Na podlagi tretjega odstavka 12. člena zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/00) izdaja minister za promet v soglasju z ministrom za obrambo
P R A V I L N I K
o ukrepih varstva pred požarom v varovalnem progovnem in v progovnem pasu železniške proge
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) Ta pravilnik določa protipožarne ukrepe v varovalnem progovnem in v progovnem pasu železniške proge, ki se nanašajo na vožnje železniških vozil z odprtim kuriščem na trda goriva in vožnje vlakov na požarno ogroženih odsekih železniške proge.
(2) S tem pravilnikom se določajo tudi ukrepi za zagotavljanje urejenosti progovnega in požarnovarnostnega pasu železniške proge, opazovanja razmer ob progah v smislu pravočasnega odkrivanja požarov, preprečevanja širjenja požara ob železniških progah in obveščanja o nastanku požara.
2. člen
(1) Za požarnovarnostni pas se po tem pravilniku šteje del varovalnega progovnega pasu ob železniški progi, in sicer v širini, določeni s tem pravilnikom.
(2) Za požarno ogrožene odseke prog v območju naravnega okolja se štejejo po tem pravilniku tisti odseki prog, po katerih predstavljajo vožnje vlakov povečano tveganje za nastanek požara v varovalnem progovnem pasu in v progovnem pasu železniške proge.
(3) S pojmom mrtve vegetacije se po tem pravilniku šteje vsa vegetacija, ki je posušena, in sicer: posekana drevesa in njihovi deli, suha drevesa, suha trava in drugi zeliščni sloj, grmovnice ter odpadle suhe veje.
3. člen
Pri načrtovanju, organizaciji in izvajanju protipožarnih ukrepov, določenih s tem pravilnikom, mora upravljavec javne železniške infrastrukture usklajevati delo z drugimi lastniki ter uporabniki gozdnih in kmetijskih zemljišč ter službami, ki imajo javna pooblastila za delo v naravnem okolju, na katere se nanašajo požarnovarnostni ukrepi.
4. člen
(1) Upravljavec javne železniške infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) določi v oceni ogroženosti na območju javne železniške infrastrukture požarno ogrožene odseke prog na podlagi javnega pooblastila in izdelanih kriterijev za ugotavljanje požarne ogroženosti prog v sodelovanju s prevoznikom ter v soglasju z Zavodom za gozdove Slovenije.
(2) Kriterije za ugotavljanje požarne ogroženosti progovnih odsekov izdela upravljavec v oceni ogroženosti na območju javne železniške infrastrukture v sodelovanju s prevoznikom in drugimi strokovnimi službami Slovenskih železnic ter Zavodom za gozdove Slovenije, in to na podlagi števila in pogostnosti požarov, padca proge, vrste vozečih vlakov, pogojev vzdrževanja progovnega oziroma požarnovarnostnega pasu, pogostnosti razglasitev velike ali zelo velike požarne ogroženosti na območju naravnega okolja in vrste zemljišča v varovalnem progovnem pasu in v progovnem pasu železniške proge.
II. ŠIRINA POŽARNOVARNOSTNEGA PASU
5. člen
(1) Požarnovarnostni pas je širok v gozdovih iglavcev in v gozdovih, v katerih so pretežno iglavci, 30 metrov, v gozdovih listavcev pa 15 metrov.
(2) Požarnovarnostni pas zemljišča, zasejanega s strniščnimi posevki ali drugimi kmetijskimi kulturami, ki ob času zorenja predstavljajo hitro vnetljivo in lahko gorljivo biomaso, mora biti širok 15 metrov.
6. člen
(1) Če sta gozd ali kmetijsko zemljišče v nivoju ali nad nivojem železniške proge, se določi širina požarnovarnostnega pasu po dejanski razdalji, merjeno po zemljišču.
(2) Če je gozd ali kmetijsko zemljišče pod nivojem železniške proge, se določi širina požarnovarnostnega pasu po vodoravni razdalji, ki znaša v gozdu največ 60 metrov, na kmetijskem zemljišču pa največ 50 metrov.
