadki.

Lastniki, ki oddajajo v najem stanovanjske ali druge prostore, so dolžni v najemni pogodbi z najemnikom določiti, kdo bo plačnik komunalnih storitev, in ob prijavi ali spremembi najemnika o tem takoj obvestiti izvajalca komunalnih storitev. Če tega ne storijo, stroški odvoza komunalnih odpadkov do dneva obvestila bremenijo lastnika nepremičnine.

Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev na prostem, na katerem se pričakuje več kot 1000 udeležencev, morajo na kraju prireditve zagotoviti ureditev posebnih zabojnikov vsaj za ločeno zbiranje ločenih frakcij papirja in drobne lepenke, vključno z drobno embalažo iz papirja ali lepenke ter drobne odpadne embalaže iz stekla. Organizator prireditve mora izvajalcu javne službe te frakcije oddati ločeno od ostalih odpadkov in prireditveni prostor po končani prireditvi očistiti.

Redni odvoz komunalnih odpadkov in ločeno zbranih odpadkov opravlja izvajalec skladno z letnim razporedom odvoza komunalnih odpadkov in programom ločenega zbiranja odpadkov. Razpored mora ustrezati količinam odpadkov z upoštevanjem sezonskega značaja poslovanja. Razpored mora izvajalec objaviti na krajevno običajen način.
Izvajalec mora opravljati stalen nadzor nad prevzemni mesti in zbiralnicami tako, da v primeru potreb opravi predčasen ali pogostejši odvoz odpadkov. V primeru časovno daljšega povečanja količine odpadkov so povzročitelji odpadkov ali izvajalec dolžni zagotoviti dodatne posode za odpadke.

Izvajalec je dolžan upoštevati naslednje minimalno število odvozov odpadkov:
– gospodinjski odpadki enkrat tedensko,
– ostali odpadki (manjši zabojniki) enkrat tedensko,
– ostali odpadki (po pogodbah s povzročitelji) po naročilu,
– papir dvomesečno,
– steklo dvomesečno,
– bio odpadki dvomesečno,
– kosovni odpadki enkrat letno,
– posebni in nevarni odpadki enkrat letno.
Občinska komunalna inšpekcija ima pravico odrediti večjo pogostost odvoza.

V primeru neopravljenega odvoza odpadkov zaradi višje sile (sneg, obilno deževje ipd.) ali večjih ovir na dovozu k prevzemnemu mestu (prekopi na dovozu, parkirani avtomobili ipd.) ali zaradi praznikov oziroma dela prostih dni, je izvajalec dolžan opraviti odvoz najkasneje v dveh delovnih dnevih po prenehanju višje sile ali ovire ali po praznikih oziroma dela prostih dnevih.
Če je zaradi del na dovozih k prevzemnim mestom začasno oviran dostop za smetarska vozila, mora povzročitelj začasne ovire, v soglasju z izvajalcem, na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu. V tem primeru je izvajalec dolžan obvestiti povzročitelje odpadkov o spremenjenem prevzemnem mestu.
Izvajalec odvaža komunalne odpadke samo s posebej urejenimi komunalnimi vozili. Komunalni odpadki iz zbiralnic in kosovni odpadki se odvažajo za odpadke primernim vozilom.

Odpadke, ki so opredeljeni v 6. členu tega odloka, je dovoljeno odlagati samo na javnem komunalnem odlagališču.
Izjemoma je dovoljeno odložiti na javno komunalno odlagališče tudi druge vrste odpadkov, če povzročitelj le-teh pridobi pozitivno mnenje upravljalca deponije po predhodnem mnenju pooblaščene strokovne institucije.
Na odlagališču lahko odlagajo odpadke samo tisti povzročitelji odpadkov, ki so vključeni v redni odvoz odpadkov. Povzročitelji odpadkov, ki niso vključeni v redni odvoz odpadkov, morajo skleniti posebno pogodbo z upravljalcem odlagališča.

Manjše količine komunalnih odpadkov iz 6. člena tega odloka lahko povzročitelji odpadkov sami pripeljejo na javno komunalno odlagališče in jih odložijo na za to določena mesta v dogovoru z upravljalcem odlagališča, ob pogoju, da so vključeni v redni odvoz odpadkov. Dokazilo o vključitvi v redni odvoz odpadkov je pogodba, sklenjena z izvajalcem ali dokazilo o plačilu storitve.
Za manjšo količino odpadkov se po tem odloku šteje z odpadki napolnjena prikolica osebnega avtomobila (0,5 m3).

