Na podlagi 4. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 21. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 61/96 in 35/97), in 15. člena statuta Občine Kuzma (Uradni list RS, št. 21/99 in 12/01) je Občinski svet občine Kuzma na 27. redni seji dne 5. 4. 2002 sprejel
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Kuzma
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa splošne pogoje in način oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda, gospodarjenja z napravami in objekti, ki služijo oskrbi z vodo iz javnega vodovodnega omrežja (v nadaljevanju: javnega vodovoda) in pravice, dolžnosti ter odgovornosti upravljavcev in uporabnikov v zvezi z dobavo in odjemom pitne vode na območju Občine Kuzma.
2. člen
Javni vodovod je vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki zagotavlja oskrbo z vodo najmanj petih priključkov različnih uporabnikov – gospodinjstev, oziroma več kot dvajsetih oseb in je v lasti ali solasti Občine Kuzma ter v upravljanju upravljavca.
3. člen
Uporabnik pitne vode iz javnega vodovoda je vsaka fizična in pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovoda ali uporablja njegovo požarno varstveno funkcijo (v nadaljevanju: uporabnik).
4. člen
Vodooskrba v občini se lahko opravlja pod pogoji, ki so določeni s tem odlokom.
Upravljavec vseh objektov in naprav javnega vodovoda za oskrbo s pitno vodo iz 2. člena tega odloka v Občini Kuzma je pravna ali fizična oseba, ki ji je Občina Kuzma poverila izvajanje javne službe s področja oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: upravljavec).
Upravljavec objektov in naprav mora biti tehnično opremljen in strokovno usposobljen za opravljanje te dejavnosti.
Upravljavec v roku enega leta po uveljavitvi odloka sprejme pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov gradnje javnega vodovoda.
Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda določa podrobnejša navodila in tehnične normative za gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javnega vodovoda.
Pravilnik o nadzoru gradnje javnega vodovoda določa tudi izvajanje in način izvajanja nadzora nad gradnjo javnega vodovoda.
5. člen
Naprava in objekti za zajemanje in dovajanje pitne vode se glede na odgovornost vzdrževanje delijo na naprave in objekte upravljavca ter na naprave in objekte uporabnika.
II. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJAVCEV
6. člen
Objekti in naprave uporabnikov so:
1. interno vodovodno in hidrantno (požarno) omrežje, ki ga od javnega ločuje merilno mesto ali s pogodbo dogovorjeno mesto;
2. vodovodni priključek:
– spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in obračunskim vodomerom, vključno s priključnimi ventili in pripadajočo garnituro, če so nameščeni izven objekta sicer pa do objekta,
– obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom za njim;
3. vodomerski jašek ali niša;
4. interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dvigovanje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno, požarno in industrijsko vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom.
Te naprave in objekti so last uporabnika, ki z njimi upravlja in razpolaga in so zgrajene na osnovi dovoljenja za gradnjo objekta.
7. člen
Objekti in naprave s katerimi upravlja upravljavec so:
a) sekundarno vodovodno omrežje:
– omrežje in naprave za neposredno priključevanje uporabnikov na stanovanjskem ali drugem območju,
– omrežje in naprave za preprečevanje požarov (javno hidrantno omrežje),
– omrežje za vzdrževanje javnih površin,
– črpališča in naprave za dvigovanje reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju,
– naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju;
b) primarno vodovodno omrežje:
– vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice,
– naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju,
– vodohrani,
– cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohranov,
– cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja;
c) vodna črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za čiščenje ter pripravo pitne vode, ki služijo več občinam ali regiji.
8. člen
Upravljavec vodovodnega omrežja je dolžan voditi kataster vodovodnega omrežja, ki mora vsebovati seznam in lego objektov in naprav iz 7. člena tega odloka. Dolžan pa je tudi voditi register vodovodnih priključkov in hidrantnih mest.
III. PRIKLJUČITEV NA VODOVODNO OMREŽJE
9. člen
Pred priključitvijo na vodovodno omrežje si mora uporabnik pridobiti soglasje upravljavca vodovodnega omrežja, ki priključitev tudi izvede.