(3) Kjer poteka železniška proga vzporedno s cesto ali reko v oddaljenosti, ki znaša vsaj polovico požarnovarnostnega pasu iz prejšnjega člena tega pravilnika, je rob cestišča oziroma breg reke skrajna meja tega pasu, če je cesta oziroma reka široka najmanj 6 metrov.
7. člen
Na odseku železniške proge, kjer pihajo stalni ali pogosti vetrovi s hitrostjo nad 30 km na uro, se določi požarnovarnostni pas tako, da se prišteje širini iz 5. člena tega pravilnika 5 metrov na vsakih 5 km na uro povečane hitrosti vetra, vendar tako, da požarnovarnostni pas ne more biti širši od 60 metrov ne glede na obliko zemljišča.
8. člen
(1) Širine požarnovarnostnega pasu, kot so določene v 5., 6. in 7. členu, se upoštevajo le na požarno ogroženih odsekih prog.
(2) Na drugih odsekih prog je širina požarnovarnostnega pasu enaka širini progovnega pasu.
III. PROTIPOŽARNI UKREPI GLEDE ŽELEZNIŠKIH VOZIL Z ODPRTIM KURIŠČEM NA TRDA GORIVA
9. člen
(1) Vožnja vlečnih železniških vozil z odprtim kuriščem na trda goriva (v nadaljnjem besedilu: vozila s kuriščem) je dovoljena le po progah, kjer sta progovni in požarnovarnostni pas ustrezno vzdrževana in očiščena vse mrtve vegetacije in gorljivih predmetov.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena je vožnja vozil s kuriščem prepovedana po odsekih prog, ki potekajo po območjih, kjer je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja.
10. člen
(1) Vozila s kuriščem morajo imeti varovalne naprave za prestrezanje isker v dimnici, ki morajo med vožnjo vedno pravilno delovati; imeti morajo tudi brezhibne pepelniške lopute in mreže, ki zadržujejo izpadanje pepela pri odprti pepelniški loputi, ter brezhibne naprave za vlaženje ugaskov v dimnici in pepela v pepelniku.
(2) Vozila s kuriščem morajo imeti tipiziran požarni priključek na napajalni glavi, na tlačni cevi ali na napajalnem aparatu (injektorju), da se nanje lahko priključijo gasilne cevi za gašenje požara z vodo s tovrstnega železniškega vlečnega vozila. Navedena vlečna vozila morajo biti opremljena z gasilno cevjo, ki je dolga najmanj 25 metrov.
11. člen
(1) Strojevodja mora lovilce isker, pepelnike in druge naprave na vozilu s kuriščem, ki lahko povzročijo požar, pred vožnjo in po končani vožnji pregledati, da ugotovi njihovo brezhibnost.
(2) Prevoznik mora pri kontrolnih pregledih vozil s kuriščem ugotoviti, ali iskrolovci, dimnice, pepelnik, naprave za vlaženje in odprtine za praznjenje pepela delujejo v redu.
(3) Odgovorni delavec mora vpisati podatke o opravljenem pregledu v lokomotivsko knjigo.
12. člen
(1) Kurišča, pepelniki in dimnice se smejo čistiti samo na predhodno določenih mestih na območju železniške postaje oziroma delovne enote vleke vlakov.
(2) V primeru, ko je treba kurišče čistiti na odprti progi, mora vlakovno osebje odvrženi pepel in žerjavico pogasiti, preden nadaljuje vožnjo.
13. člen
Pri uporabi vozil s kuriščem je treba upoštevati tudi predpisane ukrepe o eksploataciji in vzdrževanju parnih lokomotiv, ki se uporabljajo za vožnjo vlakov.
14. člen
Peči in druge kurilne naprave na železniških vozilih morajo imeti zaprta kurišča, ki jih ni mogoče neposredno prazniti na progo.
IV. PROTIPOŽARNI UKREPI GLEDE VOŽENJ VLAKOV NA POŽARNO OGROŽENIH ODSEKIH PROG
15. člen
(1) V obdobju razglašene velike ali zelo velike požarne ogroženosti naravnega okolja je treba na požarno ogroženih območjih zaradi zmanjšanja tveganja za nastanek požara upoštevati omejitev hitrosti vlakov na tistih požarno ogroženih odsekih prog, na katere se omejitve nanašajo.
