Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo vlade in na pobudo Ivanke Močnik Rostohar, Ivana Bolke in Marije Bolka iz Cerkelj, ki jih zastopa Stanislav Repovž, odvetnik na Jesenicah, na seji dne 5. aprila 2002

Razveljavijo se:
1. odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kranj za obdobje 1986–2000 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem ter spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbenega plana Občine Kranj za obdobje 1986–1990 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem, vse dopolnitev 1999 za področje troje aktualnih posegov v prostor (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 3-11/99);
2. odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kranj za obdobje 1986–2000 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem ter spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbenega plana Občine Kranj za obdobje 1986–1990 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem, vse dopolnitev 1999 za področje troje aktualnih posegov v prostor (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 4-19/99);
3. odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kranj za obdobje 1986–2000 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem ter spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbenega plana Občine Kranj za obdobje 1986–1990 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem, vse dopolnitev 1999 za področje troje aktualnih posegov v prostor (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 4-20/99);
4. odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kranj za obdobje 1986–2000 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem ter spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbenega plana Občine Kranj za obdobje 1986–1990 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem, vse dopolnitev 1999 za področje troje aktualnih posegov v prostor (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 4-21/99);
5. odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kranj za obdobje 1986–2000 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem ter spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbenega plana Občine Kranj za obdobje 1986–1990 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem, vse dopolnitev 1999 za področje troje aktualnih posegov v prostor (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 4-22/99);
6. odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kranj za obdobje 1986–2000 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem ter spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbenega plana Občine Kranj za obdobje 1986–1990 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem, vse dopolnitev 1999 za področje troje aktualnih posegov v prostor (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 1-6/00);
7. odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kranj za obdobje 1986–2000 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem ter spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbenega plana Občine Kranj za obdobje 1986–1990 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem, vse dopolnitev 1999 za področje troje aktualnih posegov v prostor (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 1-7/00);
8. odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kranj za obdobje 1986–2000 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem ter spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbenega plana Občine Kranj za obdobje 1986–1990 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem, vse dopolnitev 1999 za področje troje aktualnih posegov v prostor (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 1-8/00);
9. odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij Cerklje, Vašca in Pšenična Polica (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 1-3/00);
10. odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Kranjsko in Sorško polje (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 1-4/00);
11. odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje Krvavca (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 1-5/00).

1. Vlada je dne 8. 6. 2000 podala zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti planskih aktov Občine Cerklje na Gorenjskem iz 1. do 5. točke izreka. Izpodbijani planski akti naj bi bili v nasprotju z:
– določbo prvega odstavka 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90 – v nadaljevanju: ZPUPPO), po katerem se spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih planov občin pripravljajo in sprejemajo po postopku, ki je predpisan za pripravo in sprejem prostorskih izvedbenih aktov;
– določbami 49. in 50. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – v nadaljevanju: ZUreP), po katerih pred sprejetjem dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin oziroma njihovih sprememb in dopolnitev Vlada Republike Slovenije ugotavlja njihovo usklajenost z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije in z rešitvami, določenimi v srednjeročnem družbenem planu Republike Slovenije, ki se nanašajo na obvezna izhodišča dolgoročnega plana Republike Slovenije;
– določbo 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – v nadaljevanju: ZUN), po kateri se prostorski izvedbeni akt lahko spremeni oziroma dopolni le po postopku, ki je predpisan za njegov sprejem.
Po navedbah vlade izpodbijani planski akti niso bili sprejeti po predpisanih postopkih, saj niso bili javno razgrnjeni in javno obravnavani (37. do 39. člen ZUN), občina pa zanje tudi ni pridobila mnenja vlade o njihovi usklajenosti s prostorskimi sestavinami planskih aktov države (49. in 50. člen ZUreP). Vlada je predlagala odpravo izpodbijanih aktov in začasno zadržanje njihovega izvrševanja.
2. Vlada je z dopolnitvijo zahteve z dne 7. 9. 2000 razširila zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti še na planske akte občine iz 6. do 8. točke izreka in na odloke o spremembah odlokov o prostorskih ureditvenih pogojih (v nadaljevanju: odloki o PUP) iz 9. do 11. točke izreka. Vlada je navajala enake izpodbojne razloge kot pri prvih petih izpodbijanih planskih aktih in je tudi za te akte predlagala odpravo in začasno zadržanje njihovega izvrševanja. Ker razširjena zahteva ni bila popolna, je ustavno sodišče vlado pozvalo, naj jo dopolni.
