Na podlagi 21. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 45/94, 57/94, 6/94, 14/95, 26/97, 10/98, 74/98, 70/00), zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 98/99), zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč (Uradni list SRS, št. 25/76, 29/86 in Uradni list RS, št. 17/91, 29/95, 89/99) ter 16. člena statuta Občine Loški Potok (Uradni list RS, št. 117/00) je Občinski svet občine Loški Potok na 20. seji dne 5. 4. 2002 sprejel

Ta odlok ureja bivanje in vzrejo psov na območju Občine Loški Potok.

Popis, označevanje, cepljenje, kontumac in postopke z necepljenimi ter potepuškimi psi ureja zakon o veterinarstvu.

Pravice in dolžnosti imetnika psa po tem odloku veljajo za osebo, ki je lastnik psa, ki ji je pes zaupan, ki psa vzreja ali ima psa na kakršenkoli način v posesti (v nadaljevanju: imetnik psa).

Posamezno gospodinjstvo ima lahko v vzreji največ tri pse. Za vzrejo večjega števila psov si mora pridobiti dovoljenje lokalne skupnosti.
Določilo ne velja za imetnike psic, dokler te hranijo mladiče.
V več stanovanjskih zgradbah je dovoljeno vzrejati psa na podlagi določil o hišnem redu, ki morajo biti v skladu s tem odlokom. Skupnost stanovalcev oziroma etažnih lastnikov lahko s hišnim redom ne glede na prvi odstavek tega člena določi manjše število psov na posamezno gospodinjstvo.

Imetnik psa mora za psa skrbeti in mu zagotavljati:
– zadostne količine ustrezne, zdravstveno neoporečne pitne vode in hrane;
– ustrezen prostor oziroma bivališče, ki omogoča neovirano vstajanje in stanje, leganje in ležanje ter zadostno razgibavanje (podstrešja, balkoni, terase, kleti in podobno ne smejo biti psom stalno bivališče);
– psom čuvajem, ki so privezani na verigo, verige dolžine najmanj tri metre;
– ustrezne zoohigienske pogoje: svež zrak, svetlobo, čistočo in zaščito pred mrazom, sončno pripeko oziroma vročino, padavinami, prepihom;
– pravočasno veterinarsko oskrbo, če je žival bolna ali poškodovana, oziroma nebolečo usmrtitev, če je po veterinarski presoji neozdravljivo bolna ali poškodovana in ji bolezen oziroma poškodbe povzročajo trpljenje;
– za omejitev prirastka nezaželenih živali z začasno osamitvijo, kontracepcijo, kastracijo oziroma sterilizacijo;
– varen in udoben prevoz v javnem prometu pa upoštevati predpise o prevozu živali.

Imetnik psa je dolžan skrbeti, da se pes ne giblje brez nadzorstva in ne ogroža ljudi in živali.
V času, ko pes ni pod neposrednim nadzorstvom svojega imetnika, mora biti v svetlem in zaprtem prostoru, v ogradi oziroma pesjaku ali pripet na verigo, katere doseg je najmanj tri metre oddaljen od javne poti.
Imetnik psa čuvaja mora namestiti na vidno mesto opozorilni napis “HUD PES”.
Znotraj naselij se pes lahko vodi le na povodcu (kratki vrvici); popadljivi psi pa morajo nositi tudi nagobčnik.

Če imetnik psa ne ravna v skladu z določili tega odloka in psa zanemarja, ga muči ali če je pes nevaren za okolico, se mu ga lahko odvzame.
Predlog za odvzem psa po prvem odstavku tega člena lahko podajo občani veterinarsko higienski službi veterinarskega zavoda, ki izvrši sklep odvzema.
Psa preda v azil ali ga brezbolno usmrti.
Ta postopek velja tudi za pse brez lastnikov.
Stroški postopka bremenijo lastnika, če ta ni znan, jih krije Občina Loški Potok.

Če se pri psu pojavijo znaki, ki vzbujajo sum, da je žival zbolela za steklino (močna razdraženost ali potrtost, napadalnost, slinjenje, ohromelost spodnje čeljusti ali zadnjega dela telesa), mora imetnik tako žival takoj osamiti v dobro zaprtem prostoru, ki je ločen od ljudi in živali, ter o stanju psa obvestiti veterinarsko organizacijo.
Če občan opazi žival, ki kaže opisane znake vedenja in se neovirano giblje, je prav tako dolžan o tem obvestiti epizotiološko službo Veterinarskega zavoda.

Kdor na javnem mestu najde poškodovanega psa, je dolžan o tem obvestiti veterinarsko higiensko službo veterinarske organizacije, ki žival prevzame v oskrbo.
Kdor najde na javnem mestu poginjenega psa, mora prav tako obvestiti veterinarsko higiensko službo veterinarske organizacije, da truplo odstrani z javnega mesta.
Ko veterinarska organizacija prejme prijavo, obvesti imetnika psa, če je znan, o najdbi, oziroma postopa po določbah tretjega odstavka 7. člena.
Poškodovanega ali ranjenega psa, za katerega je mogoče ugotoviti imetnika, je treba zdraviti v sporazumu z imetnikom.

Če pes ugrizne ali kako drugače poškoduje človeka, se mora poškodovani javiti v zdravstveni ambulanti. Ta obvesti o ugrizu veterinarsko organizacijo, da ta ugotovi identiteto psa in določi ukrepe.
Pes, ki je ugriznil človeka, mora biti najmanj 10 dni pod veterinarskim nadzorom, ne glede na to, ali je bil cepljen proti steklini ali ne.
Stroški nadzora bremenijo imetnika psa.

Psa, ki se giblje v lovišču brez nadzorstva in je oddaljen več kakor 200 metrov od hiš ali več kakor 50 metrov od gospodarja sme pokončati lovski čuvaj, član lovske organizacije oziroma strokovni delavec organizacije, ki upravlja lovišče.

V primerih iztrebljanja psov ali drugih živali na javnih površinah, oziroma drugega povzročanja nečistoče se imetnik živali kaznuje z denarno kaznijo 15.000 SIT.

Z denarno kaznijo 50.000 SIT, ki se izterja na kraju samem, se za prekršek kaznuje posameznik:
1. če živali ne zagotovi bivališča, hrane, vode in oskrbe na način, ki je glede na vrsto živali, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve primeren njenim fiziološkim in etološkim potrebam v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji;
2. če živali ne zagotovi svobode gibanja, primerno živali glede na njeno vrsto, pasmo in starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve, ki preprečuje nepotrebno trpljenje;
3. če ne zagotovi dovolj prostora privezani ali zaprti živali, glede na njene fiziološke in etološke potrebe v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji;
4. če živali ne zagotovi svetlobe, toplote in drugih higienskih pogojev;
5. če ne zagotovi fizičnega varstva nevarnih živali.

Z denarno kaznijo 100.000 SIT, ki se izterja na kraju samem, se za prekršek kaznuje posameznik:
1. če neustrezno prevaža živali;
2. če ne zahteva pravočasne veterinarske pomoči in oskrbe bolnih in poškodovanih živali ali ne zagotovi ustrezne nege bolnih, poškodovanih in onemoglih živali;
3. če ne nadzira hišnih živali vsaj enkrat dnevno;
4. če ne zagotovi ustrezne vzgoje in šolanja oziroma drugih ukrepov in je zato žival nevarna okolici;
5. če ovira pristojnega inšpektorja pri delu.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu.