Na podlagi 16. člena statuta Občine Kranjska Gora (Uradni vestnik Gorenjske, št. 17/99, 28/00) in 18. člena sprememb in dopolnitev poslovnika občinskega sveta (UVG, št. 28/00) je Občinski svet občine Kranjska Gora na 35. seji dne 18. 3. 2002 sprejel

S tem odlokom se sprejme prečiščeno besedilo: odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 58/98) in odlokov o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 61/99, 49/00, 58/01, 17/02).

Prostorski ureditveni pogoji so prostorski izvedbeni akt, ki določa merila in pogoje za poseganje v prostor. Prostorski ureditveni pogoji določajo pogoje za vse posege v prostor, za katere je treba pridobiti lokacijsko dovoljenje in tiste posege, ki jih je treba priglasiti.

Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
– prečiščeno besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih (Uradni list RS, št. 58/98, 61/99, 49/00, 58/01, 17/02);
– grafični prikaz 3(a) sprememb in dopolnitev PUP določa razmejitve ter merila in pogoje za posege v prostor in je sestavni del odloka o prečiščenem besedilu;
– obrazložitev pogojev za posege v prostor.

Prostorski ureditveni pogoji določajo:
– funkcijo območja s pogoji za izrabo prostora in kvaliteto graditve ali drugega posega,
– pogoje za oblikovanje posegov v prostor,
– pogoje za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč,
– pogoje za prometno urejanje,
– pogoje za komunalno in energetsko opremljanje,
– pogoje za varstvo voda,
– pogoje za varstvo naravne in kulturne dediščine ter
– posebne pogoje za posege v prostor.

(1) Skupni pogoji veljajo za vsa istovrstna območja urejanja, površine in ureditvene enote, razen če v posebnih pogojih ni določeno drugače.
(2) Pogoji so prostorsko določeni za celotno obravnavano območje, za posamezna območja urejanja, za površine, za ureditvene enote, ponekod pa tudi za posamično parcelo ali lokaliteto.
(3) Območje urejanja je prostorsko zaokroženo območje, namenjeno poselitvi in s pretežno enotno namembnostjo objektov in površin. Ureditvene enote so manjši deli območij urejanja, ki pretežno vsebujejo enovite določbe glede oblikovanja. Površine so zemljišča, ki pretežno niso namenjena poselitvi in pokrivajo prostor izven območij urejanja.

(1) Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribolov.
(2) Terciarne dejavnosti po tem odloku so trgovina, promet, gostinstvo in storitve.
(3) Gostinstvo po tem odloku je gostinska dejavnost, ki se odvija v naslednjih vrstah gostinskih obratov: hoteli, moteli, penzioni, prenočišča, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice, bari, obrati za pripravo in dostavo jedi, turistične kmetije. Druge dejavnosti gostinstva so v odloku urejene posamično, za vsako vrsto gostinskega obrata posebej. Za gostinstvo po tem odloku se ne šteje bivanje v počitniških hišah in počitniških stanovanjih. Apartmaji so (glej zakon o gostinstvu) oblika nastanitvenih prostorov kot del gostinske nastanitvene dejavnosti. Apartmaji po tem odloku niso stanovanja, namenjena bivanju ali občasnemu bivanju (vikend stanovanja). Sem prav tako ne sodijo študentski domovi, samski domovi in stanovanjski hoteli.
(4) Kvartarne dejavnosti po tem odloku so zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šport in rekreacija, šolstvo, kultura, uprava, cerkev in svobodni poklici.
(5) Sekundarna bivališča po tem odloku so počitniške hiše, počitniška stanovanja, počitniški apartmaji in druge bivalne površine, ki jih lastnik uporablja delno ali pretežno za lastne potrebe in mu ne služijo za trajno bivanje. Za obstoječa sekundarna bivališča se štejejo objekti in stanovanja, kjer ne bivajo prebivalci s stalnim bivališčem v občini Kranjska Gora. Za obstoječa sekundarna bivališča se štejejo tudi stavbe, ki imajo za tak namen pridobljeno lokacijsko in gradbeno dovoljenje.
(6) Pomožni objekti po tem odloku so objekti, navedeni v občinskem predpisu o pomožnih objektih, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje.
(7) Regulacijska linija je črta, ki omejuje površine, ki so potrebne za izvedbo in/ali rabo prometnih površin in je določena v grafičnem prikazu.
(8) Gradbena linija je črta, na katero mora biti postavljena fasada objekta in je določena v grafičnem prikazu.
(9) Gradbena meja določa skrajni zunanji rob, do katerega lahko seže tloris objekta in je določena v grafičnem prikazu.
(10) Nadomestna gradnja je novogradnja na isti lokaciji, istih gabaritih in z enakimi zmogljivostmi (pojasnilo: pojma nadomestna gradnja v prostorskih predpisih ni).
(11) Začasni objekti so objekti, ki so namenjeni gostinskim storitvam prehrane in točenja pijač na stojnicah ter v premičnih gostinskih obratih, trgovini na drobno na stojnicah, storitvam. Postavijo se za določen čas (za prireditev, za sezono), po preteku prireditve ali sezone je treba objekt odstraniti. Začasni objekti so stojnice, kioski, prikolice, šotori, tribune, odri in ogrodja za scensko tehniko in začasna oglaševanja, sanitarne kabine, kontejnerji in drugi objekti, ki se postavijo začasno za določen čas. Postavitve začasnih objektov ureja občina z odlokom o prireditvah in sezonski ponudbi.

Območje, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, obsega celotno območje Občine Kranjska Gora, razen območij veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov.

(1) Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za naslednja območja urejanja:

(2) S prostorskimi ureditvenimi pogoji se ne urejajo območja veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov:

(3) Meja območja, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, meje območij urejanja in površin ter meje ureditvenih enot so določene v grafičnem prikazu.

a) Namembnosti območij in površin

Funkcija območij in površin je določena z dopustnimi dejavnostmi in dopustnimi vrstami posegov v prostor. Rabe prostora so:
(a) območja in površine za poselitev:
(1) območja za stanovanja in kmetije (SK),
(2) območja za stanovanja (S),
(3) območja za turistične objekte (H),
(4) območja za oskrbne sisteme (O),
(5) območja za mešane dejavnosti (M),
(6) območja za proizvodnjo (P),
(7) območja za transport (T),
(8) območja za sekundarna bivališča (W),
(9) območja za rekreacijo (R),
(10) območja za rekreacijo (R) prekrivajoče rabe,
(11) območja za eksploatacijo (E),
(12) območja za pokopališče (Zp),
(13) površine za obrambo (oznaki U in P v očrtanem kvadratu),
(14) površine razpršene gradnje (z),
(15) površine za kmetije izven vasi (k);
(b) površine, ki niso namenjene poselitvi:
(1) kmetijska zemljišča – prvo območje kmetijskih zemljišč (1),
(2) kmetijska zemljišča – drugo območje kmetijskih zemljišč (2),
(3) gozdna zemljišča (G),
(4) varovalni gozd (Gv),
(5) gozd posebnega namena (Gn),
(6) naravni biotop (B),
(7) vodna zemljišča (V),
(8) nerodovitna zemljišča, prodišča, visokogorje (N).

(1) Namembnost posameznega objekta lahko odstopa od predpisane namembnosti za posamezno območje (območje urejanja ali ureditveno enoto), če ima obstoječi objekt tako (drugačno) namembnost določeno (pridobljeno) z veljavnim lokacijskim ali gradbenim dovoljenjem. V tem primeru je dopustna nadaljnja raba objekta, v skladu s pridobljenim dovoljenjem.
(2) Velikost posameznega objekta ali izraba posameznega zemljišča prav tako lahko presega merila in pogoje za posamezno območje ali ureditveno enoto, če ima objekt tako velikost in izrabo določeno z veljavnim lokacijskim ali gradbenim dovoljenjem. Za te objekte je dopustna tudi novogradnja kot nadomestitev obstoječega objekta. Širitev dejavnosti, povečevanje kapacitet in površin objekta iz prejšnjih dveh stavkov, ki ni v skladu s predpisano pretežno namembnostjo, preko namembnosti in obsega, določenega v pridobljenem dovoljenju, ni dopustna.

