Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport
P R A V I L N I K
o meroslovnih zahtevah za stroje za merjenje dolžine žice in kabla
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati stroji za merjenje dolžine žice in kabla (v nadaljnjem besedilu: stroji za merjenje dolžine), postopke ugotavljanja skladnosti in overitev, način označevanja ter rok redne overitve.
Ta pravilnik se označi s skrajšano oznako MP-56.
2. člen
Stroji za merjenje dolžine se uporabljajo za:
– merjenje dolžine žice in kabla,
– neprekinjeno odmerjanje enakih dolžin žice in kabla.
3. člen
Stroj za merjenje dolžine v tem pravilniku je merilo, ki deluje po principu previjanja merjenca prek merilnega kolesa, pri čemer pride merjenec prisilno v položaj, tangenten na merilno kolo, ali pa se delno ali popolnoma ovije okrog njega.
Vrtenje merilnega kolesa se prenaša na kazalno in označevalno napravo.
II. MEROSLOVNE ZAHTEVE
4. člen
Meje dopustnih pogreškov (v nadaljnjem besedilu: MDP) so za:
– stroje za neprekinjeno odmerjanje enakih dolžin: ± 0,4% ± 40 mm, vendar ne manj kot ± 60 mm;
– stroje za merjenje dolžine v prodaji: ± 0,5% merjene dolžine, vendar ne manj kot ± 20 mm.
5. člen
MDP dejanske vrednosti obsega merilnega kolesa (glede na računsko vrednost) smejo biti največ 1/2 relativnega pogreška stroja za merjenje dolžine.
6. člen
Pri strojih, ki pri merjenju označujejo odmerjene dolžine, so MDP pri pregledu meril:
– dolžina od začetne oznake (pike, črte) do katerekoli oznake (izmerjene dolžine),
– vrednosti iz 4. člena tega pravilnika.
7. člen
Stroji za merjenje dolžine morajo meriti v MDP v naslednjih referenčnih pogojih:
– temperatura delovnega okolja: od +10 °C do +40 °C;
– relativna vlažnost: 65% ± 15%;
– hitrost merjenja merjenca: v nazivnem območju uporabe;
– omrežna napetost: v območju 230 V ± 10%;
– debelina merjenca: v nazivnem območju uporabe.
8. člen
Stroj za merjenje dolžine je sestavljen iz naslednjih delov:
– okrova,
– merilnega kolesa (valja),
– kazalne naprave (števca),
– naprave za upravljanje.
9. člen
Na okrovu stroja za merjenje dolžine mora biti nepomična trdna oznaka, ki se uporablja kot oznaka za začetek in konec merjenja.
10. člen
Merilno kolo (valj) stroja za merjenje dolžine mora biti kovinsko ali iz drugega materiala in je lahko obloženo z obstojno oblogo, ki zmanjša drsenje in obrabo merjenca.
Dejanski obseg merilnega kolesa ne sme biti manjši od 0,2 m in ne večji od 1 m.
Celotni obod merilnega kolesa mora biti dostopen.
11. člen
Merilno kolo mora biti povezano s kazalno napravo – števcem, tako da šteje vrtljaje merilnega kolesa naprej in nazaj.
Če električni impulzni števci ne morejo meriti v obeh smereh (v direktni smeri se pokazane vrednosti povečujejo, v obratni pa zmanjšujejo), mora biti gibanje v obratni smeri onemogočeno.
Če se merjenec deloma ali v celoti ovije okrog merilnega kolesa, mora biti debelina (premer) merjenca v omejenem območju.
12. člen
Kazalna naprava mora imeti kazalnike, izdelane v obliki digitalne številčnice:
– na disku ali
– na bobnu ali
– v obliki elektronske digitalne številčnice.
Številke na kazalniku morajo biti v eni vrsti (poravnane).
Številke morajo biti visoke najmanj 4 mm.
Če so na robu (obodu) merilnega kolesa oznake (črte), ki pomenijo razdelbo v dolžinskih enotah (zmnožek dolžinske enote), je merilno kolo kazalni element kazalne naprave.
13. člen
Vrednost najmanjšega razdelka mora biti:
– 1 cm, če se merijo dolžine več kot 5 m;
– 1 dm, če se merijo dolžine več kot 50 m;
– 1 m, če se merijo dolžine več kot 500 m.
14. člen
Kazalna naprava stroja za merjenje dolžine, ki se uporablja v prodaji na drobno, mora imeti kazalnik (števec) enkratno izmerjene dolžine z možnostjo, da zbriše pokazano vrednost, lahko pa ima tudi kazalnik (števec) skupno izmerjenih dolžin, pri katerem ni mogoče zbrisati pokazane vrednosti.
Kazalna naprava stroja za odmerjanje enakih dolžin mora imeti kazalnik (števec) dolžine izmerjenega kosa, na katerem se kazanje samodejno zbriše na koncu vsakega odmerjanja dane dolžine, števec izmerjenih kosov pa mora imeti možnost zbrisati pokazano vrednost.
Števec kosov mora biti povezan s števcem izmerjene dolžine.
15. člen
Stroji za merjenje dolžine morajo imeti naprave za upravljanje. V odvisnosti od namena stroja za merjenje dolžine je treba s temi napravami zagotoviti potrebno funkcionalnost (npr. z napravo, ki merilno kolo zadrži, dokler ni odmerjena ustrezna dolžina, ali ga za kratek čas izklopi – ustavi, ko je določena dolžina odmerjena, ali z avtomatičnim sklopom prekine merjenje, če merjenec ne teče pravilno ali če je premalo napet).