Upravljavec izda mnenje k:
– prostorsko izvedbenim aktom;
– lokacijski dokumentaciji;
– projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja;
– vlogi za uporabno dovoljenje;
– vlogi za začasni priključek;
– priključitvi.
Upravljavec lahko sodeluje pri tehničnih pregledih objektov.
10. člen
Za priključitev na vodovodno omrežje si mora uporabnik pridobiti soglasje upravljavca.
Upravljavec izda načelno soglasje k izdaji lokacijskega dovoljenja in dokončno soglasje k izdaji gradbenega dovoljenja.
Uporabnik je k vlogi za izdajo načelnega soglasja dolžan predložiti:
– lokacijsko dokumentacijo,
– situacijski načrt objekta in predvidene lokacije trase priključka v merilu 1: 1000 ali
in
– opis specifičnosti objekta, zlasti glede količine predvidene porabe vode.
Uporabnik je k vlogi za izdajo dokončnega soglasja dolžan predložiti:
– lokacijsko dovoljenje,
– situacijski načrt objekta v merilu 1: 1000 ali 1: 500 in
– projekt vodovodnih instalacij.
Uporabnik, ki prosi za izdajo soglasja za gradnjo objekta, ki ima vpliv na objekte in naprave za pitno vodo, mora podati upravljavcu tudi podatke o tehnoloških odpadnih oziroma nevarnih snoveh.
11. člen
Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov.
Upravljavec vodovodnega omrežja je dolžan dopustiti priključitev v obliki in po postopku, ki je podrobneje opredeljen v pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav, če je uporabnik izpolnil vse pogoje soglasij, poravnal vse obveznosti in plačal priključnino za priključitev, ki jo s sklepom določi občinski svet.
12. člen
Za priključitev obstoječe zgradbe na vodovodno omrežje mora uporabnik od upravljavca pridobiti soglasje za priključitev na vodovodno omrežje.
Upravljavec je dolžan izvesti vodovodni priključek najkasneje v tridesetih dneh, če je uporabnik izpolnil vse pogoje določene s soglasji, če poravna vse obveznosti in predloži vso potrebno dokumentacijo. Stroški izvedbe priključka bremenijo uporabnika. Po priključitvi se uporabnik vpiše v evidenco uporabnikov.
13. člen
Vodovodni priključek je del objekta in je last uporabnika. Priključek je lahko stalen ali začasen. Mesec dni pred ukinitvijo začasnega priključka mora upravljavec pisno obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega vodovodnega priključka.
14. člen
Vodovodni priključek je spojna cev od sekundarnega ali primarnega vodovodnega omrežja na zemljišču uporabnika z izjemo prvih petih metrov, vključno z vodomerom.
Vodovodni priključek izdela upravljavec na stroške uporabnika, po končani gradnji pa ga uporabnik brezplačno prenese v upravljanje upravljavcu. Stroški vzdrževanja priključka so zajeti v ceni vode, stroški vzdrževanja vodomera pa so zajeti v števnini, ki se zaračunava ob ceni vode.
15. člen
Stroški izvedbe vodovodnega priključka z izjemo vodomerskega jaška in njemu pripadajoče opreme gredo v breme uporabnika.
16. člen
Vsa dela na javnem vodovodnem omrežju izvaja in nadzira upravljavec.
Vsa dela na hišnih priključkih izvaja in nadzira upravljavec v soglasju z uporabnikom.
IV. JAVNI HIDRANTI
17. člen
Hidranti na javnem omrežju so namenjeni izključno požarni varnosti in morajo biti vsak čas dostopni in v brezhibnem stanju. Podatke o hidrantih, kakor tudi o vseh spremembah na njih, upravljavec vodovoda sproti posreduje gasilskim enotam.
18. člen
Hidranti se smejo uporabljati za gašenje požarov in za druge intervencije ob naravnih in drugih nesrečah brez poprejšnjega soglasja upravljavca.
V tem primeru mora uporabnik naknadno obvestiti upravljavca vodovoda o uporabi ter trajanju odvzema vode in sporočiti morebitne pomanjkljivosti, ki jih je opazil pri odvzemu vode.
Upravljavec po prejemu obvestila pregleda stanje hidranta.
Uporabnik odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu po njegovi krivdi.
Hidranti se smejo uporabljati v primeru suše le s soglasjem upravljavca.