(1) Območja za stanovanja in kmetije (SK):
(1a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– stanovanja,
– kmetije,
– sekundarno bivanje, vendar le v obstoječih sekundarnih bivališčih,
– terciarne in kvartarne dejavnosti,
– proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 120 m2 in prekomerno ne vplivajo na okolje, locirane so lahko le v pritličju ali kleti objekta,
– šport in rekreacija;
(1b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte (razen za sekundarna bivališča) so dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, v posameznem objektu je dopustna ureditev največ treh stanovanj, parkirišča je treba zagotoviti na lastnem zemljišču – za vsako stanovanje je treba zagotoviti dve parkirni mesti, izjemoma se parkirišča lahko zagotovijo na javnih parkiriščih, če na zemljišču teh potreb ni možno zagotoviti in stavba leži v območjih ohranjanja značilne vaške zazidave (etnološka dediščina),
– za obstoječa sekundarna bivališča so dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, odstranitve objektov; dozidave in nadzidave so dopustne le v primeru izboljšave funkcionalne zasnove in nastanitvenega standarda obstoječega objekta (dopustno je povečanje zazidane površine objekta do 20% za stavbe z enim sekundarnim stanovanjem), ni pa dopustno povečevanje nastanitvenih kapacitet ali povečevanje števila sekundarnih stanovanj,
– dopustne so spremembe namembnosti obstoječih objektov (razen gostinskih nastanitvenih objektov) v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku,
– spremembe namembnosti obstoječih gostinskih nastanitvenih objektov niso dopustne,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna bivališča niso dopustne,
– dopustne novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne in druge zelene površine (p) in igrišča (i), v posameznem objektu je dopustna ureditev največ treh stanovanj, parkirišča je treba zagotoviti na lastnem zemljišču – za vsako stanovanje je treba zagotoviti dve parkirni mesti,
– novogradnje sekundarnih bivališč niso dopustne,
– dopustne postavitve pomožnih in začasnih objektov,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin,
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
(2) Območja za stanovanja (S):
(2a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– stanovanja,
– sekundarno bivanje, vendar le v obstoječih sekundarnih bivališčih,
– spremljajoče terciarne dejavnosti za potrebe stanovanjskih območij,
– kvartarne dejavnosti,
– proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 60 m2 in prekomerno ne vplivajo na okolje, locirane so lahko le v pritličju ali kleti objekta,
– šport in rekreacija;
(2b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte (razen za sekundarna bivališča) so dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, v posameznem objektu je dopustna ureditev največ treh stanovanj, parkirišča je treba zagotoviti na lastnem zemljišču – za vsako stanovanje je treba zagotoviti dve parkirni mesti, izjemoma se parkirišča lahko zagotovijo na javnih parkiriščih, če na zemljišču teh potreb ni možno zagotoviti in stavba leži v območjih ohranjanja značilne vaške zazidave (etnološka dediščina),
– za obstoječa sekundarna bivališča so dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, odstranitve objektov; dozidave in nadzidave so dopustne le v primeru izboljšave funkcionalne zasnove in nastanitvenega standarda obstoječega objekta (dopustno je povečanje zazidane površine objekta do 20% za stavbe z enim sekundarnim stanovanjem), ni pa dopustno: povečevanje nastanitvenih kapacitet ali povečevanje števila sekundarnih stanovanj,
– dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov (razen gostinskih nastanitvenih objektov) v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku,
– spremembe obstoječih gostinskih nastanitvenih objektov niso dopustne,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna bivališča niso dopustne,
– dopustne novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne in druge zelene površine (p) in igrišča (i), v posameznem objektu je dopustna ureditev največ treh stanovanj, parkirišča je treba zagotoviti na lastnem zemljišču – za vsako stanovanje je treba zagotoviti dve parkirni mesti,
– novogradnje sekundarnih bivališč niso dopustne,
– dopustne postavitve pomožnih in začasnih objektov,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin,
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
(3) Območja za turistične objekte (H) v ureditvenih enotah za hotele (h):
(3a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– gostinstvo,
– trgovina in storitve, kot dopolnilna dejavnost osnovni turistični (gostinski) namembnosti, locirane so lahko v kletni in pritlični etaži, vendar ne smejo preseči 1/2 zazidane površine objekta v posamezni etaži,
– rekreacija in kulturne dejavnosti, kot dopolnilna dejavnost osnovni turistični (gostinski) namembnosti, locirane so lahko v kletni in pritlični etaži, vendar ne smejo preseči 1/2 zazidane površine objekta v posamezni etaži,
– zdravstvene dejavnosti, in sicer brez bolnišničnih ali zdraviliških nastanitvenih kapacitet, ki po površini ne smejo preseči 100 m2, locirane so lahko v kleti ali pritličju,
– dopolnilne dejavnosti v skupni površini ne smejo preseči 1/2 zazidane površine objekta v posamezni etaži,
– stanovanje za lastnika oziroma upravljalca objekta, vendar največ eno stanovanje na objekt;
(3b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, odstranitve objektov,
– dopustne dozidave za potrebe gostinskih storitev prehrane in za rekreacijske namene v sklopu hotela ali drugega gostinskega objekta,
– dopustne rekonstrukcije fasade in razširitve z zimskimi vrtovi,
– dopustne spremembe namembnosti v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku,
– spremembe obstoječih gostinskih nastanitvenih objektov niso dopustne,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna bivališča niso dopustne,
– novogradnje objektov,
– novogradnje sekundarnih bivališč niso dopustne,
– postavitve začasnih objektov,
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin,
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
Ograjevanje funkcionalnih zemljišč tako, da je onemogočen prehod pešcev, ni dopustno.
(4) Območja za turistične objekte (H) v ureditvenih enotah vas (v):
(4a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– gostinstvo,
– stanovanja v obstoječih stanovanjskih objektih,
– trgovina, storitve rekreacija in kulturne dejavnosti kot dopolnilna dejavnost osnovni turistični (gostinski) namembnosti, locirane so lahko v kleti ali pritličju objekta, vendar po površini ne smejo preseči 1/2 zazidane površine objekta v posamezni etaži,
– zdravstvene dejavnosti, in sicer brez bolnišničnih ali zdraviliških nastanitvenih kapacitet, ki po površini ne smejo preseči 100 m2;
(4b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, povečevanje števila stanovanjskih enot ni dopustno, parkirišča je treba zagotoviti na lastnem zemljišču – za vsako stanovanje je treba zagotoviti dve parkirni mesti,
– dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov (razen gostinskih nastanitvenih objektov) v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku,
– spremembe namembnosti obstoječih gostinskih nastanitvenih objektov niso dopustne,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v stanovanja in sekundarna bivališča niso dopustne,
– dopustne novogradnje za gostinstvo,
– novogradnje stanovanj in sekundarnih bivališč niso dopustne, razen novogradnje kot nadomestitve obstoječih stanovanjskih objektov,
– dopustne postavitve pomožnih in začasnih objektov,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve za zavarovanje pred škodo in nesrečami,
– ureditve javnih površin,
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
(5) V območjih za oskrbne sisteme (O):
(5a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– komunalne in energetske dejavnosti,
– promet, trgovina, storitve, gostinske storitve prehrane in točenja pijač,
– šport in rekreacija;
(5b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov (razen gostinskih nastanitvenih objektov) v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku,
– spremembe namembnosti obstoječih gostinskih nastanitvenih objektov niso dopustne,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna bivališča niso dopustne,
– dopustne novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne in druge zelene površine (p) in igrišča (i),
– novogradnje sekundarnih bivališč niso dopustne,
– dopustne postavitve pomožnih in začasnih objektov,
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin,
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
(6) Območja za mešane dejavnosti (M):
(6a dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– storitve,
– proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 300 m2,
– trgovina za občasno oskrbo,
– gostinstvo,
– stanovanja skupaj z zgoraj navedenimi dejavnostmi;
(6b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, povečevanje števila stanovanjskih enot ni dopustno, parkirišča je treba zagotoviti na lastnem zemljišču – za vsako stanovanje je treba zagotoviti dve parkirni mesti,
– dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov (razen gostinskih nastanitvenih objektov) v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku,
– spremembe namembnosti obstoječih gostinskih nastanitvenih objektov niso dopustne,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna bivališča niso dopustne,
– dopustne novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne in druge zelene površine (p) in igrišča (i), novogradnje stanovanjskih objektov so dopustne le skupaj s storitvami, proizvodnimi dejavnostmi, trgovino ali gostinstvom, v posameznem objektu z dejavnostjo je lahko urejeno eno stanovanje,
– novogradnje sekundarnih bivališč niso dopustne,
– dopustne postavitve pomožnih in začasnih objektov,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin,
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
(7) Območja za proizvodnjo (P):
(7a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– proizvodne dejavnosti,
– trgovina, gostinstvo in storitve,
– kvartarne dejavnosti,
– šport in rekreacija;
(7b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov (razen gostinskih nastanitvenih objektov) v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku,
– spremembe namembnosti obstoječih gostinskih nastanitvenih objektov niso dopustne,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna bivališča niso dopustne,
– dopustne novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne in druge zelene površine (p) in igrišča (i), novogradnje stanovanjskih objektov so dopustne le skupaj s storitvami, proizvodnimi dejavnostmi, trgovino ali gostinstvom,
– novogradnje sekundarnih bivališč niso dopustne,
– dopustne postavitve pomožnih objektov,
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin,
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
(8) Območja za transport (T):
(8a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– promet;
(8b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov (razen gostinskih nastanitvenih objektov) v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku, spremembe obstoječih gostinskih nastanitvenih objektov niso dopustne,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna bivališča niso dopustne,
– dopustne novogradnje objektov,
– novogradnje sekundarnih bivališč niso dopustne,
– dopustne postavitve pomožnih objektov,
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin,
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
(9) Območja za sekundarna bivališča (W):
(9a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– sekundarno bivanje,
– šport in rekreacija,
– gostinske nastanitvene storitve,
– gostinske storitve prehrane le za obstoječe objekte,
– stanovanja le v obstoječih stanovanjskih objektih;
(9b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, odstranitve objektov;
– dozidave in nadzidave so dopustne v primeru izboljšave funkcionalne zasnove in nastanitvenega standarda (dopustno povečanje zazidane površine objekta do 20%), ni pa dopustno: povečevanje nastanitvenih kapacitet v posameznem objektu ali povečevanje števila sekundarnih stanovanj (bivalnih enot),
– dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov (razen gostinskih nastanitvenih objektov) v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku,
– spremembe namembnosti obstoječih gostinskih nastanitvenih objektov niso dopustne,
– dopustne novogradnje objektov,
– dopustne postavitve pomožnih objektov,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin,
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
(10) Območja za rekreacijo (R):
(10a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– šport in rekreacija,
– storitve za šport in rekreacijo,
– gostinstvo, in sicer brez nastanitvenih kapacitet;
(10b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave, odstranitve objektov,
– dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov (razen gostinskih nastanitvenih objektov) v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku,
– spremembe namembnosti obstoječih gostinskih nastanitvenih objektov niso dopustne,
– dopustne novogradnje objektov,
– dopustne ureditve rekreacijskih in športnih površin,
– dopustne postavitve pomožnih objektov,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin,
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
(11) Območja za rekreacijo (R) prekrivajoče rabe (kjer je osnovna namembnost kmetijska, gozdna ali vodna):
(11a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– športna in rekreacijska raba, ki trajno ne spreminja osnovne namembnosti površin.
Na stavbnih zemljiščih znotraj območij za rekreacijo so dopustne dejavnosti:
– šport in rekreacija,
– storitve za šport in rekreacijo,
– gostinstvo brez nastanitvenih kapacitet;
(11b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– dopustne ureditve rekreacijskih površin,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin,
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
Gradnja objektov ni dopustna, razen stebrov žičnic.
(12) Območja za eksploatacijo (E):
(12a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– izkoriščanje mineralnih surovin;
(12b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– dopustne postavitve pomožnih objektov,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin,
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
(13) Območja pokopališč (Zp):
(13a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– pokopavanje,
– dejavnosti cerkve,
– dejavnosti kulture;
(13b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so za obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku,
– dopustne novogradnje objektov,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin,
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
(14) Površine za obrambo (oznaki U in P v očrtanem kvadratu):
(14a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– obrambne dejavnosti,
– dejavnosti zaščite in reševanja;
(14b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte (razen za sekundarna bivališča) dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov (razen sekundarnih bivališč) v dejavnosti, ki so za obravnavane površine določene v prejšnjem odstavku, spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna bivališča niso dopustne,
– dopustne novogradnje objektov,
– dopustne postavitve pomožnih objektov,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin,
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
(15) Površine razpršene gradnje (z):
(15a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– stanovanja in kmetije,
– sekundarno bivanje, vendar le v obstoječih sekundarnih bivališčih,
– proizvodnja, ki ne zahteva zunanjih deponij,
– gostinstvo in storitvene dejavnosti,
– trgovina kmetijskih pridelkov in izdelkov domače obrti,
– šport in rekreacija,
– lov in ribolov,
– kvartarne dejavnosti;
(15b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte (razen za sekundarna bivališča) dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, v posameznem objektu je dopustna ureditev največ treh stanovanj, parkirišča je treba zagotoviti na lastnem zemljišču – za vsako stanovanje je treba zagotoviti dve parkirni mesti,
– za obstoječa sekundarna bivališča so dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, odstranitve objektov; dozidave in nadzidave so dopustne le v primeru izboljšave funkcionalne zasnove in nastanitvenega standarda obstoječega objekta (dopustno je povečanje zazidane površine objekta do 20% za stavbe z enim sekundarnim stanovanjem), ni pa dopustno: povečevanje nastanitvenih kapacitet ali povečevanje števila sekundarnih stanovanj,
– dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov (razen gostinskih nastanitvenih objektov in sekundarnih bivališč) v dejavnosti, ki so za obravnavane površine določene v prejšnjem odstavku,
– spremembe namembnosti obstoječih gostinskih nastanitvenih objektov niso dopustne,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna bivališča niso dopustne,
– spremembe namembnosti obstoječih sekundarnih bivališč niso dopustne,
– dopustne novogradnje objektov, v posameznem objektu je dopustna ureditev največ treh stanovanj, parkirišča je treba zagotoviti na lastnem zemljišču – za vsako stanovanje je treba zagotoviti dve parkirni mesti,
– novogradnje sekundarnih bivališč niso dopustne, razen kot nadomestitve obstoječih (v skladu z določbami druge alinee v tej točki tega odloka),
– dopustne postavitve pomožnih in začasnih objektov,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin,
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
(16) Površine za kmetije izven vasi (k):
(16a) dopustne so namembnosti oziroma dejavnosti le za kmetijstvo;
(16b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, v posameznem objektu je dopustna ureditev največ dveh ali treh stanovanj, parkirišča je treba zagotoviti na lastnem zemljišču – za vsako stanovanje je treba zagotoviti dve parkirni mesti,
– dopustne novogradnje kmetij, v posameznem objektu je dopustna ureditev največ dveh stanovanj, parkirišča je treba zagotoviti na lastnem zemljišču – za vsako stanovanje je treba zagotoviti dve parkirni mesti,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov niso dopustne,
– dopustne postavitve pomožnih in začasnih objektov,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin,
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
(17) Kmetijska zemljišča (1) in (2):
(17a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– kmetijstvo in gozdarstvo,
– šport in rekreacija, če omogočata ohranjanje kmetijske funkcije zemljišča,
– lov in ribolov;
(17b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– dopustne postavitve pomožnih objektov za potrebe kmetijstva,
– dopustne ograje za potrebe varstva narave, gozdarstva, kmetijstva, varstva voda, lova in rekreacije; čredinke na pašnikih so dopustne le kot začasni objekt, ki ga je treba izven pašne sezone odstraniti,
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin,
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
(18) Gozdna zemljišča (G):
(18a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– gozdarstvo in kmetijstvo,
– šport in rekreacija, če omogočata ohranjanje prvotne funkcije zemljišča,
– lov in ribolov;
(18b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– ureditve za rekreacijo,
– dopustne postavitve pomožnih objektov za kmetijstvo le na lokacijah nekdanjih pomožnih objektov,
– dopustne ograje za potrebe varstva narave, gozdarstva, kmetijstva, varstva voda, lova in rekreacije,
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
(19) Varovalni gozdovi (Gv):
(19a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– gozdarstvo v skladu s funkcijo gozda,
– rekreacija, lov in ribolov, če negativno ne vplivajo na varovalno funkcijo gozda;
(19b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– ureditve poti za rekreacijo in prezentacijo,
– dopustne postavitve pomožnih objektov za kmetijstvo le na lokacijah nekdanjih pomožnih objektov,
– dopustne ograje za potrebe varstva narave, gozdarstva, kmetijstva, varstva voda, lova in rekreacije,
– izjemoma ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze) za potrebe kmetijstva, gozdarstva in planinstva le na manjših površinah, kadar drugačne ureditve niso možne,
– vodnogospodarske ureditve za zavarovanje pred škodo in nesrečami,
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
(20) Gozdovi posebnega namena (Gn):
(20a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– gozdarstvo v skladu s funkcijo gozda,
– rekreacija, lov in ribolov, če negativno ne vplivajo na posebno funkcijo gozda;
(22b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– ureditve poti za rekreacijo in prezentacijo,
– dopustne postavitve pomožnih objektov za kmetijstvo le na lokacijah nekdanjih pomožnih objektov,
– dopustne ograje za potrebe varstva narave, gozdarstva, kmetijstva, varstva voda, lova in rekreacije,
– izjemoma ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze) za potrebe kmetijstva, gozdarstva in planinstva le na manjših površinah, kadar drugačne ureditve niso možne,
– vodnogospodarske ureditve za zavarovanje pred škodo in nesrečami,
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
(21) Vodna zemljišča (V):
(21) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– vodnogospodarske dejavnosti, razen energetske izrabe vodotokov,
– šport in rekreacija, lov in ribolov, če ne posegajo bistveno v naravne razmere;
(21b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– dopustne ureditve za potrebe voda,
– dopustne ureditve za potrebe rekreacije,
– dopustne ograje za potrebe varstva narave, varstva voda,
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
(22) Nerodovitna zemljišča, prodišča in visokogorje (N):
(22a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– rekreacija, lov in ribolov, če ne posegajo in spreminjajo naravne razmere;
(22b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– dopustne ureditve poti,
– dopustne ureditve za zavarovanja pred škodo in nesrečami,
– dopustne ograje za potrebe varstva narave, varstva voda,
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
(23) V ureditvenih enotah parkovne in druge zelene površine (p) so dopustni posegi za:
– parkovne ureditve in ureditve zelenih površin, ureditve otroških igrišč, postavitve parkovne opreme kot so klopi in lope za počitek,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin,
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
Gradnja objektov ni dopustna. Postavitve objektov visokogradnje in rekreacijskih površin, ki imajo značaj graditve in trajno spreminjajo namensko rabo (npr. tenis igrišča ipd. igrišča) niso dopustne. Odstranitev visokodebelne vegetacije je dopustna le kot sanitarna sečnja ali v sklopu parkovne ureditve.
(24) V ureditvenih enotah igrišča (i) so dopustni posegi za:
– ureditve rekreacijskih in športnih igrišč,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin,
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
Gradnja objektov ni dopustna. Postavitve objektov visokogradnje, ki imajo značaj graditve in trajno spreminjajo namensko rabo niso dopustne.

(1) Postavitve pomožnih objektov za kmetijstvo na kmetijska in gozdna zemljišča so dopustna le za potrebe kmetijstva, torej za kmeta, ki aktivno opravlja kmetijsko dejavnost samostojno. Opravljanje kmetijske dejavnosti in potrebnost pomožnega objekta za izvajanje kmetijske dejavnosti predlagatelj dokaže z odločbo pristojnega upravnega organa, da se šteje oseba za kmeta (op.: v skladu z 22. členom zakona o kmetijskih zemljiščih).
(2) Postavitve začasnih objektov so dopustne:
– za prireditve v območju, v katerem poteka prireditev,
– za sezonsko ponudbo: samo na stavbnih zemljiščih, le stojnice.
Postavitve morajo biti skladne s programom prireditve in s pogoji, ki jih za posamezno prireditev in območje določi Občina Kranjska Gora. Skladnost s programom prireditve ugotavlja občinska uprava Občine Kranjska Gora.
(3) Novogradnje hotelov in penzionov so dopustne do največje dopustne kapacitete 150 postelj.
(4) Kampi so dopustni na obstoječih lokacijah. Urejanje novih površin za kampiranje ni dovoljeno.
(5) Planinski domovi so dopustni na obstoječih lokacijah.

(1) Zazidana površina posameznega objekta ne sme preseči 280 m2, razen v območjih za proizvodnjo (P) in v območjih za turistične objekte (H) v ureditvenih enotah za hotele (h), ureditvenih enotah s svojstvenim oblikovanjem (x) in dvorane (d).
(2) V ureditvenih enotah vas (v) pri novih gradnjah indeks zazidanosti, to je razmerje med površino zemljišča/parcele in zazidano površino objekta, ne sme preseči 0,3. Najmanj 10% zemljišča mora biti ozelenjenega.
(3) V ureditvenih enotah enodružinska zazidava (e) indeks zazidanosti ne sme preseči 0,3, najmanj 20% zemljišča pa mora biti ozelenjenega.
(4) V ureditvenih enotah hoteli (h) indeks zazidanosti ne sme preseči 0,3, najmanj 40% zemljišča mora biti ozelenjenega.
(5) V območjih za rekreacijo (R) mora biti najmanj 40% zemljišča ozelenjenega.
(6) V območjih za proizvodnjo (P) in v območjih za komunalne dejavnosti (O) mora biti najmanj 10% zemljišča ozelenjenega.
(7) V območjih za sekundarna bivališča in na površinah razpršene gradnje za počitniške stavbe in stanovanja, indeks zazidanosti ne sme preseči vrednosti 0,1, zazidana površina stavbe pa je lahko največ 90m2.

(1) Vse objekte, ki imajo ali so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za njeno čiščenje.
(2) Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda so obvezne dvoprekatne nepretočne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena organizacija na čistilno napravo. Na območjih, kjer gradnja javne kanalizacije ni smiselna (Srednji vrh, Radovna), je dopustna gradnja manjših bioloških čistilnih naprav.

(1) V območjih za stanovanja in kmetije (SK) so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za III. območje dopušča uredba o hrupu v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list RS, št. 45/95).
(2) V območjih za stanovanja (S) so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za III. območje dopušča uredba o hrupu v naravnem in bivalnem okolju.
(3) V območjih za turistične objekte (H) so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za III. območje dopušča uredba o hrupu v naravnem in bivalnem okolju
(4) V območjih za sekundarna bivališča (V) so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za III. območje dopušča uredba o hrupu v naravnem in bivalnem okolju.
(5) Na površinah razpršene gradnje (z) so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za III. območje dopušča uredba o hrupu v naravnem in bivalnem okolju – omejitev ne velja za objekte, ki neposredno mejijo na magistralno ali regionalno cesto.
(6) Izven naselij, izven obstoječih prometnic in izven območij za rekreacijo so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za II. območje dopušča uredba o hrupu v naravnem in bivalnem okolju – omejitev ne velja za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, oskrbo planinskih koč in reševanje.
(7) Postavitev naprav, ki z laserskim žarkom osvetljujejo nebo ali pobočja, ni dopustna.

(1) V varovalnih gozdovih (Gv), v varstvenih območjih vodnih virov in voda, v območjih varstva naravne in kulturne dediščine, v območjih zemljišč, ki so trajno namenjena kmetijstvu – 1. območje kmetijskih zemljišč (1) ter v območjih rezervatov in varstvenih pasov infrastrukturnega omrežja in naprav, ki so določeni v grafičnih prikazih, je izvajanje posegov omejeno skladno z veljavnimi predpisi ter s pogoji, opredeljenimi v 46., 47. in 50. členu tega odloka.

(1) Na območjih, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, so do sprejetja le-teh dopustne le naslednje vrste posegov:
– v območjih za stanovanja in kmetije (SK); stanovanja (S), turistične objekte (H), komunalne dejavnosti (O) in v območjih pokopališč (Z):
– nujna vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije ter dozidave in nadzidave na obstoječih objektih in napravah,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v dejavnosti, ki so na podlagi 9. člena tega odloka dopustne v tem območju,
– postavitve pomožnih in začasnih objektov in naprav ter ozelenitve, ki jih morajo lastniki odstraniti na lastne stroške pred pričetkom izvajanja prostorskega izvedbenega načrta, če so v nasprotju s predvidenimi posegi v prostorskem izvedbenem načrtu,
– gradnje in rekonstrukcije infrastrukturnega omrežja in naprav;
– v območjih za rekreacijo (R):
– nujna vzdrževalna dela,
– postavitve pomožnih objektov za kmetijstvo in začasnih objektov,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za šport in rekreacijo, storitve za šport in rekreacijo ter gostinstvo,
– gradnje in rekonstrukcije infrastrukturnega omrežja in naprav.
(2) Posegi so dopustni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega načrtovanja in da so skladni s predvidenimi ureditvami. Skladnost s predvidenimi ureditvami ugotavlja občinska uprava Kranjska Gora na podlagi programske zasnove ali osnutka prostorskega izvedbenega načrta.