3. Vlada v novi dopolnitvi zahteve z dne 13. 9. 2001 navaja, da občina osnutkov izpodbijanih planskih aktov ni poslala vladi v mnenje glede njihove usklajenosti s planskimi akti države. Kot dokaz za to trditev navaja okoliščino, da v arhivu vlade in v arhivu Urada Republike Slovenije za prostorsko planiranje (v nadaljevanju: urad) ni nikakršnih sklepov o oceni usklajenosti izpodbijanih občinskih aktov, iz česar naj bi sledilo, da ji občina teh aktov nikoli ni poslala v presojo. Vlada še navaja, da poteka postopek za oceno skladnosti novega občinskega planskega akta, ki je bil poslan v presojo aprila leta 2000. Glede izpodbijanih postopkov za sprejetje odlokov o PUP pa vlada navaja, da po njenih informacijah ti akti niso bili sprejeti na način iz 37. do 39. člena ZUN, saj osnutki teh aktov niso bili poprej javno razgrnjeni in javno obravnavani.
4. Trije prebivalci Cerkelj – Ivanka Močnik Rostohar, Ivan Bolka in Marija Bolka so 15. 12. 2000 dali pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti planskega akta Občine Cerklje na Gorenjskem iz 6. točke in odloka o PUP iz 9. točke izreka. Navedena akta izpodbijajo v glavnem iz enakih razlogov kot vlada. Pravni interes za vložitev pobude izkazujejo s tem, da so lastniki nepremičnin, ki so na območju oziroma mejijo z območjem, ki ga zajemata izpodbijana akta.
5. Občina Cerklje na Gorenjskem je kot nasprotna udeleženka poslala ustavnemu sodišču tri odgovore na zahtevo in en odgovor na pobudo. V teh odgovorih na splošno zatrjuje, da so bili izpodbijani akti sprejeti po postopkih ZUN in ZUreP. Glede izpodbijanih planskih aktov navaja, da so bili predloženi v javno razgrnitev in javno obravnavo in da je občina pripombe k osnutkom teh aktov tudi obravnavala in do njih zavzela stališče. Glede usklajenosti izpodbijanih planskih aktov po 49. in 50. členu ZUN pa navaja, da je osnutek planskega akta sprejela dne 1. 2. 2000 in ga dne 12. 4. 2000 poslala v oceno uradu, da bi si pridobila sklep vlade o njegovi usklajenosti s planskimi akti države. Vendar mnenja vlade o tem aktu še ni dobila. Na vprašanje glede izvedenih postopkov za sprejetje izpodbijanih odlokov o PUP pa občina ne odgovarja oziroma navaja le, da je te akte sprejela po tem, ko od vlade v zakonsko predpisanem roku 45 dni ni dobila mnenja o njihovi usklajenosti po 49. in 50. členu ZUreP.

6. Ustavno sodišče je v zvezi s prvotno zahtevo vlade začasno zadržalo izvrševanje izpodbijanih planskih aktov iz 1. do 5. točke izreka.
7. Ustavno sodišče je pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti planskega akta iz 6. točke izreka in odloka o PUP iz 9. točke izreka sprejelo. Ker se pobuda nanaša na dva izmed aktov, ki ju izpodbija že vlada, je ustavno sodišče obe zadevi združilo in ju obravnavalo hkrati.
8. Vprašanja o usklajenosti občinskih in državnih planskih aktov so urejena v 49. in 50. členu ZUreP. Po navedenih členih vlada pred sprejetjem dolgoročnih oziroma srednjeročnih planov občin ugotavlja usklajenost prostorskih sestavin občinskih planov z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin planskih aktov države. O morebitnih neusklajenostih obvesti vlada občinski svet najkasneje v 45 dneh ter mu naloži odpravo ugotovljenih neskladij. Če občina sprejme neusklajen dolgoročni oziroma srednjeročni plan, vlada obvesti o tem državni zbor in mu predlaga, naj se opredeli do ugotovljenih neskladij. Do sprejetja stališča v državnem zboru neusklajene sestavine dolgoročnega plana občine ne morejo biti izhodišče za pripravo srednjeročnega plana občine oziroma občina ne more izvajati neusklajenih delov srednjeročnega plana občine.
9. Občina v odgovorih na zahtevo in pobudo navaja, da je izpodbijane planske akte sprejela v skladu z veljavno zakonodajo. Na pozive ustavnega sodišča, naj pojasni, ali je osnutke izpodbijanih planskih aktov poslala v mnenje vladi, občina odgovarja, da je osnutek planskega akta (osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kranj za obdobje 1986–2000 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem ter spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbenega plana Občine Kranj za obdobje 1986–1990 za območje Občine Cerklje na Gorenjskem, vse dopolnitve 1997) sprejel občinski svet dne 1. 2. 2000 in ga dne 12. 4. 2000 poslal uradu. Vendar naj bi občina v zakonsko predvidenem roku 45 dni na svojo vlogo ne dobila odgovora vlade. Enak odgovor je občina poslala tudi na naslednja dva poziva ustavnega sodišča. Vendar pa iz teh odgovorov ni mogoče ugotoviti dejanskih okoliščin, saj je očitno, da občina ves čas govori o nekem drugem planskem aktu. V nazivu navedenega osnutka je določeno, da gre za “spremembe 1997”, medtem ko se v nazivu izpodbijanih planskih aktov govori o “spremembah 1999”. Sicer pa je bil osnutek navedenega planskega akta sprejet dne 1. 2. 2000 in poslan vladi dne 12. 4. 2000, torej po tem, ko so bili izpodbijani planski akti že objavljeni v občinskem uradnem glasilu. Vlada v dopolnitvi zahteve zatrjuje, da v njenem arhivu in v arhivu pristojnih republiških organov ni dokumentov o tem, da bi občina osnutke izpodbijanih planskih aktov poslala vladi v mnenje.