Za uporabo vode iz hidrantov mora imeti uporabnik svoj tehnično brezhiben hidrantni nastavek, ki je registriran pri upravljavcu.
V. VODOMERI
19. člen
Vodomer je sestavni del vodovodnega priključka, namenjen pa je za obračun porabe vode. Vsak vodovodni priključek mora biti opremljen z vodomerom.
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer v skladu z veljavnimi sanitarno tehničnimi predpisi, navodili in pogoji soglasja upravljavca. Prostor, v katerem je vgrajen vodomer, mora biti dostopen pooblaščenim delavcem upravljava vodovoda.
20. člen
Dela z nameščanjem, premeščanjem in vzdrževanjem vodomerov, kot tudi nadzor, lahko opravlja samo upravljavec.
Velikost in mesto vgraditve vodomera sta razvidna iz dokumentacije za izdajo soglasja.
Vsak vodomer mora imeti vtisnjeno kontrolo meril od pristojnega urada za kontrolo meril in plemenitih kovin.
21. člen
V hišni instalaciji so lahko nameščeni tudi interni vodomeri, ki pa služijo uporabniku za interno porazdelitev potrošnje vode oziroma kontrolo.
22. člen
Uporabnik je dolžan vsako okvaro na vodovodnem priključku ali vodomeru takoj prijaviti upravljavcu vodovoda. Če so okvare nastale po krivdi uporabnika, nosi stroške popravila oziroma zamenjave uporabnik.
Uporabnik lahko od upravljavca zahteva kontrolo točnosti vodomera. Če vodomer deluje v mejah točnosti, nosi stroške preizkusa uporabnik, v nasprotnem primeru pa upravljavec.
23. člen
Če okvare na vodovodnem priključku niso nastale po krivdi uporabnika, nosi stroške popravila, kakor tudi zamenjave vodomera, sam upravljavec vodovoda.
VI. NADZOR, TEHNIČNI PREGLED IN PREVZEM V UPRAVLJANJE
24. člen
Vse vodovodne naprave, ki so še v gradnji ali rekonstrukciji nadzira strokovno usposobljena organizacija, ki jo izbere pristojni organ občine v skladu z veljavno zakonodajo.
Bodoči upravljavec ima možnost dodatnega nadzora nad izvajanjem del, ki obsega preverjanje izpolnjevanja pogojev oziroma določil tega odloka in tehničnega pravilnika o javnem vodovodu. Če pri gradnji niso bili upoštevani vsi zahtevani pogoji, upravljavec ne prevzema naprave v upravljanje, dokler niso odpravljene vse pomanjkljivosti.
25. člen
Pri tehničnem pregledu objekta, ki ga razpiše upravni organ, se preverijo zahtevani pogoji iz prejšnjega člena s strani pooblaščenega predstavnika upravljavca.
Po opravljenem tehničnem pregledu in izdanim uporabnim dovoljenjem, upravljavec prevzame objekt v upravljanje.
VII. MERITVE PORABE IN OBRAČUN PORABLJENE VODE
26. člen
Stroški vzdrževanja objektov in naprav za pitno vodo individualne rabe so vključeni v ceno vode.
Vzdrževanje objektov in naprav za vodo skupne rabe se financira iz sredstev občine.
27. člen
Stanje na vodomeru odčitava upravljavec vodovoda oziroma od upravljavca pooblaščena oseba za gospodinjstva in industrijo vsak mesec. Upravljavec lahko določi tudi drugače.
Na osnovi predvidene ali dejansko porabljene količine vode in veljavnih cen upravljavec zaračuna uporabniku vodarino, če je priključen na vodovodno omrežje.
28. člen
Količina porabljene ali odvedene vode se meri v kubičnih metrih po odčitku na obračunskem vodomeru.
V primeru, da upravljavec ugotovi, da je obračunski vodomer v okvari ali da iz drugega vzroka ni mogoče odčitati vodomera, se obračuna povprečna poraba vode na osnovi zadnjega obračunskega obdobja, vendar je upravljavec primoran potrebno okvaro odpraviti najkasneje v roku enega meseca.
Kolikor pa upravljavec ugotovi nedovoljen način odvzema vode, upravljavec takoj prekine dotok vode, kolikor to ni mogoče, se prične obračunavati desetkratna cena vode.