Novogradnje objektov morajo biti od parcelne meje odmaknjene najmanj 4 m. Manjši odmik je dopusten, če ni možna drugačna ureditev zaradi ožine parcele ali oblikovanosti terena, pri tem odmik ne sme biti manjši od predpisanega funkcionalnega zemljišča. Odmiki od parcelne meje so lahko manjši od predhodno določenih pogojev v območjih ohranjanja značilne vaške zazidave (etnološka dediščina), kjer so objekti lahko z eno stranico postavljeni na parcelno mejo, če se pri tem ohranja značilnost tradicionalne zazidave.

(1) V območjih varovanih pogledov, ki so označeni v grafičnih prikazih, niso dopustne gradnje in ureditve, ki bi zakrile kvalitetne poglede na objekte, naselja, naravne dominante ali dolge poglede na okolico.
(2) Varovane gozdne robove, živice, drevesa, skupine dreves in naravne oblike terena, ki so označeni v grafičnih prikazih, je treba ohranjati in varovati tako, da se ne spremeni njihova oblika. V varovanih gozdnih robovih sta dopustna sanitarna sečnja in obnavljanje rastlinskih sestojev.
(3) Varovana drevesa v naseljih je potrebno v primeru sanitarne sečnje nadomestiti, in sicer z isto drevesno vrsto. Nadomestitev z drugo drevesno vrsto je dopustna v primeru bolezenske ogroženosti dotedanje vrste.

(1) Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja oziroma zaselka, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma zaselka.
(2) Dozidani ali nadzidani obstoječi objekti ter novi objekti morajo biti oblikovani v takšnih razmerjih in velikosti, da so skladni s sosednjimi objekti v naselju ali gruči. Tloris, višina in razmerja novega stavbnega volumna ne sme bistveno odstopati od razmerij in velikosti sosednjih objektov. Bistveno preseganje skladnega merila ni dopustno.

(1) Pomožni objekti, razen kozolcev in čebelnjakov, morajo biti postavljeni v neposredni bližini osnovnega objekta, tako da objekti tvorijo zaključeno gručo poslopij. Koritasti silosi morajo biti postavljeni v vasi ali na njenem robu.
(2) Začasnih objektov ni dopustno postavljati v območjih ali v neposredni bližini objektov naravne dediščine.

(1) Strehe morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom; nad sestavljenim tlorisom so dopustne tudi večkapnice. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice.
(2) Strešine morajo biti v istem naklonu 35° do 45°. Drugačen naklon strehe od predpisanega naklona v pogojih za oblikovanje v ureditvenih enotah je dopusten na nestanovanjskih objektih:
– če gre za rekonstrukcijo obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta ali
– če funkcija objekta zahteva širino objekta, ki presega 15 m.
(3) Ravna streha je dopustna le če:
– gre za ureditev terase za gostinsko dejavnost,
– je objekt v celoti vkopan pod raven terena ali
– objekt leži na pobočju in je del vkopan.
(4) Prostostoječi pomožni objekti morajo imeti simetrično dvokapnico v naklonu 35° do 45°, enokapnice in ravne strehe niso dopustne. Pomožni objekti kot prizidki na fasadah, ki so vidne z javnih površin, morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha, ali se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha. V primeru nižjega pomožnega objekta ob visoki osnovni stavbi, je lahko streha pomožnega objekta izvedena tudi tako, da je med kapom osnovne strehe in slemenom pomožnega objekta presledek (osnovna streha se ne podaljša nad pomožni objekt), naklon strešine pomožnega objekta mora biti enak naklonu strešine osnovnega objekta.Vrtne ute imajo lahko šotorasto streho.

Strehe morajo biti krite s kritino golobjesive barve. Dopustne so le kritine z majhnimi strešniki. Svetla pločevinasta kritina, ki ne oksidira in ima močen odsev, ter prosojna barvasta kritina ni dopustna, razen na strehah z nižjim naklonom od 35° in na visokogorskih planinskih postojankah. Te strehe ne smejo imeti gladke strešine brez teksture. Bakrena kritina je dopustna na cerkvah, kapelicah, znamenjih in vilah.

(1) Za vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.
(2) Dozidave in nadzidave objektov se morajo skladati s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta.
(3) Dozidava objekta se šteje do povečanja površine objekta za 25% zazidane površine, povečanje nad 25% se po tem odloku obravnava za novogradnjo objekta, ki se priključi osnovnemu objektu.

V primeru, da se ob gradnji novega objekta del obstoječega poruši, je potrebno ohranjeni del obstoječega in nov objekt povezati v enotno oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in kritina morajo biti enaki.

(1) Pomožni objekti izven ureditvenih območij morajo biti pretežno izvedeni v lesu, dopustni so le točkovni temelji in montažni betonski stebri. Pri oblikovanju je treba upoštevati razmerja in oblikovanje tradicionalnih pomožnih objektov.
Vrste pomožnih objektov za kmetijstvo, ki se postavljajo izven ureditvenih območij naselij so kozolec, senik, hlev s senikom, čebelnjak.
Kozolec je pomožni objekt za kmetijstvo in se uporablja za spravilo sena in drugih kmetijskih pridelkov. Pri obnovi in nadomestitvi je treba uporabljati les, dopustni so betonski temelji in betonski stebri. Glede oblikovanja je treba upoštevati tradicionalne oblike in razmerja.
Senik je pomožni objekt za kmetijstvo in se uporablja za spravilo sena in drugih kmetijskih pridelkov. Senik je zgrajen tako, da je v njem omogočeno dobro prezračevanje. Dopustni so betonski temelji, sicer pa je uporabljen material les. Tla so naravna – zemlja ali kamen (brez tlaka), dopusten je lesen pod, tako da omogoča cirkulacijo zraka in prezračevanje. Glede oblikovanja je treba upoštevati tradicionalne oblike in razmerja. Senik nima bivalnega prostora.
Hlev s senikom (lahko tudi brez) in njemu sorodni pomožni objekti, je pomožni objekt za kmetijstvo in se uporablja za zatočišče živine na paši ter za spravilo sena in drugih kmetijskih pridelkov. Hlev je običajno zidan (masivna konstrukcija), senik, ki je postavljen na masiven hlev pa je lesen in ima vse značilnosti senika. Temelji so lahko betonski, masiven obod – zid hleva je lahko zidan ali betonski. Tla so naravna – zemlja ali kamen (brez tlaka), dopusten je lesen pod, tako da omogoča cirkulacijo zraka in prezračevanje. Glede oblikovanja je treba upoštevati tradicionalne oblike in razmerja. Hlev s senikom nima bivalnega prostora. Hlev s senikom in njemu sorodni pomožni objekti, ki imajo masiven podstavek, se lahko urejajo le kot nadomestitve na lokacijah nekdanjih takšnih objektov.
Čebelnjak je pomožni objekt za kmetijstvo, ki je namenjen gojenju čebel in pridelavi medu. V čebelnjaku je lahko prostor za spravilo potrebne opreme za gojenje čebel. Temelj in podstavek sta lahko betonska, sicer pa je uporabljen material les. Čebelnjak nima bivalnega prostora.
Navedeni pomožni objekti nimajo bivalnih prostorov in ne priključkov na infrastrukturna omrežja in naprave.
(2) Pomožni objekti morajo biti izvedeni tako, so lahko odstranljivi in je po njihovi odstranitvi možna enostavna vzpostavitev prejšnjega stanja v prostoru. Pomožni objekti, ki so postavljeni stikoma z osnovnim objektom, morajo biti iz lesa, dopustni so le točkovni temelji. Izvedeni morajo biti skladno z oblikovanjem osnovnega objekta.
(3) – se črta.
(4) Prostostoječi pomožni objekti morajo imeti podolgovat tloris. Dopusten je po en pomožen objekt, v katerem naj bodo združene vse potrebe k osnovnemu objektu. Dodatno je dopustna še samostojna vrtna uta.
(5) Vrtne ute morajo biti lesene. Stojnice morajo biti lesene, streha mora biti lesena, platnena ali iz plastificiranega tekstila.
(6) Lahke montažne (plastične, pločevinaste, platnene) garaže niso dopustne.
(7) Sončnih zbiralnikov ni dopustno postavljati nad slemenom strehe.
(8) Stolpni silosi morajo biti postavljeni pod streho hleva oziroma gospodarskega poslopja.
(9) Pomožni objekti samostojno ne smejo biti priključeni na komunalne vode (vodovod, kanalizacija, elektrika).
(10) Plinske cisterne, ki so vidne iz javnih površin, morajo biti obdane z lesenim zaslonom (ograjo) in prekrite z dvokapno streho.

(1) Površine trgov in glavnih vaških cest naj bodo urejene tako, da se s tlaki ločijo primarne vozne površine od drugih voznih in peš površin. Na ožinah, kjer odmik med obstoječimi objekti ne omogoča normalne izvedbe peš in voznih površin, naj bo vedno urejena minimalna širina za pešce (najmanj 60 cm) vsaj na eni strani vozišča, vozišče pa naj se zoža.
(2) Pri urejanju javnih površin in pri prometnih ureditvah niso dopustne odstranitve varovanih dreves, ki so določena v grafičnem prikazu. V primeru potrebne sanitarne sečnje varovanega drevesa je potrebna nadomestitev odstranjenega drevesa na isti lokaciji.
(3) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

(1) Ulična oprema in turistične oznake morajo biti locirane tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih ljudi, da ne zastirajo značilnih pogledov ter da ne ovirajo prometa interventnih vozil in vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
(2) Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš.
(3) Utripajoče svetlobne reklame so dopustne pod višino kapu in do površine 1 m2.
(4) Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,2 m nad pločnikom.
(5) Trajno postavljanje kioskov in prodajnih prikolic ni dopustno.

(1) Oblikovanje ograj ob javnih površinah se mora zgledovati pri tradicionalnih primerih ograjevanja parcel z značilnimi vertikalnimi ali horizontalnimi lesenimi elementi, dopustne so tudi žive meje in polni zidovi (in sicer kamen ali ometan zid). Žične ograje so dopustne za zaščitne ograje (na primer varstvo vodnih virov) in na športnih igriščih.
(2) Višina ograje ne sme presegati 1,2 m, višje ograje so dopustne le kot protihrupne ali zaščitne ograje. Odmik med dvema ograjama vrtov oziroma parcel pri dovoznih cestah mora biti najmanj 5 m.
(3) Protihrupne ograje morajo biti pretežno lesene ali ozelenjene. Varovalne ograje ob cesti in na mostovih v naseljih in v območju Triglavskega narodnega parka morajo biti obložene z naravnimi materiali (kamen, les), nosilni del je lahko kovinski.

Ureditve rekreacijskih površin izven ureditvenih območij naselij morajo biti izvedene brez ograj, dopustne so le lesene ograje okrog manež. Postavitve objektov visokogradnje in rekreacijskih površin, ki imajo značaj graditve in trajno spreminjajo namensko rabo (npr. tenis igrišča ipd. igrišča) niso dopustne.