Upravljavec javnega komunalnega odlagališča s poslovnikom določi režim odlaganja odpadkov na odlagališču.
Obratovalni čas na odlagališču določi upravljalec. Izvajalec in povzročitelji odpadkov so dolžni odpadke pripeljati na odlagališče v obratovalnem času in jih odložiti na mestu, ki ga določi upravljalec. Na odlagališču mora biti organizirana 24-urna varnostna služba.

S posebnim dovoljenjem upravljalca javnega komunalnega odlagališča lahko pravne in fizične osebe odnašajo in odvažajo odbrane sekundarne surovine, ki jih je treba pred odvozom registrirati in stehtati. Brez posebnega dovoljenja upravljavca je odnašanje in odvažanje odpadkov iz javnega komunalnega odlagališča prepovedano.

Izvajalec je dolžan ocenjevati in evidentirati strukturo in količino odpadkov, ki so zajeti v odvozu odpadkov in se odlagajo na javnem komunalnem odlagališču.

Prepovedano je odlaganje odpadkov izven javnega komunalnega odlagališča.
Kdor odloži odpadke izven javnega komunalnega odlagališča, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati na odlagališče. Če tega ne stori, jih na njegove stroške odstrani izvajalec takoj, ko to odredi občinski komunalni inšpektor.
Če povzročitelj odpadkov na javnih površinah ni znan, odpadke odstrani izvajalec na stroške Občine Slovenska Bistrica takoj, ko to odredi občinski komunalni inšpektor.

Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov so dolžni plačevati vsi povzročitelji odpadkov s stalnim in začasnim prebivališčem v Občini Slovenska Bistrica ter ostali povzročitelji odpadkov, za katere je organiziran odvoz komunalnih odpadkov.

Ceno za ravnanje s komunalnimi odpadki določa pristojni organ Občine Slovenska Bistrica na predlog izvajalca.
Cena se praviloma oblikuje za vse povzročitelje enotno in vsebuje tudi stroške ravnanja z ločeno zbranimi odpadki.

Osnova za obračun storitev ravnanja z odpadki je prostornina posod za odpadke ali teža odpeljanih odpadkov. V primeru, ko več uporabnikov uporablja isto posodo se za razdelitev stroškov po posameznih enotah lahko uporablja kvadratura stanovanjske ali poslovne površine ali število uporabnikov. Za stanovanjske površine se štejejo vse koristne površine stanovanjskih prostorov. Za poslovne in proizvodne površine se štejejo vsi prostori, ki služijo za izvajanje poslovne oziroma proizvodne dejavnosti.
Potrebno prostornino posode za odpadke določita skupaj izvajalec in povzročitelj odpadkov.
Prostornina posode za odpadke je odvisna od števila družinskih članov, stanovanjske površine, poslovne površine, poslovne dejavnosti, količine odpadkov ter uspešnosti ločevanja odpadkov. Minimalna predpisana prostornina posode za odpadke je 120 l.

Obračunske osnove za posamezne uporabnike in vrste storitev se bodo opredelile v pravilniku o tarifnem sistemu ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Slovenska Bistrica, ki ga potrdi občinski svet.
Obračun ravnanja z odpadki bo mesečen.

Povzročitelji odpadkov so dolžni izvajalcu posredovati točne podatke o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun ravnanja z odpadki (ime in naslov, dejavnost, velikost zabojnika) ter izvajalce sproti obveščati o vseh spremembah teh podatkov.
Za evidenco podatkov o vrsti in prostornini zabojnikov za odpadke, njihovi lokaciji in lastništvu, skrbi izvajalec.
Če povzročitelji odpadkov v roku 30 dni od nastale spremembe izvajalcu ne sporočijo potrebnih podatkov za obračun ravnanja z odpadki, ima izvajalec pravico pridobiti podatke iz uradnih evidenc. Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja lahko izvajalec določi tudi izvedenca. Stroški v zvezi s pridobivanjem podatkov in stroški izvedenskega mnenja bremenijo povzročitelja odpadkov.