(2) Omejitev hitrosti vožnje vlakov opredeli upravljavec v soglasju s prevoznikom, inšpekcijo železniškega prometa in Inšpektoratom Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
16. člen
(1) Naprave za zaviranje na železniških vozilih se morajo vzdrževati v stanju, ki zagotavlja varstvo pred požarom v varovalnem progovnem in v progovnem pasu železniške proge.
(2) Prevoznik izvaja pri opravljanju zavornih preizkusov vlakov ob prevzemu vagonov na državnih mejah in pri vožnjah vlakov, ki vozijo po požarno ogroženih odsekih prog, zaradi preprečevanja požarov v varovalnem progovnem in progovnem pasu, poostren pregled in preizkus zavornih sistemov s poudarkom na pravilnem delovanju naprav za zaviranje in predpisani debelini zavornjakov.
(3) Prevoznik zagotavlja ustrezno opremljenost in brezhibnost delovanja naprav za zaviranje na železniških vozilih ob upoštevanju tehnične ustreznosti in kvalitete vgrajenih sestavnih delov.
V. PROTIPOŽARNI UKREPI V PROGOVNEM IN POŽARNOVARNOSTNEM PASU ŽELEZNIŠKE PROGE
17. člen
Upravljavec mora izvajati v progovnem pasu oziroma na zemljišču v progovnem pasu naslednje protipožarne ukrepe:
1. redno odstranjevati mrtvo vegetacijo in druge gorljive materiale;
2. kositi travo in pokošeno travo redno odstranjevati, preden se posuši;
3. graditi in vzdrževati protipožarne preseke;
4. vzdrževati prehodne prevozne poti;
5. graditi in redno vzdrževati gradbenotehnične objekte, namenjene varstvu pred požarom.
18. člen
(1) Upravljavec, lastniki in uporabniki gozdnih in kmetijskih zemljišč ter službe, ki imajo javna pooblastila za delo v naravnem okolju, morajo skrbeti, da je požarnovarnostni pas ob železniški progi ustrezno vzdrževan in očiščen vse mrtve vegetacije in gorljivih predmetov.
(2) V primeru sečnje drevja v požarnovarnostnem pasu ob železniški progi mora upravljavec, lastnik oziroma uporabnik gozdnih zemljišč ali služba, ki ima javna pooblastila za delo v naravnem okolju, kot gospodar z zemljiščem poskrbeti, da je vsak posek takoj očiščen vse mrtve vegetacije.
(3) Sežiganje mrtve vegetacije in gorljivih predmetov se mora izvajati v skladu z uredbo o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 62/95).
(4) Sežiganje mrtve vegetacije in gorljivih predmetov morajo nadzorovati osebe, usposobljene za gašenje.
19. člen
(1) Upravljavec je zlasti na težje dostopnih območjih ob požarno ogroženih odsekih prog dolžan zgraditi požarne zidove.
(2) Požarni zidovi morajo biti zgrajeni tako, da zanesljivo omejijo možnost širjenja požara.
(3) Upravljavec mora skrbeti za redno vzdrževanje obstoječih požarnih zidov.
20. člen
(1) Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč ter službe, ki imajo javna pooblastila za delo v naravnem okolju, morajo v času zorenja posevkov, najmanj pa tri tedne pred žetvijo in dokler pridelki niso odstranjeni z njiv, stalno nadzorovati polja, posejana s strniščnimi posevki.
(2) Na kmetijskih zemljiščih iz prejšnjega odstavka tega člena je prepovedano vršiti žito ter odlagati oziroma kopičiti snope strniščnih posevkov.
(3) V primeru, ko je treba na kmetijskih zemljiščih iz prvega odstavka tega člena po žetvi zložiti kopice strniščnih posevkov, se mora to storiti zunaj požarnovarnostnega pasu.
21. člen
(1) Za vozilom s kuriščem je treba v času njegove vožnje zagotoviti pregled stanja varstva pred požarom ob progi z vpeljavo motornega vozila v časovnem presledku, ki ne sme biti krajši kot 5 minut in ne daljši od 10 minut.
