Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo Vlade Republike Slovenije, na seji dne 11. 4. 2002

Izvrševanje odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o razglasitvi območja ribnikov Drage pri Igu za naravno znamenitost (Uradni list RS, št. 22/00) se do končne odločitve ustavnega sodišča zadrži.

1. Vlada izpodbija odlok o razglasitvi območja ribnikov Drage pri Igu za naravno znamenitost (v nadaljevanju: odlok). Predlagateljica navaja, da odlok bistveno spreminja varstveni režim zavarovanih naravnih vrednot na območju ribnikov Drage pri Igu, ker iz strožjega varstvenega režima izvzema prepoved športnega ribolova, dovoljuje lastnikom parcel in izvajalcem del v kamnolomu vožnjo po cestah in poteh parka ter obiskovalcem parkiranje. Izpodbijani predpis naj bi severnemu delu parka v Dragi določil milejši varstveni režim in na vsem območju parka dovolil športni ribolov, sprehajanje, kolesarjenje, vzdrževalna in gradbena dela na obstoječih objektih ter postavljanje objektov, namenjenih vzdrževanju in ohranjanju parka. Predlagateljica navaja, da je odlok, sprejet na podlagi zakona o varstvu naravne in kulturne dediščine (Uradni list SRS, št. 1/81 in nasl. – ZNKD), čeprav je po prvem odstavku 177. člena zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99 in nasl. – v nadaljevanju: ZON) ZNKD prenehal veljati, zato je v nasprotju s tretjim odstavkom 153. člena ustave. Organizacija, ki je pristojna za ohranjanje narave, naj bi po petem odstavku 45. člena ZON lokalnim skupnostim predlagala ukrepe varstva naravnih vrednot. Po tretjem odstavku 51. člena ZON naj bi ta organizacija še pred sprejemom ali spremembo akta o zavarovanju pripravila strokovni predlog omejitvenih dejavnosti ali rabe. V nasprotju s tem naj bi odlok spremenil varstveni režim na obravnavanem območju, čeprav je Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine lokalno skupnost pravočasno opozoril, da je varstvo naravnih vrednot neprimerno. Odlok naj bi bil zato v nasprotju tudi s Konvencijo o biološki raznovrstnosti (Uradni list RS, št. 30/96, MP, št. 7/96 – MKBR), ki predvideva ustrezne postopke presoje vplivov predlaganih projektov na okolje, če bi ti lahko imeli občutne škodljive posledice na biološko raznovrstnost. Pri spremembi varstvenega režima, ki dovoljuje nove dejavnosti na območju, naj bi odlok ne upošteval značilnosti zavarovanega območja in namena zavarovanja, zato naj bi bil v nasprotju z drugim odstavkom 68. člena ZON. Že ustava v 73. členu nalaga lokalnim skupnostim skrb za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Po Konvenciji o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (Uradni list RS, št. 55/99, MP, št. 17/99 – ZKVERZ) naj bi se z ustreznimi in primernimi zakonskimi in upravnimi ukrepi zagotavljala ohranitev življenjskih prostorov prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih, ki so navedeni v dodatkih k citirani konvenciji in med katere sodijo tudi nekatere živalske vrste na tem območju. Konvencija o močvirjih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot prebivališča močvirskih ptic (Uradni list SFRJ-MP, št. 9/77, Akt o notifikaciji nasledstva Uradni list RS, št. 54/92, MP, št. 15/92) in Konvencija o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali (Uradni list RS, št. 72/98, MP, št. 18/98 – MKVSUPZ) naj bi prav tako varovali selitvene vrste ter predvidevali ukrepe za varovanje. Vlada predlaga, naj se izvrševanje odloka do končne odločitve ustavnega sodišča zadrži. Dovoljene dejavnosti na obravnavanem območju naj bi že ogrožale naravovarstvene cilje, zlasti tiste lastnosti ribnikov v dolini Drage, ki vzpostavljajo in ohranjajo posebno vrednost tega območja, to je obstoj redkega biotopa in ogroženih živalskih vrst. Ekološki značaj območja naj bi bil prizadet zaradi neposrednih in posrednih motenj (uničenje rastlinskih vrst in gnezdišč ptic, vpliv na sestavo avtohtone flore in favne).
2. Na podlagi 39. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) lahko ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijanega predpisa, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive posledice. Na zavarovanem območju izpodbijani predpis spreminja varstveni režim in dovoljuje nove dejavnosti, ki lahko ogrozijo naravovarstvene cilje na obravnavanem območju. Te škodljive posledice bi bilo ob morebitni ugotovitvi neustavnosti in nezakonitosti predpisa težko, če že ne nemogoče, popraviti. Ustavno sodišče je zato izvrševanje odloka do končne odločitve zadržalo. V času zadržanja se bodo uporabljale določbe odloka v prej veljavnem besedilu.
3. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 39. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam-Lukić ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Franc Testen in dr. Lojze Ude. Sklep je sprejelo soglasno.