Obveznosti plačila storitev ravnanja z odpadki nastane za povzročitelje odpadkov z dnem, ko začne izvajalec opravljati storitve na njihovem območju, ko povzročitelji odpadkov pričnejo uporabljati stanovanje, počitniški objekt ali poslovne prostore.

Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja občinska komunalna inšpekcija in inšpektorji za varstvo okolja.
Nadzor nad izvajanjem odlaganja odpadkov s strani povzročiteljev odpadkov v zbirnem centru izvaja izvajalec.

Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznujejo za prekršek izvajalec, če:
1. ne čisti in ne vzdržuje zbiralnice (9. člen),
2. ne čisti in ne vzdržuje zbirnega centra (13. člen),
3. ne priskrbi ustreznih tipiziranih posod na območjih, kjer je uvedeno ločeno zbiranje odpadkov (prvi odstavek 17. člena),
4. ne objavi in ne obvesti povzročiteljev o začetku ali spremembi načina ločenega zbiranja odpadkov (18. člen)
5. ne vodi katastra zbiralnic (19. člen),
6. periodično ne čisti in razkužuje posod za odpadke (tretji odstavek 22. člena),
7. ne vrši stalnega nadzora nad prevzemnimi mesti in zbiralnicami in ne odredi v primeru potreb predčasnega ali pogostejšega odvoza odpadkov (drugi odstavek 26. člena),
8. ne opravi odvoza komunalnih odpadkov najkasneje v dveh delovnih dneh po prenehanju ovire ali višje sile (prvi odstavek 28. člena).
Z denarno kaznijo 60.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba kot povzročitelj odpadkov:
1. če se ne vključi v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki (prvi odstavek 5. člena),
2. če ne vzdržuje zbirnega in prevzemnega mesta (četrti odstavek 8. člena),
3. če ne odloži odpadkov na zbirnem centru po navodilih izvajalca (13. člen),
4. če ne odlaga ločeno zbranih odpadkov v ustrezne tipizirane posode na zbiralnicah skladno z navodili izvajalca (drugi odstavek 17. člena),
5. če ne odlaga komunalnih odpadkov na zbirnih oziroma prevzemnih mestih ter v predpisane posode za odpadke (prvi odstavek 20. člena),
6. če ne sklene pogodbe za odvoz komunalnih odpadkov (tretji odstavek 20. člena)
7. če odlaga prepovedane odpadke v posode za komunalne odpadke (prvi odstavek 21. člena)
8. če po izpraznitvi posode za odpadke ne vrne na zbirno mesto (prvi odstavek 22. člena)
9. če odlaga odpadke na javnem komunalnem odlagališču v nasprotju s poslovnikom upravljalca odlagališča (prvi odstavek 31. člena),
10. če odlaga odpadke izven javnega komunalnega odlagališča (prvi odstavek 34. člena),
11. če ne posreduje točnih podatkov o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun ravnanja z odpadki ter o spremembah teh podatkov (prvi odstavek 39. člena).
Z denarno kaznijo 60.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 150.000 SIT se kaznuje posameznik, ki opravlja samostojno gospodarsko dejavnost, če kot povzročitelj odpadkov stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 60.000 SIT se kaznuje posameznik, ki kot povzročitelj odpadkov stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo najmanj 150.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki opravlja dejavnost organizatorja kulturnih, športnih in drugih prireditev na prostem, če ne poskrbi za odpadke in ne poskrbi za čiščenje prostora po končani prireditvi ter odvoz odpadkov (25. člen).
Z denarno kaznijo 60.000 SIT se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe. Pravna oseba ali posameznik iz prvega odstavka poravna tudi stroške čiščenja in odvoza odpadkov izvajalcu.

Določbe v zvezi z ravnanjem z nevarnimi frakcijami pričnejo takoj po uveljavitvi tega odloka, določbe v zvezi z ravnanjem z ločenimi frakcijami pa najkasneje do 31. decembra 2003.

Do ureditve zbirnega centra se zadrži izvajanje 13. člena tega odloka.

Izvajalec je dolžan izdelati pravilnik o tarifnem sistemu in višini postavk tarifnega sistema v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka ter ga posredovati v sprejem Občini Slovenska Bistrica. Pravilnik začne veljati z dnem objave v Uradnem listu RS.

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o obveznem zbiranju, odlaganju in odvozu odpadkov v Občini Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 3/93).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.