(2) Motorno vozilo mora biti zasedeno z najmanj tremi delavci, ki so usposobljeni za učinkovito ukrepanje v primeru požara, in opremljeno z najnujnejšo gasilsko opremo.
(3) V primeru, ko voznik motornega vozila oceni, da požara ne bo mogoče pogasiti z razpoložljivimi zmogljivostmi, mora poskrbeti, da so o požaru obveščeni gasilci.
(4) Upravljavec določi v sodelovanju s prevoznikom in drugimi strokovnimi službami Slovenskih železnic natančnejši postopek vpeljave motornega vozila, številčno zasedbo za gašenje usposobljenih delavcev, vrsto in količino opreme za gašenje na požarno ogroženih odsekih prog, način ukrepanja v primeru požara ter način javljanja in obveščanja.
22. člen
(1) Ne glede na določbo tretjega odstavka 18. člena tega pravilnika, lahko upravljavec, lastniki in uporabniki zemljišč ter službe, ki imajo javna pooblastila za delo v naravnem okolju, sežigajo mrtvo vegetacijo zunaj urejenih kurišč in opravljajo dejavnosti, ki lahko povzročijo požar v progovnem in požarnovarnostnem pasu ob požarno ogroženih odsekih prog v obdobjih, ko ni razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja, le če je prisoten delavec, usposobljen za gašenje.
(2) Upravljavec, lastniki in uporabniki zemljišč ter službe, ki imajo javna pooblastila za delo v naravnem okolju, so dolžni upoštevati na zemljiščih v progovnem in požarnovarnostnem pasu železniške proge na požarno ogroženih območjih v obdobju, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja, požarnovarnostne ukrepe, ki jih določa uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 62/95).
VI. OPAZOVANJE IN OBVEŠČANJE
23. člen
(1) Vlakovno in drugo železniško osebje je dolžno opazovati območje proge zaradi morebitnih požarov, zlasti na požarno ogroženih odsekih prog.
(2) Osebje iz prejšnjega odstavka je dolžno morebitno opažene požare sporočiti prometniku sosednje postaje ali progovnemu prometniku, ki je dolžan o požaru obvestiti Regijski center za obveščanje.
(3) Upravljavec je dolžan v obdobju razglašene velike ali zelo velike požarne ogroženosti naravnega okolja organizirati neprekinjeno dežurstvo na požarno ogroženih odsekih prog z nalogo poostrenega opazovanja in javljanja morebitno nastalega požara.
(4) Upravljavec mora zagotoviti zaradi pravočasnega javljanja nastanka požarov vzdolž požarno ogroženih odsekov prog, ki niso opremljeni s požarnimi zidovi, namestitev ustreznih naprav za samodejno javljanje požarov.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24. člen
(1) Upravljavec določi požarno ogrožene odseke prog iz prvega odstavka 4. člena tega pravilnika v dveh letih po uveljavitvi tega pravilnika.
(2) Upravljavec določi omejitev hitrosti voženj vlakov na požarno ogroženih odsekih prog iz drugega odstavka 15. člena v treh letih po uveljavitvi tega pravilnika.
25. člen
Upravljavec mora zagotoviti izvedbo ukrepov, ki določajo izgradnjo požarnih zidov ob požarno ogroženih odsekih prog iz prvega odstavka 19. člena in opremljenost prog z napravami za samodejno javljanje požarov iz četrtega odstavka 23. člena, v štirih letih po uveljavitvi tega pravilnika.
26. člen
Upravljavec določi ukrepe za zagotovitev pregleda stanja varstva pred požarom ob progi za vožnjo vozila s kuriščem iz četrtega odstavka 21. člena tega pravilnika v treh letih po uveljavitvi tega pravilnika.
27. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o protipožarnih ukrepih na železniških vozilih z odprtim kuriščem na trda goriva, v varovalnem progovnem pasu in v progovnem pasu železniške proge (Uradni list SRS, št. 17/82).
28. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Minister
za obrambo
dr. Anton Grizold l. r.
Minister
za promet
Jakob Presečnik l. r.