10. Iz dokumentacije v spisu izhaja, da občina osnutkov izpodbijanih planskih aktov ni poslala predhodno v mnenje vladi, da bi pridobila sklep o njihovi usklajenosti s prostorskimi sestavinami planskih dokumentov države, in da s tem ni upoštevala obveznosti iz 49. in 50. člena ZUreP. Navedeni instrument je poglavitni način kontrole usklajenosti občinskih planskih dokumentov z obveznimi izhodišči državnih planov, zato je bistvenega pomena v postopku sprejemanja občinskega planskega akta. Nespoštovanje navedenega načela pomeni bistveno kršitev zakona, kar je ustavno sodišče dosedaj že večkrat ugotovilo v svojih odločitvah (odločba št. U-I-188/93 z dne 12. 5. 1994, Uradni list RS, št. 32/94 in OdlUS III, 51, odločba št. U-I-341/96 z dne 3. 7. 1997, Uradni list RS, št. 45/97 in OdlUS VII, 98, odločba št. U-I-261/98 z dne 9. 11. 2000, Uradni list RS, št. 111/00 in OdlUS IX, 256). Ugotovljena kršitev ZUreP je torej takšne narave, da že sama po sebi zadošča za razveljavitev izpodbijanih planskih aktov. Zato se ustavno sodišče ni spuščalo v ocenjevanje, ali so bili ti sprejeti po postopku, določenem v ZUN za prostorske izvedbene akte.
11. Prostorski izvedbeni akti se sprejemajo po postopku, ki je določen v 37. do 39. členu ZUN. V teh določbah je predvideno, da je treba osnutek takšnega akta predložiti v javno razgrnitev, ki traja najmanj en mesec. Med javno razgrnitvijo se osnutek takšnega akta tudi javno obravnava, o čemer morajo biti zainteresirani občani in organizacije ustrezno obveščeni. Po preteku javne razgrnitve občinski svet obravnava dane pripombe in predloge, zavzame do njih stališče, osnutek akta ustrezno dopolni, pridobi nanj potrebna soglasja ter ga dokončno sprejme.
12. Vlada in pobudniki izpodbijanim odlokom o PUP očitajo, da so bili sprejeti brez poprejšnje javne razgrnitve in javne obravnave. Ustavno sodišče je občino pozvalo, naj odgovori na očitke vlade in pobudnikov glede opustitve javne razgrnitve in javne obravnave v postopku sprejemanja izpodbijanih aktov. V odgovoru na zahtevo in v odgovoru na pobudo občina na to vprašanje izrečno ni odgovorila, je pa navedla, da urad ni upošteval določb 49. in 50. člena ZUreP, po katerih bi moral občinski svet o morebitnih neusklajenostih obvestiti najkasneje v 45 dneh. Ker občinski svet v predvidenem roku ni prejel odgovora navedenega organa, je predlagane akte obravnaval in tudi sprejel. Takšen odgovor občine ni razumljiv, saj je postopek po 49. in 50. členu ZUreP predviden le za sprejem občinskih planskih aktov, ne pa tudi za občinske prostorske izvedbene akte, kakršni so izpodbijani odloki o PUP.
13. Občina v svojih odgovorih ni izkazala, da so bili izpodbijani odloki o PUP pred sprejetjem predloženi v javno razgrnitev in javno obravnavo. Zaradi opustitve procesnih dejanj glede javne razgrnitve in javne obravnave so bile kršene določbe 37. do 39. člena ZUN, zato je ustavno sodišče izpodbijane odloke o PUP razveljavilo.
14. Čeprav je vlada predlagala odpravo izpodbijanih aktov, je ustavno sodišče te akte le razveljavilo. Iz podatkov spisa je razvidno, da je bilo po vložitvi zahteve in pobude na podlagi odloka o PUP iz 9. točke izreka sicer izdano eno lokacijsko dovoljenje, vendar o njem še ni pravnomočno odločeno.

15. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam-Lukić ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Franc Testen. Odločbo je sprejelo soglasno.