16. člen
Stroji za merjenje dolžine, ki pri merjenju označujejo na merjencu dolžino, morajo to opravljati tako, da odmerjene dolžine na vsakih 0,1 m ali 1 m označujejo s pikami ali črtami. Pike ali črte, ki pomenijo celo število metrov, morajo biti označene tudi s številko, pike ali črte, ki pomenijo polovice metrov, pa so lahko označene tudi s številko brez oznake dolžinske enote.
17. člen
Stroji za merjenje dolžine imajo lahko dodatne naprave, kot so:
– tiskalnik, ki zapisuje vrednost izmerjene dolžine na kartici ali traku. Vrednost, zapisana na kartici, se ne sme razlikovati od vrednosti, odčitane na kazalni napravi (vrednosti najmanjšega razdelka morajo biti enake);
– signalizacija, ki se vključi, tik preden se odmeri določena dolžina;
– naprava za ročni izklop in vklop števca izmerjene dolžine, s katero se je mogoče izogniti merjenju mest z napako na merjencu. Ta naprava mora biti povezana z drugim števcem, ki registrira izmerjene dolžine mest z napako na merjencu.
III. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI
18. člen
Za stroje za merjenje dolžine je obvezna odobritev tipa merila, ki ji sledi bodisi prva overitev bodisi izjava o skladnosti z odobrenim tipom.
K zahtevi za odobritev tipa mora vložnik zahteve priložiti poleg dokumentacije iz 5. člena pravilnika o načinih ugotavljanja skladnosti za posamezne vrste instrumentov ter o vrstah in načinih njihove označitve z oznakami skladnosti (Uradni list RS, št. 72/01) še naslednjo dokumentacijo:
– navodilo za uporabo in vzdrževanje v slovenskem jeziku,
– opis, delovanje in način zaščite programske opreme, če je ta sestavni del stroja za merjenje dolžine,
– navodilo za preskus pri ugotavljanju skladnosti (prva overitev) z zahtevami tega pravilnika.
19. člen
Preskus stroja za merjenje dolžine vključuje tudi preverjanje proizvajalčeve dokumentacije iz prejšnjega člena tega pravilnika, s katerim se ugotavlja, ali so podatki in postopki navedeni jasno in razumljivo.
20. člen
Prva overitev vključuje tudi vizualni pregled vsakega stroja za merjenje dolžine, da se preveri skladnost z odobrenim tipom.
Prva overitev se izvede tako, kot je opisano v dokumentaciji proizvajalca, in sicer v takem obsegu, da se preveri skladnost z zahtevami iz tega pravilnika.
IV. REDNE IN IZREDNE OVERITVE
21. člen
Za stroje za merjenje dolžine so obvezne redne in izredne overitve. Rok za redne overitve je eno leto. Redne in izredne overitve vključujejo:
– ugotavljanje skladnosti merila z odobrenim tipom,
– meroslovni pregled, s katerim se ugotavlja, ali merilo izpolnjuje zahteve tega pravilnika.
Meroslovni pregled pri redni in izredni overitvi je enak meroslovnemu pregledu pri prvi overitvi.
22. člen
Največji dopustni pogrešek pri rednih oziroma izrednih overitvah ne sme biti večji od največjega dopustnega pogreška pri prvi overitvi.
23. člen
Merilna negotovost merilnega postopka, s katerim se preverjajo meroslovne lastnosti merila, mora biti najmanj za 1/3 boljša od zahtevane točnosti merila.
V. NAPISI IN OZNAKE
24. člen
Napisi in oznake na strojih za merjenje dolžine morajo biti v slovenskem jeziku.
Napisi in oznake na stroju za merjenje dolžine morajo biti jasni, dobro vidni v delovnih pogojih in napisani tako, da jih ni mogoče zbrisati ali sneti.
25. člen
Na strojih za merjenje dolžine morajo biti navedeni naslednji napisi in oznake:
1. na ploščici (tablici) na okrovu merila:
– firma oziroma ime ali znak proizvajalca,
– oznaka tipa in tovarniška številka merila,
– uradna oznaka odobritve tipa,
– dovoljeno samo za premere debeline od ... mm do ... mm (samo na strojih, pri katerih debelina merjenca vpliva na merjenje),
– nazivna vrednost največje hitrosti merjenja:
Vmax = ... m/s (če ta veličina vpliva na merilni rezultat);
2. na plošči kazalne naprave:
– poleg kazalnika vrednosti izmerjene dolžine oznaka dolžinske enote: cm, dm, m,
– poleg kazalnika skupno izmerjene dolžine, če ga stroj ima, oznaka dolžinske enote: cm, dm, m,
– poleg kazalnika – števca odmerjenih enakih dolžin: “kosov”.
26. člen
Z namestitvijo overitvenih in zaščitnih oznak na stroj za merjenje dolžine se potrdi njegova skladnost z zahtevami tega pravilnika.
Mesta za namestitev zaščitnih oznak morajo biti izbrana tako, da ni mogoče priti do notranjih aktivnih delov, ne da bi se oznake pri tem poškodovale.
VI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
27. člen
Stroji za merjenje dolžine, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika veljavno odobritev tipa merila na podlagi pravilnika o metroloških pogojih za stroje za merjenje žice in kabla (Uradni list SFRJ, št. 51/86), se smejo dati v promet in uporabo ter redne in izredne overitve po tem pravilniku, če izpolnjujejo zahteve glede MDP iz 4. ali 5. člena tega pravilnika.
28. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 009-29/02
Ljubljana, dne 15. aprila 2002.
dr. Lucija Čok l. r.
Ministrica
za šolstvo, znanost in šport