29. člen
Uporabniki plačujejo vodarino na podlagi izstavljenega računa upravljavca.
Uporabnik mora plačati račun v zakonitem roku. V primeru, da uporabnik ne poravna vodarine v določenem roku po prejemu računa, ga je upravljavec dolžan opomniti. V opominu mora določiti dodaten rok in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. Po izteku roka, določenega v opominu, lahko upravljavec brez predhodnega opozorila prekine dobavo vode.
30. člen
Uporabnik, ki mu je bila odmerjena vodarina, lahko v 15 dneh po prejemu računa vloži pisni ugovor upravljavcu vodovoda, če meni, da mu vodarina ni pravilno odmerjena. Ugovor ne zadrži plačila računa.
VIII. OMEJITVE IN PREKINITVE DOBAVE VODE
31. člen
Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez odpovedi prekine z dobavo pitne vode v naslednjih primerih:
– če hišna instalacija uporabnika ni brezhibna in je zaradi te instalacije ogrožena kvaliteta pitne vode v omrežju javnega vodovoda,
– če je bil priključek na vodovodno omrežje izdelan brez soglasja oziroma v nasprotju s soglasjem upravljavca,
– če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno instalacijo,
– če notranje instalacije in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik oviranja noče odstraniti,
– če uporabnik onemogoča upravljavcu odčitavanje in pregled vodomera ter hišne instalacije,
– če uporabnik brez soglasja upravljavca opravlja posege v naprave in objekte, ki jih ima v upravljanju upravljavec,
– če uporabnik krši navodila, priporočila in predpise o varčevanju z vodo v izrednih primerih (redukcije),
– če uporabnik ne dopusti upravljavcu opravljati nujnih vzdrževalnih del na javnem vodovodu,
– če uporabnik ne dovoli vgraditve ali zamenjave vodomera,
– če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani plombo (na vodomeru, hidrantu, požarnem bazenu itd.) ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka, če je ugotovljeno, da je uporabnik priključen na vodovodni vir, ki ni v upravljanju upravljavca in
– če uporabnik ne plača računa za dobavo vode.
Če uporabnik želi, da se mu začasno prekine dobava vode, je upravljavec to tudi dolžan storiti.
Stroške začasne prekinitve dobave vode plača uporabnik.
32. člen
Upravljavec ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih ali investicijskih del na omrežju ali zaradi višje sile.
V primeru iz prejšnjega odstavka je upravljavec dolžan na krajevno običajen način obvestiti uporabnike, na katere vpliva prekinitev, v nasprotnem primeru je dolžan zagotoviti vodo na drug ustrezen način.
V izrednih primerih in na podlagi strokovnega mnenja zavoda za zdravstveno varstvo je upravljavec dolžan obveščati uporabnike o obveznosti prekuhavanja vode kot preventivnem zdravstvenem ukrepu.
33. člen
Del omrežja, ki dlje časa ni v uporabi, se odklopi od ostalega omrežja. Pred ponovno vključitvijo mora upravljavec ta del omrežja dezinficirati in izprati. V primeru, da omrežje ni bilo v uporabi po krivdi uporabnika, nosi stroške ponovne vključitve v omrežje uporabnik.
34. člen
Uporabniki so dolžni vodo iz vodovodnega omrežja varčno porabljati. Upravljavec pa je dolžan porabo vode nadzirati in sme omejiti čezmerno rabo, za kar izda navodilo za racionalno uporabo vode.
35. člen
V primeru pomanjkanja pitne vode v omrežju lahko župan občine izda sklep o varčevanju s pitno vodo, v katerem določi stopnjo varčevanja in posamezne prepovedi za uporabo vode.
Upravljavec in uporabniki so dolžni upoštevati določila tega sklepa.
36. člen
Upravljavec ali pooblaščena oseba s strani upravljavca nosi vse stroške poškodbe cevovodov in po nemarnosti izpuščene vode pri priključevanju ali rekonstrukciji na vodovodni mreži ter vse stroške iztoka vode eno uro po ugotovitvi ali prijavi poškodbe na cevovodu.