(1) Po gradbenih delih je potrebno neutrjene površine zavarovati pred erozijo in ozeleniti. Izven naselij je potrebno za ozelenjevanje uporabljati praviloma samonikle vrste.
(2) Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nagibi je potrebno zavarovati pred erozijo in ozeleniti. V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati za zavarovanje take elemente, ki omogočajo kasnejšo zatravitev ali zasaditev z grmovnicami.
(3) Betonski oporni zidovi morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom ali arhitekturno oziroma krajinsko oblikovani.
(4) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču, ureditve zemljišč na posamezni parceli morajo biti izvedene tako, da bodo višinske razlike na parcelnih mejah čim manjše, večje višinske razlike se lahko izvedejo tudi z opornimi zidovi, če drugačne rešitve niso možne. Ureditve površin in drugih ureditev na višje ležečih parcelah morajo biti izvedene tako, da se preprečijo negativni vplivi na nižje ležeče parcele.

Ureditve vodotokov in hudournikov morajo biti izvedene predvsem iz naravnih materialov. Drevesno in grmiščno vegetacijo ob vodotokih je potrebno v čim večji meri ohranjati oziroma med izvajanjem posega ali takoj po njem površine sanirati ali renaturirati.

(1) Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda in hudournikov. Urejanje je treba izvajati pravočasno, da se površine zarastejo do jesenskega deževja.
(2) Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba:
– ohranjati pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves, kjer razmere to dopuščajo,
– ohranjati gozdni rob oziroma ga na novo zasaditi ali okrepiti,
– ohranjati površinske geomorfološke značilnosti in posebnosti.

(1) Po končani rabi je potrebno kamnolome in gramoznice sanirati v prvotno rabo prostora (na primer gozd, kmetijske površine).

Ureditvena enota vas (v)

(1) V ureditveni enoti vas (v) se mora arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture.
(2) Za oblikovanje stanovanjskih objektov velja:
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1: 1,4,
– višina: največ P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 30 cm nad terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom, kolenčni zid je lahko visok največ 40 cm.
(3) Za oblikovanje gospodarskih poslopij, obrtnih delavnic ter objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti velja:
– tloris: podlogovat, z razmerjem stranic vsaj 1: 1,5,
– višina gospodarskih poslopij: največ P+1+M
– višina obrtnih delavnic ter objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti: največ P+1+M, kolenčni zid je lahko visok največ 40 cm.
(4) Vetrolovov ni dopustno dodajati na fasade objektov krajevno značilne arhitekture, ki so vidne z javnih površin.
(5) Pri zatrepih, ki so delno ometani in delno obloženi z lesom, mora biti delitev izvedena vodoravno.
(6) Napušči morajo biti bodisi tanke površine z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami) ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča). Kap je lahko zaprt z opažem v vodoravni ravnini, vendar tako, da se ne povečuje debelina kapu.
(7) Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad, katerih strešine morajo imeti enak naklon kot osnovna streha (toleranca 10°). Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Celotna dolžina frčad na strehi, ki je vidna z javnih površin, ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe. Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe, čopi na frčadah niso dopustni
(8) Balkoni oziroma ganki na čelnih fasadah stanovanjskih objektov so dopustni na zatrepu. Balkoni oziroma ganki na vzdolžnih fasadah stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij so dopustni v nadstropju.
(9) Ograje balkonov oziroma gankov morajo biti izvedene v lesenem opažu, ki je položen vertikalno. Razmik med deskami ne sme biti večji od 2 cm.
(10) Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki niso dopustne.
(11) Za zaščito opažev in ograj je dopustna uporaba zaščitnih sredstev v sivi do grafitnosivi ali temnorjavi barvi.
(12) Določbe tega člena veljajo tudi za gradnjo na zazidanih stavbnih zemljiščih izven naselij (z).

(1) V ureditveni enoti enodružinska zazidava (e) veljajo naslednja pravila za oblikovanje:
– stanovanjski objekti:
– višina: največ VP+1+M, kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, kolenčni zid ne sme biti višji od 100 cm.
(2) Objekti za terciarne in kvartarne dejavnosti:
– višina: do VP+1+M, kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom.
(3) Glede oblikovanja zatrepov, napuščev, odpiranja strešin in ograj balkonov veljajo določbe prejšnjega člena tega odloka.

V ureditveni enoti vrstne hiše in dvojčki (vd) za oblikovanje stanovanjskih dvojčkov in vrstnih hiš velja:
– nadzidava ni dopustna,
– v sklopu rekonstrukcije strehe je dopustno mansardne prostore urediti v bivalne površine, rekonstrukcija mora biti izvedena tako, da je streha oblikovana in izvedena enotno za celoten objekt oziroma niz vrstnih hiš,
– glede oblikovanja zatrepov, napuščev, odpiranja strešin in ograj balkonov veljajo določbe 32. člena tega odloka.

V ureditveni enoti stanovanjski bloki in stolpiči (bs) za oblikovanje stanovanjskih blokov in stolpičev velja:
– dozidave stanovanjskih blokov oziroma stolpičev morajo biti oblikovane in izvedene enotno za cel objekt,
– dozidave vhodov so dopustne za skupne potrebe stanovalcev (vetrolov, vhodni prostor z nabiralniki, prostor za smeti ali kolesarnica ipd.); dopustne so tudi razširitve bivalnih prostorov za zimske vrtove,
– v sklopu rekonstrukcije strehe je dopustno mansardne prostore urediti v bivalne površine, rekonstrukcija mora biti izvedena tako, da je streha oblikovana in izvedena enotno za celoten objekt,
– zasteklitve balkonov morajo biti izvedene enotno za cel objekt.

Ureditvena enota hoteli (h) z besedilom: V ureditveni enoti hoteli (h) za oblikovanje gostinskih objektov velja: dopusten je nižji naklon od predpisanega naklona strešin v 19. členu. Oblikovanje novih objektov mora biti skladno z okolico, zgleduje naj se po merilu, stavbnih razmerjih, sestavljanju stavbnih volumnov in materialih tradicionalne arhitekture.

V ureditveni enoti posamični objekti s svojstvenim oblikovanjem (x) morajo posegi na obstoječih objektih upoštevati oblikovne značilnosti in kvalitete obstoječih objektov ter jih dopolnjevati. Dopusten je nižji naklon od predpisanega naklona strešin v 19. členu. Oblikovanje novih objektov je lahko svojstveno (posebno) vendar naj bo pri tem skladno z okolico in naj se zgleduje po merilu, stavbnih razmerjih, sestavljanju stavbnih volumnov in materialih tradicionalne arhitekture.

V ureditveni enoti dvorane in proizvodni objekti (d) za oblikovanje obstoječih objektov velja:
– nadzidave so dopustne tako, da se s tem doseže enotno oblikovanje zaključene stavbne mase. Dopusten je nižji naklon od predpisanega naklona strešin v 19. členu.

(1) Gradbena parcela se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego sosednjih objektov, oblikovanost zemljišča in glede na posestne meje. Gradbena parcela za prosto stoječ individualni stanovanjski objekt meri največ 600 m2. Pri določanju gradbene parcele kmetije se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov kmetije, vrsta kmetijske proizvodnje in potrebni manipulativni prostor za kmetijsko mehanizacijo. Gradbena parcela kmetije meri najmanj 2000 m2.
(2) Funkcionalno zemljišče se določa glede na velikost in namembnost objekta ter oblikovanost zemljišča. Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, vključno s parkiranjem, razen v primeru, da je del teh potreb s pogodbo zagotovljen na drugem zemljišču.
(3) Za stanovanjske objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta najmanj 2,5 m, širina dovoza do objekta pa najmanj 3 m. Za kmetijske objekte je širina funkcionalnega zemljišča ob objektu najmanj 2,5 m, širina dovoza pa najmanj 3,5 m. Če je dejansko zemljišče pri obstoječih objektih manjše od funkcionalnega zemljišča, ugotovljenega na osnovi navedenih meril, se upošteva dejanska površina zemljišča (parcele).
(4) Za obstoječe stavbe, ki nimajo funkcionalnega zemljišča, se upošteva dejanska velikost zemljišča – stavbišča. Pri urejanju teh objektov niso dopustne: dozidave in nadzidave, povečevanje kapacitet (ležišč, števila stanovanj, števila gostinskih sedežev), uporabnih površin in višine objekta.

(1) Varovana površina za mirujoči promet, ki je določena v grafičnem prikazu, je površina, ki se varuje za ureditev skupnih javnih parkirišč, na njej niso dovoljeni posegi, ki bi onemogočali kasnejšo ureditev parkirišča.
(2) Varovano območje peš povezave, ki je določeno v grafičnem prikazu, pomeni smer javne peš povezave, ki jo je potrebno omogočiti. Natančen potek trase peš povezave se prilagodi razmeram v prostoru.

V naseljih morajo biti objekti odmaknjeni od roba obstoječega vozišča toliko, da je možna kasnejša rekonstrukcija ceste in ureditev pločnika. Objekti ob lokalnih cestah morajo biti od roba vozišča odmaknjeni najmanj 2 m, razen v območjih ohranjanja značilne vaške zazidave (etnološka dediščina), kjer se ohranja tradicionalna strnjenost zazidave.

(1) Pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je potrebno višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne poslabša.
(2) Kjer ureditve prometnic prečkajo planinske in druge poti, je treba te poti na novo urediti in označiti.
(3) Kmetijske in gozdne prometnice smejo biti široke največ 3 m, razen v ostrih zavojih; pri tem so na ravnih delih mestoma dopustne ureditve izogibališč in deponij za les.

(1) Parkirišča za dejavnosti je potrebno praviloma zagotoviti na lastnem zemljišču. Odstopanja so možna v okviru določbe točke (2) istega člena.
(2) Pri objektih z dejavnostmi, ki so vezane na individualni motorni promet (trgovine, gostinski obrati, servisi, delavnice za popravila avtomobilov, banke, pošte ipd.) ali pa so potrebne manjše deponije, je treba zagotoviti parkirne prostore oziroma deponije na funkcionalnem zemljišču pri objektu, na skupnem funkcionalnem zemljišču za več objektov skupaj ali pogodbeno na drugem zemljišču. Zagotovitev parkirnih prostorov na javnih parkirnih površinah je dopuščena le izjemoma, in sicer na podlagi soglasja Občinske uprave občine Kranjska Gora. Občinska uprava soglasje izda v primeru, da javne parkirne površine zadoščajo, ali v primeru, da nosilec dejavnosti zagotovi sofinanciranje izgradnje novih javnih parkirnih površin.
(3) Parkirišča morajo biti locirana ob objektu ali za njim, kadar to dopuščajo prostorske možnosti. Parkirišča, ki po površini presegajo 100 m2, je treba členiti v več manjših enot in jih ločiti z zasaditvami, spremembami tlakov ali drugimi oblikovalskimi elementi; zahteva ne velja za začasna parkirišča v času prireditev.
(4) Parkirišča za potovalne kombije morajo biti opremljena s sanitarijami in sanitarnim prostorom za zbiranje odplak iz potovalnih kombijev.
(5) Parkirišča izven ureditvenih območij naselij naj se fizično omejijo, tako da se prepreči neurejeno parkiranje. Fizične ovire naj bodo izvedene z naravnim gradivom (oblice ali kamen kot robniki, lesena ograja – plot).

