Na podlagi tretjega odstavka 46. člena ter sedmega odstavka 47. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik določa kužne bolezni ter zoonoze, za katere se pri uresničevanju odrejenih ukrepov za njihovo zatiranje zagotavlja odškodnina za živali, ki so bile pri tem usmrčene ali zaklane, ter za predmete in surovine, ki so bili pri tem poškodovani, pokvarjeni ali uničeni, pogoje za cenilce ter dokumentacijo in postopek za izplačilo odškodnine.

Odškodnina se zagotavlja za kužne bolezni iz liste A, ki so določene v predpisu o razvrstitvi bolezni, ter za kužne bolezni in zoonoze, navedene v prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika.

Cenilec je lahko sodni cenilec ali uradna oseba z visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo kmetijske ali živinorejske smeri. Imeti mora najmanj 5 let delovnih izkušenj.
Cenilec ne more opravljati cenitve v primerih, ko:
– v isti zadevi nastopa kot stranka;
– je v sorodstvenem razmerju s stranko;
– obstajajo okoliščine, ki zbujajo dvom o tem, da bi cenitev opravil nepristransko.
Cenilec mora svoje delo opravljati strokovno, v skladu s pravili veterinarske stroke ter na podlagi predpisov o veterinarstvu in drugih predpisov.
Cenilec mora cenitev podati v času, ki mu ga določi inšpektor, in sicer v pisni obliki.
Cenitev mora biti podana natančno, pregledno in jasno ter mora vsebovati tudi obrazložitev. Cenitev mora temeljiti na ceniku živali, predmetov oziroma surovin, ki so predmet cenitve.

Kandidati za cenilce podajo vlogo na območni urad Veterinarske uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS). Vlogi morajo priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka prejšnjega člena.
Direktor območnega urada VURS izda kandidatom, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, sklep, s katerim jih imenuje za cenilce ter jih uvrsti na listo cenilcev.
Cenilcu pripada za njegovo delo plačilo ter povrnitev potrebnih stroškov, in sicer iz sredstev proračuna Republike Slovenija, namenjenih za odškodnine na področju veterinarstva.

Usmrtitev ali zakol obolele živali ali živali, za katero se sumi, da je obolela za kužno boleznijo, in uničenje predmetov oziroma surovin v okuženem objektu odredi uradni veterinar za inšpekcijski nadzor območnega urada VURS (v nadaljnjem besedilu: inšpektor) z odločbo.

Pred zakolom ali usmrtitvijo živali in uničenjem predmetov oziroma surovin po odločbi inšpektorja je treba živali in predmete oziroma surovine oceniti. Tržno vrednost živali, predmetov in surovin oceni cenilec, ki ga za vsak posamezen primer iz liste cenilcev imenuje inšpektor, ki vodi postopek, s sklepom.

Zakol ali usmrtitev živali oziroma uničenje predmetov ali surovin se mora opraviti v navzočnosti inšpektorja ali uradnega veterinarja.
O izvršenem dejanju se sestavi zapisnik.
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena pa mora v primeru, da pride do usmrtitve živali ali do pogina živali po njeni vakcinaciji, o tem sestaviti zapisnik veterinar, ki je opravil vakcinacijo.

Postopek za izplačilo odškodnine se uvede na zahtevo imetnika. Ta vloži na območni urad VURS pisno vlogo, ki mora vsebovati:
– osebne podatke imetnika (osebno ime in naslov oziroma firmo in sedež, davčno številko);
– zahtevano odškodnino za škodo in opis škode, ki je nastala zaradi odrejenega ukrepa inšpektorja;
– navedbo banke s številko žiro ali tekočega računa ali hranilne knjižice.
Imetnik mora zahtevku priložiti naslednjo dokumentacijo:
– cenitveno poročilo cenilca o tržni vrednosti živali, predmetov oziroma surovin;
– potrdilo o morebitni prodaji ter vrednosti še uporabnega deleža živali, surovin ali predmetov, ki so predmet zahtevka;
– dokazilo o opravljenem zakolu ali pokončanju živali oziroma o uničenju kontaminiranih predmetov ali surovin oziroma zapisnik iz tretjega odstavka prejšnjega člena.

O zahtevku odloča inšpektor
Če inšpektor ugotovi, da imetnik ne izpolnjuje predpisanih pogojev za izplačilo odškodnine, izda odločbo, s katero zahtevek imetnika zavrne in odloči, da se odškodnina ne izplača.
Če zahtevku ugodi, inšpektor v odločbi odloči tudi o višini odškodnine ter o znesku plačila stroškov za delo cenilca.

Inšpektor pošlje kopijo spisa z vso dokumentacijo na VURS najkasneje v petnajstih dneh po izdaji odločbe iz prejšnjega člena.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati navodilo o dokumentaciji, ki je potrebna pri uveljavljanju odškodnine za živali, predmete in surovine (Uradni list RS, št. 9/96).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

                                                         Priloga

Kužne bolezni in zoonoze, za katere se odškodnina, poleg bolezni
iz liste A, plačuje, so:

1. Aujeszkyeva bolezen

2. BSE (za živali v tveganju)

3. bruceloza (razen B. ovis)

4. huda gniloba čebelje zalege

5. levkoza

6. praskavec (scrapie)

7. tuberkuloza

8. listerioza