IX. OBVEZNOSTI IN NALOGE UPRAVLJAVCA IN UPORABNIKOV
37. člen
V primeru, če je v objektu več uporabnikov vode iz istega priključka, le-ti določijo z medsebojnim sporazumom pravno ali fizično osebo, ki sprejema ter plačuje račune za porabljeno vodo. O medsebojnem sporazumu obvestijo upravljavca najkasneje v roku enega meseca po sprejetju tega odloka.
Interna delitev in zaračunavanje vode posameznim uporabnikom iz prejšnjega odstavka ni obveza upravljavca.
Če so v objektu uporabniki, ki plačujejo različno tarifo vode, si morajo takšni uporabniki vgraditi vsak svoj glavni obračunski vodomer. Kolikor to ni možno, se uporabniki sporazumno dogovorijo o razdelitvi porabljene vode in o tem pisno obvestijo upravljavca, in sicer najkasneje v roku enega meseca po priključitvi na vodovodno omrežje oziroma po sprejetju tega odloka.
38. člen
Investitor del mora pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest vzpostaviti vodovodno omrežje ter naprave v prvotno stanje. Vsa dela se opravijo pod nadzorom upravljavca.
Upravljavci drugih omrežij in naprav (elektro, telefon, plinovod...) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostane vodovodno omrežje ter naprave nepoškodovane.
V primeru poškodbe morajo na svoje stroške naročiti popravilo upravljavcu in povrniti povzročeno škodo.
39. člen
Upravljavec javnega vodovoda ima pri preskrbi z vodo naslednje obveznosti:
1. skrbi za normalno obratovanje objektov in naprav,
2. redno vzdržuje vse objekte in naprave,
3. vzdržuje in obnavlja vodovodne priključke na stroške uporabnika,
4. redno vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne preglede skladno z veljavnimi predpisi,
5. obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode neposredno ali preko javnega obveščanja,
6. sistematično pregleduje vodovodno omrežje s ciljem odkrivanja morebitnih nepravilnosti,
7. skrbi za brezhibnost in vzdrževanje požarnega omrežja in hidrantov,
8. redno zagotavlja kontrolo kakovosti pitne vode skladno z veljavnimi predpisi,
9. izvrši pregled interne instalacije in opravi kontrolo kvalitete vode na zahtevo uporabnikov, če je podan utemeljen sum, da je voda neustrezna,
10. organizira dobavo vode v primeru višje sile.
40. člen
Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
1. redno vzdržujejo vodovodno instalacijo, vodomerni jašek ali nišo in interno hidrantno omrežje,
2. upravljavcu omogočajo pregled interne vodovodne instalacije in internega omrežja,
3. omogočajo upravljavcu dostop do obračunskega vodomera,
4. ščitijo obračunski vodomer pred zmrzovanjem in fizičnimi poškodbami,
5. skrbijo za dostopnost zasuna na lastnem vodovodnem priključku,
6. redno plačujejo prejete račune za oskrbo z vodo,
7. takoj javljajo vse okvare in nepravilnosti na vodovodnem omrežju,
8. upoštevajo vzdrževalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali ob prekinitvi dobave vode.
X. KAZENSKE DOLOČBE
41. člen
Z denarno kaznijo od 20.000 do 100.000 SIT se kaznuje uporabnik, če:
1. se priključi na vodovodno omrežje brez soglasja upravljavca in krši določila 12., 29. in 40. člena,
2. ne ravnajo v skladu z določili tega odloka, ki obravnavajo vodovodno omrežje v lasti občine,
3. odstrani brez privolitve upravljavca plombo na vodomeru, hidrantnih ventilih ali hidrantni omarici ali kako drugače spremeni izvedbo priključka,
4. ne vgradi vodomera, ali zanj ne skrbi ali na vodomeru ni mogoče opraviti odčitka,
5. ne izpolnjuje obveznosti iz 34. člena,
6. ne izpolnjuje obveznosti iz 40. člena,
7. odvzema vodo iz hidrantov v nasprotju z 18. členom.
42. člen
Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 SIT se kaznuje tudi investitor, če ravna v nasprotju s 38. členom tega odloka.
XI. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
43. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja komunalni redar Občine Kuzma oziroma pooblaščeni inšpektor.
44. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-01/02-15
Kuzma, dne 5. aprila 2002.
Župan
Občine Kuzma
Jožef Škalič l. r.