Do dokončne odločitve o varstvenem pasu primestne železnice niso možni posegi v širšem pasu trase opuščene železnice in v širšem pasu doslej načrtovanih tras. Omejitev ne velja za urejanje območja KG SK 3/2 Kranjska Gora – železniška postaja. Med doslej načrtovanimi trasami se za nadaljnje preučevanje in planiranje v prostoru upošteva predlog trase železnice V100 iz projekta: Koridor primestne proge Jesenice–Rateče (št. 3242, SŽ – Projektivno podjetje, 1991) in predlog nove trase iz projekta: Prostorska preučitev ponovne vzpostavitve primestne železnice od Jesenic do Rateč (URBI d.o.o. in Uradni list RS, 1999). V koridorju opuščene trase in koridorjih doslej načrtovanih tras niso dopustni posegi, ki bi kakorkoli ovirali kasnejšo celovito ureditev železnice po Dolini. Koridor primestne železnice ni dokončen in predstavlja varovanje pred trajnimi posegi v prostor.

(1) Med komunalno omrežje in naprave se štejejo tudi rastlinski čistilni sistemi.
(2) Komunalne in energetske ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite.
(3) Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopani v teren. Zemljišča tras podzemnih napeljav oziroma vodov je potrebno po izvedbi napeljave sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa zatravi oziroma zasadi s samoniklimi grmovnicami.
(4) Nadzemne komunalne in energetske objekte je treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja (vaških trgih in glavnih vaških ulicah). Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Postavitve teh objektov v območjih varstva naravne in kulturne dediščine niso dopustne.
(5) Začasni objekti za prireditve, namenjeni gostinskim storitvam prehrane in pijače, ki imajo urejen začasen priključek na vodovod ali pri svoji dejavnosti generirajo odpadne vode, morajo imeti izveden začasen priključek na kanalizacijo.

Meteorne vode z utrjenih površin v naseljih se morajo odvajati površinsko ali v ponikovalnice. Meteorne vode s parkirišč je potrebno odvajati preko lovilcev olj.

Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smeri varovanih pogledov.

Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki v naseljih morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je omogočeno enostavno čiščenje.

(1) Vse obstoječe vodne vire je potrebno varovati pred onesnaženjem in jih vzdrževati za oskrbo v izrednih razmerah in za požarno varnost.
(2) Pri odvzemanju vode iz vodotoka je treba zagotoviti ekološko sprejemljiv pretok vode, kot ga določi pooblaščena strokovna institucija. Ekološko sprejemljiv pretok vode je tisti, ki v sušnih razmerah omogoča preživetje, ob ugodnejših razmerah pa uspešen razvoj živali vseh vrst.

(1) Pri urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru je treba upoštevati varstvene pasove vodotokov, ki znašajo za Savo Dolinko 10 m, za potoke, hudournike, suhe hudourniške struge in drenažne jarke pa 4 m od zgornjega roba brežine. V tem pasu mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka, gradnja objektov in trajnih ovir ni dopustna. Za mline, žage in male hidroelektrarne je odmik od vodotoka lahko manjši.
(2) Graditev v varstvenem pasu vodotokov, na poplavnih in ogroženih območjih ni dopustna.

(1) Pri urejanju objektov in naprav z derivacijo (npr. malih hidroelektrarn, mlinov, žag in ribogojnic) odvzem vode ne sme ovirati pretoka visokih voda. Če je to potrebno zaradi ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, mora investitor zagotoviti ustrezen prehod rib.
(2) Peskolovi in cevovodi morajo biti vkopani, zemljišče pa sanirano in krajinsko nemoteče zavarovano proti eroziji. Odvečni odkopani material ni dopustno odlagati v strugo ali ga nezavarovanega odlagati na strmih pobočjih in brežinah, deponijo odkopanega materiala je potrebno ozeleniti. Na zajetjih, ob trasi cevovoda in na izpustu niso dopustne vidne betonske površine.
(3) V lokacijskem postopku je potrebno obravnavati potrebe vseh uporabnikov vode na vplivnem območju.
(4) Strojnica malih hidroelektrarn mora biti postavljena nevpadljivo in po velikosti ne sme presegati dimenzij, ki jih narekuje tehnologija. Generatorska etaža strojnice s pristopom mora biti nad nivojem stoletne visoke vode. Če je strojnica v poplavnem območju, je to lokacijo potrebno strokovno utemeljiti s hidravličnimi presojami. Strojnica ne sme ovirati dostopa do struge zaradi vzdrževalnih ali intervencijskih del. Streha mora biti simetrična dvokapnica z naklonom 35° do 45°. Ograje okrog strojnice niso dopustne.

Pri posegih v vodni svet za potrebe rekreacije je potrebno ohraniti zveznost vodnega telesa, spremembe pretoka nizkih in srednjih voda niso dopustne. Posegi morajo biti izvedeni tako, da so v največji možni meri ohranjene naravne lastnosti struge.

(1) Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravne vrednote ali kulturno dediščino, niso dopustni.
(2) Za objekte, ki so kulturna dediščina, odstranitev objekta praviloma ni dopustna, izjemoma in s soglasjem pristojne službe za spomeniško varstvo je dopustna nadomestitev, pod pogojem, da se ohranijo značilnosti prvotne stavbe.
(3) Pri dovoljevanju posegov prostor je potrebno upoštevati tudi sestavine glede varstva naravne in kulturne dediščine iz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana RS (Uradni list RS, št. 11/99).

(1) Na stavbnem zemljišču parc. št. 1094/2 in 1094/5 k.o. Rateče so dopustni le posegi za:
– gostinstvo,
– šport in rekreacijo,
– gozdarstvo in lovstvo;
višina objektov ne sme preseči P+M, zazidana površina ne sme preseči 350 m2, parkirišča morajo biti urejena na stavbnem zemljišču, in sicer kot utrjena trava ali tlakovana.
(2) Na stavbnem zemljišču parc. št. 668/2, 667/2, 665/2 in 665/3 ter 664/2 k.o. Rateče so dopustni le posegi za bencinski servis, površina, namenjena prodaji prehrambenih izdelkov ne sme preseči 10 m2.

Rateče (R SK1/1)
Na stavbnem zemljišču parc. št. 169/1 ter na parc. št. 1223 in 1224 k.o. Rateče:
– indeks zazidanosti ne sme preseči 0,2,
– maksimalna zazidana površina posamičnega objekta je 280 m2,
– etažnost ne sme preseči P+1+M na najvišji strani objekta,
– parkirišča mora investitor zagotoviti na lastnem zemljišču.

Rateče (R W1)
V območju so poleg posegov, določenih v 10. členu tega odloka:
– na obstoječih objektih dodatno dopustni posegi za gostinstvo in počitniške domove,
– dopustna je sprememba namembnosti obstoječih objektov za namene izobraževanja v takšnem obsegu, da bistveno ne povečuje prometnih ali drugih obremenitev na bivalno okolje.
– dopustne gradnje novih stanovanjskih hiš.

Pobočja Podršaka in Loma
Dopustna je tudi ureditev nadaljevanja sedežnice ob planiških skakalnicah do grebena ter ureditev sankaške proge od zgornje postaje sedežnice po grebenu Loma do Podršaka in Planice.

Na stavbnem zemljišču parc. št. 1348/2, 1348/3-del, 1348/5 in 1348/6 k.o. Rateče so dopustni le posegi za:
– gostinstvo,
– šport in rekreacijo,
– gozdarstvo in lovstvo.

Rateče – Suše (R E1)
V območju je poleg posegov, dovoljenih v 9. členu tega odloka, dopustno tudi odlaganje odpadnega gradbenega materiala v sklopu sanacije peskokopa.

Korensko sedlo – mejni prehod (KG T3) in zazidana stavbna zemljišča razpršene gradnje v neposredni bližini navedenega območja (parc. št. 732/16, 732/17, 732/18-del, 732/19-del, 766/1 del, 766/2 in 791/1 k.o. Podkoren
Dopustne so terciarne in kvartarne dejavnosti, gostinske nastanitvene kapacitete niso dopustne.

Podkoren – vzhod (KG SK2)
Na parcelah 176, 178/2, 179/1, 179/2, 179/3, 179/4 in 185 dopusti tudi gradnja novih objektov za potrebe širitve žage, ki po skupni površini lahko presegajo 120 m2.

Podkoren KG SK1: na parceli 667 k.o. Podkoren mora biti novogradnja z daljšo stranico orientirana V-Z, približno vzporedno z zidom pokopališča (dopustna odstopanja 15° do smeri regionalne ceste).

Pokopališče Podkoren KG Zp 1: območje pokopališča se omeji z novim zidom, ki naj bo enako oblikovan kot zid obstoječega pokopališča, med obstoječim in novim pokopališčem naj se zagotovi povezava, niveleta novega pokopališča je lahko nižja od obstoječega pokopališča.

Smučišča Podkoren (KG R1) in Poligon Podkoren (KG R2/2)
(1) Na stavbnih zemljiščih (z) so dopustni le posegi za potrebe:
– žičnic in
– gostinstva za potrebe smučišča, ureditev nastanitvenih kapacitet ni dopustna;
višina objektov ne sme preseči višine P+M.
(2) Sprememba namembnosti obstoječih kmetijskih objektov ni dopustna.

Poligon Podkoren (KG R2/1)
(1) Na stavbnih zemljiščih (z) so dopustni le posegi za potrebe:
– žičnic,
– novogradnje za izvedbo smučarskih prireditev,
– parkirišča, vključno z ureditvami za potovalne kombije,
– javnih sanitarij,
– postavitve začasnih objektov za potrebe gostinstva in storitev v času prireditev, skladno z zahtevami 9. člena tega odloka;
– gostinstva za potrebe smučišča, ureditev nastanitvenih kapacitet ni dopustna.
(2) Višina objektov ne sme preseči višine P+1+M.

Vrh Vitranca
Na stavbnem zemljišču (z) so dopustni le posegi za potrebe gostinstva, ureditev nastanitvenih kapacitet ni dopustna.

(1) V območjih za rekreacijo: Smučišča Planica (R R2), Smučišča Lom (R R3), Smučišča Podkoren (KG R1), Smučišča Kranjska Gora (KG R3), Smučišča Gozd Martuljek (KG R7) in Smučišča Mojstrana (DM R4) so dopustni le naslednji posegi:
– postavitve žičnic,
– ureditve smučišč in sankališč ter ureditve za druge športe na snegu,
– ureditve javnih sanitarij,
– postavitve začasnih objektov za potrebe gostinstva in storitev v času prireditev, skladno z zahtevami 9. člena tega odloka;
na obstoječih objektih so dopustni le naslednji posegi:
– vzdrževanje, adaptacije in rekonstrukcije,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov (razen objektov za kmetijstvo) za šport in rekreacijo, storitve za šport in rekreacijo ter gostinstvo za potrebe smučišča brez nastanitvenih kapacitet,
– odstranitev objektov in naprav,
– na obstoječih stanovanjskih obektih so dopustne dozidave in nadzidave za potrebe stanovanj.
(2) Višina objektov ne sme preseči P+M.
(3) Strehe spodnjih in zgornjih postaj žičnic so lahko drugačne od predpisanih streh (19. člen), kadar je naprava (postaja) tipska in v celoti industrijsko oblikovana. Vsi potrebni prostori postaje morajo biti združeni in povezani v en enotno oblikovan objekt.
Na stavbnih zemljiščih so dopustni posegi le za potrebe:
– žičnic,
– gostinstva za potrebe smučišča brez nastanitve,
– servisnih dejavnosti za rekreacijo,
– prometnih ureditev.

Kranjska Gora
Za urejanje cest so določeni minimalni ulični profili, in sicer:
– vstopna cesta od magistralne ceste do policije – širina je 7 do 10 m (7 m vozišče oziroma 10 m vozišče v križišču),
– vstopna cesta od policije do Borovške ceste – širina je 11 m (1 m pločnik, 1,5 m zelenica, 7 m vozišče oziroma 10 m vozišče v križišču, 1,5 m pločnik),
– Borovška cesta, odsek od vstopne ceste do trga pred hotelom Razor – širina je 17 do 18 m (2-3 m pločnik, 1,5 m zelenica z drevoredom, 2 m vzdolžno parkiranje, 6 m vozišče, 2 m vzdolžno parkiranje, 1,5 m zelenica, 2 m pločnik), zožan profil – širina je 14 m (2-3 m pločnik, 1,5 m zelenica, 6 m vozišče, 1,5 m zelenica, 2 m pločnik),
– Kolodvorska ulica, odsek od Koroške ulice do dvorane – širina je 15,5 do 16 m (3 m pločnik, 1,5 m zelenica, 4,5 m prečno parkiranje, 5,5 m vozišče, 1 do 1,5 m pločnik),
– Vršiška cesta, odsek ob Pišnici – širina je 15 do 34 m (1 m zelenica, 1,5 m kolesarska steza, 1 m zelenica, 6 m vozišče, 2 do 20 m zelenica z drevoredom, 1,5 m kolesarska steza, 2 do 3 m pločnik),
– Koroška ulica, odsek mimo avtobusne postaje – širina je 10 do 10,5 m (1 do 1,5 m pločnik na južni strani, 6 m vozišče, 1,5 m zelenica, 1,5 m pločnik), odsek mimo šole – širina je 14 m (2 m pločnik na južni strani, 5,5 m vozišče, 1,5 m pločnik, 4,5 m prečno parkiranje, 0,5 m zelenica do ograje).

Kranjska Gora (KG SK3)
V območju Trgovsko-gostinskega centra (ureditvena enota x) so dozidave dopustne le za potrebe funkcionalnih izboljšav obstoječih objektov; nadzidave in novogradnje niso dopustne.

Kranjska Gora – Čičare (KG S2) in Črtenje (KG S3)
V območju Čičare (KG S2) in Črtenje (KG S3) so dozidave dopustne le za potrebe funkcionalnih izboljšav obstoječih objektov; nadzidave in novogradnje objektov in pomožnih objektov niso dopustne.

Kranjska Gora – pod Vitrancem (KG H2/1)
(1) Dopusti se novogradnja objekta za gostinsko dejavnost na parceli št. 557/1 k.o. Kranjska Gora.
Pogoji za oblikovanje so:
– max. vertikalni gabarit objekta: P+2+M,
– orientacija slemena je določena v grafičnem prikazu, dopustna odstopanja do 10°,
– najmanj 50% zelenih površin,
– parkirišča morajo biti zagotovljena na lastnem zemljišču,
– dostop do parcele mora biti urejen ob vznožju ježe (nasipa nekdanje železnice), v vzhodnem delu območja in po zemljišču nekdanje struge potoka Rojca v zahodnem delu območja. Popravi se tudi oznaka ureditvene enote iz (v) v (h).
(2) Dopustna je ureditev pešpoti preko ježe, kot je določena v grafičnem prikazu.

Kranjska Gora (KG SK3/1)
(1) Trgovine z zunanjimi deponijami niso dopustne.
(2) V ureditveni enoti parkovne in druge zelene površine (p) – staro pokopališče je dopustna:
– postopna odstranitev nagrobnih spomenikov ter zatravitev površin pokopališča,
– preureditev obstoječega objekta v severozahodnem vogalu pokopališča za potrebe postavitev obeležij in spomenikov, dopustno je preoblikovanje objekta v loggio (arkade), pri čemer mora biti zagotovljen prehod skozi objekt,
– spremembe stavbne mase in razmerij niso dopustne.
(3) V ureditveni enoti objekti s svojstvenim oblikovanjem (x) – dvorana je dopustna zazidanost zemljišča do grafično določene gradbene meje, ki je večja od predpisane največje zazidane površine v 11. členu. Oblikovanje dvorane mora biti skladno z obstoječim objektom (občina, knjižnica...). Kletna etaža dvorane ter uvoz in izvoz v klet morajo biti izvedeni tako, da bodo možne kasnejše razširitve podzemnih parkirišč pod trgom pred dvorano.
(4) Na južni strani trga na Kolodvorski ulici (pred dvorano) je dopustna novogradnja objekta le za javne družbene dejavnosti (občina).
(5) Za Hotel Slavec se pri adaptaciji stavbe dopusti nadomestitev obstoječega starega dela v enakih tlorisnih in višinskih gabaritih ter ohranitev severnega dela stavbe s pritličjem, dvema nadstropjema in mansardo s streho, skladno z določbami 19. člena za oblikovanje strehe.

Kranjska Gora – železniška postaja (KG SK3/2)
(1) Dejavnosti za oskrbo in storitve so dopustne v objektih, ki ležijo v bližini Koroške ulice in ob podaljšku Kolodvorske ulice (objekti z zaporedno številko 13, 14, 15, 16 in 17 v grafičnem prikazu). V stanovanjskih objektih so dopustne dejavnosti kot delo na domu za njihove prebivalce in ki niso vezane na dodatni promet v območju.
(2) Oblikovanje:
– min. odmik od parcelne meje: 4 m, izjemoma 3 m, če je objekt postavljen pod kotom (nad 150) na parcelno mejo,
– tloris: podolgovat, razmerje stranic min. 1: 1,5,
– višina stavbe: P+1+M, dopustna je podkletitev, max. višina kote pritličja 50 cm nad koto raščenega oziroma urejenega terena, višina kolenčnega zidu max. 40 cm,
– naklon vseh strešin 40°–45°, enotna siva kritina (golobje siva, ne temna) za celotno območje, objekti, ki so povezani morajo imeti enak naklon in isto slemensko višino.
– pogoji so določeni tudi v grafičnem prikazu.

Kranjska Gora – Log (KG SK6/1)
V ureditveni enoti (x) na južni strani regionalne ceste (nasproti obstoječe bencinske črpalke) je dopustna ureditev nove bencinske črpalke.

Kranjska Gora – Prisank (KG H4)
(1) Na zemljišču parc. št. 488/1 je dopustna le ureditev javnih površin.
(2) Na zemljišču parc. št. 141/1, 141/7 in 488 južni del, 141/4, 141/21, 141/23, vse k.o. Kranjska Gora je dopustna le postavitev termalnega kopališča kot dozidava h Garni hotelu. Površine med termami in Borovško cesto se namenijo peš dostopu in parkiranju in dovozu v kletne prostore term. Na zemljiščih na južni strani term (zelene parkovne površine) se lahko uredijo odprti bazeni, povezani z urejanjem term.

Kranjska Gora – Lek (KG H5)
(1) Na zemljiščih parc. št. 153/2, 155/5, 152/1, 150/1, 178/1, 155/1, 154 del, 151 k. o. Kranjska Gora so dopustne še novogradnje objektov.
(2) Pogoji za oblikovanje so:
– vertikalni gabarit objekta največ P+1+M, kolenčni zid do 40 cm,
– parkiranje mora biti zagotovljeno na lastnem zemljišču,
– najmanj 50% zelenih površin.
Jugozahodno od obstoječega hotela je treba pri novogradnji upoštevati grafično določeno gradbeno mejo, prevladujoča stavbna masa naj bo umaknjena v globino stavbne parcele, orientacija osnovnega volumna naj bo vzporedna z osjo peš poti ob Vršiški cesti do vzporedne smeri z brežino pobočja Požar. Dopusten vertikalni gabarit stavbe, ki je umaknjena v globino parcele, znaša K+P+2+M; stavbni volumni, ki se postavijo v bližino Vršiške ceste in gradbene linije obstoječega hotela, ne smejo presegati višine obstoječega hotela. Nakloni strehe lahko odstopajo od predpisanih naklonov strešin v skupnih določbah.

Kranjska Gora – Casino (KG H6)
V ureditveni enoti igrišča (i) se dopusti ureditev parkirišč in parkirne hiše; ureditvena enota (x) se razdeli v dve enoti: ureditveno enoto hoteli (h) in ureditveno enoto dvorane (d). V ureditveni enoti dvorane (d) je dopustna ureditev igralnice in gostinstva. V ureditveni enoti hoteli (h) je dopusten največji vertikalni gabarit K+P+3+M. Površine fasade in strehe naj bodo členjene, tako da bo razpoznavna osnovna stavbna masa in dodani manjši volumni.

Kranjska Gora – Log, območje za obrt (KG M1) z besedilom: Ob gradbeni meji ob regionalni cesti so dopustne postavitve poslovnih stavb ali stavb z mešano dejavnostjo. Postavitev delavnic in drugih večjih objektov ni dopustna neposredno ob regionalni cesti, temveč v globino parcele (proti severu). Prav tako niso dopustne ureditve deponij ali skladiščnih prostorov v pasu ob regionalni cesti. Uvozi v območje so dopustni s severne strani (ne iz regionalne ceste).

Jasna (KG W2)
– za povečave obstoječih objektov poleg določb v 8.b členu tega odloka velja še, da indeks zazidanosti ne sme presegati vrednosti 0,20, na posamični parceli je dopusten po en objekt, ki ne sme presegati 80 m2 zazidane površine in je visok največ K+P+M,
– za obstoječe tri objekte na parcelah 808/167, 808/168, 808/169, 808/179, 808/180, 808/181, 808/182, 808/183 k.o. Kranjska Gora se upoštevajo velikosti in zmogljivosti obstoječih objektov na dan sprejetja tega odloka, povečave površin in kapacitet niso dopustne.

Jasna – jug (KG H7)
(1) V območju je na parcelah št. 802/1, 802/3, 802/4, 802/8 in 802/9 dopustna gradnja objektov ali sprememba namembnosti obstoječih objektov za potrebe gostinstva, in sicer le penzionov. V sklopu penziona je dopustna ureditev enega stanovanja za lastnika oziroma upravljalca objekta in gostinskih storitev prehrane. Ureditev diskoteke, nočnega bara ali prostora za igre na srečo ni dovoljena. Parkirišča je potrebno zagotoviti na lastnem zemljišču.
(2) Za oblikovanje posegov veljajo določbe za ureditveno enoto vas (v), tako da je dopustna višina kolenčnega zidu do 140 cm, če je višina stavbe v skladu z drugimi določbami tega odloka glede dopustnih velikosti stavbnega volumna in razmerij. Dopustna je tudi izraba podstrešnega prostora v dveh etažah, mansarda in izkoriščeno podstrešje, če je višina stavbe v skladu z drugimi določbami tega odloka glede dopustnih velikosti stavbnega volumna in razmerij. V tem primeru je dopustna osvetlitev izkoriščenega podstrešja samo s strešnimi okni.

Gozd Martuljek – hotel Špik (KG H8)
Na obvodnih zemljiščih (parc. št. 171/3, 163/3 in 163/2) so dopustni le naslednji posegi:
– parkovne ureditve in igrišča,
– dozidave za potrebe izboljšanja kakovosti hotelskih kapacitet.

Gozd Martuljek (KG SK 7/1, 7/2 in 7/3)
(1) V varovanem območju predvidene rekonstrukcije magistralne ceste v širini 10m obojestransko od osi obstoječe ceste so posegi omejeni. Posegi se lahko dopustijo, če niso v nasprotju s potrjenim idejnim projektom rekonstrukcije magistralne ceste.
(2) Med potjo parc št. 637 k.o. Gozd in potjo parc št. 641 k.o. Gozd je določeno varovano območje za ureditev nove povezovalne in napajalne ceste za del območja KG SK 7/1. Nove priključitve posamičnih objektov na magistralno cesto niso dopustne.

Gozd Martuljek (KG SK 8)
(1) Na zemljišču parc. št. 681/13 so dopustne le ureditve za rekreacijo ter ureditve zelenih površin.
(2) Preko parcele št. 681/10 k.o. Gozd mora biti zagotovljen dostop za vzdrževanje vodotoka, na severnem delu parcele pa so dovoljeni le posegi, ki ne ovirajo vzdrževanja prometnih površin.

Gozd Martuljek – kamp (KG R7)
Dopustni so le naslednji posegi:
– parkovne ureditve in igrišča,
– objekti za izboljšanje kakovosti kampa, in sicer: gostinski objekti brez nastanitvenih kapacitet in sanitarni objekti.

Dovje vzhod (DM S2)
Za oblikovanje objektov na parcelah 753/1, 753/2, 753/3 in 753/4, k. o. Dovje velja:
– največja dopustna velikost objekta je določena v grafičnem prikazu z gradbeno mejo;
– višina objektov: kota pritličja sme biti največ 30 cm, višina slemena pa največ 8,5 m nad koto urejene dovozne poti, merjeno pri vhodu v stavbo;
– naklon strešin mora biti enak, strešine pa so lahko asimetrične;
– orientacija objekta: daljša stranica objekta in sleme morata biti vzporedna z dovozno potjo ali s slemeni obstoječih višjeležečih objektov
– niveleta novo urejene dovozne ceste mora biti na isti višini kot obstoječa pot, dopustna odstopanja so +10 cm.
Merila so določena tudi na grafičnem prikazu v merilu 1:500.

Dovje – Vatiš (DM SK 7/1)
Nove priključitve posamičnih objektov na magistralno cesto niso dopustne.

Na stavbnem zemljišču parc. št. 683/5 in 683/6 del k.o. Dovje so dopustni le posegi za:
– gostinstvo,
– šport in rekreacijo,
– gozdarstvo in lovstvo;
višina objektov ne sme preseči P+1+M, zazidana površina ne sme preseči 350 m2, parkirišča morajo biti urejena na stavbnem zemljišču, in sicer kot utrjena trava ali tlakovana.

Mojstrana (DM SK 4, SK 5)
V navedenih ureditvenih območjih je poleg golobjesive kritine dopustna tudi opečna barva kritine.

Mojstrana – levi breg (DM SK 4)
(1) Na zemljiščih, parc. št. 1338, 1317, 1318 k.o. Dovje so dopustne le novogradnje za gostinsko dejavnost. Na parceli št. 1337 je dopustna le ureditev muzeja in spremljajočih gostinskih dejavnosti v stavbi muzeja. V primeru, da se muzej uredi na drugi lokaciji, se lahko na tej parceli s soglasjem občine Kranjska Gora dopusti gostinska dejavnost.
(2) Pogoji za oblikovanje so:
– vertikalni gabarit največ P+1+M, kolenčni zid največ 100 cm,
– indeks zazidanosti 0,3,
– delež zelenih površin najmanj 50%,
– parkirišča morajo biti zagotovljena na lastnem zemljišču.

Mojstrana – novi del (DM S1)
Na zemljiščih parc. št. 1309/3-del in 1309/1-del k.o. Dovje, so dopustne le novogradnje za oskrbo in storitve.
Pogoji za oblikovanje so:
– vertikalni gabarit največ P+M, kolenčni zid največ 100 cm,
– indeks zazidanosti 0,3,
– delež zelenih površin najmanj 30%.

Mojstrana – Proda (DM R1)
(1) Na zemljiščih, parc. št. 1260/3-del, 1264/2-del, 1264/3-del in 2034-del k.o. Dovje, vzhodno od nove povezovalne peš poti v smeri S-J (v podaljšku mostu čez Savo) so poleg posegov, določenih v 9. členu tega odloka, dopustne le novogradnje za:
– šport in rekreacijo,
– specializirano trgovino za športne rekvizite in spominke ter
– spremljajočo gostinsko storitev prehrane.
(2) Pogoji za oblikovanje so:
– vertikalni gabarit največ P za športne objekte, P+1+M za gostinsko dejavnost,
– indeks zazidanosti 0,3,
– delež zelenih površin najmanj 30%,
– parkirišča morajo biti zagotovljena na lastnem zemljišču.

Mojstrana – Mlačca (DM R3): v območju je dopustna postavitev objekta za garderobe, sanitarije, shrambe za orodje in opremo, gostinsko storitev – točenje pijače. Glede oblikovanja veljajo pogoji za ureditveno enoto vas (v), višina največ P+M, lega objekta naj ne bo vidno izpostavljena.

Območje Triglavskega narodnega parka
(1) Funkcije in vrste posegov, ki niso dopustne, so:
– graditev novih infrastrukturnih omrežij in naprav razen v primerih potreb za okoljske sanacije,
– spreminjanje namembnosti objektov v osrednjem območju Triglavskega narodnega parka v stanovanjsko,
– spremembe namembnosti obstoječih sekundarnih bivališč niso dopustne,
– graditev novih planinskih koč in širitev kapacitet obstoječih ter spremembe namembnosti planinskih koč,
– širitev nastanitvenih kapacitet hotela Erika,
– ravnanje grbinastih travnikov,
– lociranje trajnih odlagališč odpadkov,
– ureditve smučarskih prog in drugih športnih in rekreacijskih površin, ki zahtevajo poseg v oblikovanost terena ali krčenje vegetacije,
– umetno zasneževanje in izgradnja akumulacij za umetno zasneževanje,
– avtokampi in šotorišča niso dovoljeni,
– gradnja vodnih zbiralnikov in akumulacij ter MHE,
– gradnja objektov na hudournikih, z izjemo v primerih nujnega omejevanja erozijskih procesov,
– odvzem mivke, peska in proda iz vodotokov ter vodnih zemljišč, razen v primerih potreb nujnega urejanja vodnega režima,
– spreminjanje namembnosti obstoječih sekundarnih bivališč v stanovanjske hiše ali turistično gostinske objekte,
– povečevanje gabaritov in prenočitvenih zmogljivosti sekundarnih bivališč,
– spreminjanje namembnosti kmetijskih gospodarskih objektov v bivalne,
– poseganje v prostor, ki bi razvrednotilo kulturno krajino oziroma površinske geomorfološke posebnosti,
– gradnja novih planinskih poti.
(2) Prometno urejanje:
– Za vzdrževanje prometnic v Triglavskem narodnem parku je potrebno material dovažati iz odjemnih mest, ki ležijo izven območja Triglavskega narodnega parka.
– Parkirišča na Vršiču je dopustno urediti v obstoječih peskokopih na vrhu prelaza, tako da se sanirajo brežine proti eroziji; dopustne so manjše spremembe brežin, tako da se doseže racionalnejša površina za parkiranje in da se preoblikujejo obstoječe nenaravno oblikovane brežine.
(3) Taborni prostori so dopustni le kot začasne lokacije za vzgojno-izobraževalne tabore za mlade planince ali tabornike na zemljiščih parc. št. 585 k.o. Gozd in parc. št. 828/27 k.o. Kranjska Gora; v času tabora morajo biti opremljeni z montažnimi kemičnimi suhimi stranišči.
(4) Pri postavitvah začasnih objektov v bližini naravne dediščine morajo biti zagotovljeni takšni odmiki, ki ne bodo dopuščali poškodb ali negativnih vplivov na zavarovano območje. Dopustne so postavitve začasnih zavarovanj (ovir) za preprečitev možnih poškodb zavarovanega območja.
(5) Obstoječemu vojaškemu objektu v Tamarju je dopustno spremeniti namembnost v gostinsko le za gostinske storitve prehrane, dopustna je tudi sprememba namembnosti za potrebe gorske reševalne službe. Ureditev gostinskih nastanitvenih kapacitet ali sprememba namembnosti v stanovanjski objekt ni dopustna.
(6) Za vse posege v Triglavskem narodnem parku je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje javnega zavoda Triglavski narodni park in za posege, povezane z objekti kulturne dediščine tudi soglasje pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
(7) Vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in novogradnje kmetijskih gospodarskih objektov so možne samo za potrebe kmetijske funkcije. V postopku pridobivanja dovoljenj za poseg v prostor je potrebno poseg utemeljiti z mnenjem kmetijske svetovalne službe s podatki o velikosti kmetijskega zemljišča v bližini objekta, številu živine in potrebah po kmetijskem gospodarskem objektu. Pri oblikovanju kmetijskih gospodarskih objektov in pomožnih objektov je treba upoštevati razmerja in oblikovanje tradicionalnih kmetijskih gospodarskih objektov.

Karavanke
(1) V območju Karavank, določenem v grafičnem prikazu v merilu 1:5000, so dopustni le naslednji objekti in spremembe namembnosti:
– za potrebe kmetijstva, gozdarstva, lova in urejanja voda,
– ureditev dela kmetijskih objektov na planinah, gozdarskih in lovskih koč in nekdanjih vojaških objektov v planinska zavetišča;
novogradnje objektov in novih komunikacij niso dopustne.
(2) V obstoječi stavbi nekdanje stražnice na parceli št. 1174/2 k.o. Rateče so dopustni posegi za:
– gostinstvo,
– šport in rekreacijo ter
– gozdarstvo in lovstvo.
Dozidave so dopustne do 30% tlorisa nekdanje stražnice. Nadzidave in nove gradnje niso dopustne.
(3) Za obstoječe kmetije na Srednjem vrhu so dopustne tudi novogradnje in ureditve infrastrukture.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati:
– odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planskih celot J1, J2, J3 in J5 (Uradni list RS, št. 15/91, 30/96 in 70/96), ki se nanašajo na plansko celoto J1, J2 in J3 ter
– zazidalni načrt Pišnica (Uradni vestnik Gorenjske, št. 12/96).

Prostorski ureditveni pogoji so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri upravnem organu Občine Kranjska Gora, pristojnem za urejanje prostora, v krajevnih skupnostih Rateče in Dovje Mojstrana in na Upravni enoti Jesenice.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

* Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 58/98); odloki o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 61/99, 49/00, 58/01, 17/02).