Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 12/99, 16/99, 59/99 in 70/00), tretjega odstavka 47. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), 2. in 20. člena odloka o ustanovitvi javnega nepremičninskega sklada Občine Laško (Uradni list RS, št. 33/01) in 21. člena statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 8/00), je Občinski svet občine Laško na 23. redni seji dne 17. 4. 2002 sprejel

S tem pravilnikom se določajo načini, pogoji in postopki prodaje, oddaje za gradnjo, oddaje v najem in menjavi stavbnih zemljišč, ki so v lasti Občine Laško (v nadaljevanju: občine).

Odločitev o prodaji, oddaji za gradnjo, oddaji v najem ali menjavi stavbnih zemljišč sprejme s sklepom župan.
Pravne posle v zvezi s pridobitvijo ali odtujitvijo stavbnih zemljišč v imenu Občine Laško in v skladu s določili tega pravilnika, sklepa župan.

Prodaja stavbnega zemljišča po tem pravilniku pomeni prenos lastninske pravice in neposredne posesti nad stavbnim zemljiščem, katerega lastnik in neposredni uporabnik je občina, na izbranega ponudnika.
Oddaja stavbnih zemljišč za gradnjo je prenos pravice gradnje na stavbnem zemljišču, ki ostane v lasti občine. Izbrani ponudnik pridobi z oddajo zgolj pravico gradnje objekta na zemljišču v skladu z razpisnimi pogoji.
Oddaja stavbnega zemljišča v zakup (najem) je prenos neposredne posesti nad stavbnim zemljiščem, katerega lastnik je občina, na izbranega ponudnika proti določeni zakupnini (najemnini).
Menjava zemljišča po tem pravilniku pomeni prenos lastninske pravice in posesti na občinskem zemljišču na sopogodbenika z istočasno pridobitvijo lastninske pravice in posesti na zemljišču, ki ga daje v menjavo sopogodbenik.
Občina lahko v skladu z zakonom in tem pravilnikom zamenja nepremičnino za drugo enakovredno nepremičnino brez javnega razpisa.

Občina proda, odda za gradnjo, odda v najem ali zamenja stavbno zemljišče na podlagi predhodno izvedenega javnega razpisa z javno dražbo, ki je lahko pisna ali ustna, če zakon, statut občine ali ta pravilnik ne določajo drugače.

Postopek prodaje, oddaje za gradnjo, oddaje v najem ali zamenjave se izvede preko javnega razpisa v primerih, kadar tako izrecno določa zakon ali ta pravilnik ali kadar je namen občine pridobiti nedoločeno število konkurenčnih vlog za posamezno stavbno zemljišče.

Občina lahko stavbno zemljišče proda ali odda za gradnjo brez javnega razpisa, če je izpolnjen vsaj eden izmed naslednjih pogojev:
– če gre za gradnjo objektov za potrebe obrambe,
– če gre za gradnjo objektov za potrebe pravosodja,
– če gre za gradnjo objektov javne infrastrukture,
– če gre za gradnjo objektov za potrebe zdravstva, socialnega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave,
– če gre za gradnjo socialnih in neprofitnih stanovanj,
– če gre za gradnjo nadomestnih objektov,
– če gre za zemljišča, ki so potrebna za smotrno izkoriščanje ali zaokrožitev stavbnega zemljišča,
– če gre za nepremičnine ali premičnine, za katera je bila javna dražba dvakrat neuspešna.

Javni razpis prodaje, oddaje v zakup, oddaje stavbnih zemljišč za gradnjo in menjavo se objavi v sredstvih javnega obveščanja ali na oglasni deski Občine Laško.
Javni razpis se lahko objavi še na drug način, če tako določa zakon. Javni razpis objavi župan.

Javni razpis vsebuje zlasti:
– ime oziroma naziv in sedež občine kot naročnika javnega razpisa, vrsto pravnega posla, ki bo pravni temelj za prenos pravice (prodaja, oddaja stavbnega zemljišča v zakup, najem ali gradnjo, menjava),
– označbo in opis stavbnega zemljišča (navedba parc. št., kulture, izmere, katastrske občine, lege, pravnega in dejanskega stanja zemljišča),
– podatke o namembnosti zemljišča in pogojih za gradnjo,
– poziv, da ponudniki navedejo svoj polni naziv oziroma ime in sedež ter naslov,
– rok, v katerem lahko ponudniki predložijo vloge z ustreznimi dokazili; rok za predložitev vloge ne sme biti krajši od petnajstih dni od dneva objave javnega razpisa,
– navedbo, da je potrebno v primeru pisne dražbe vlogo poslati v zaprti kuverti z oznako »ne odpiraj«,
– navedba datuma in točne ure, do katere je potrebno predložiti vloge,
– kraj in čas pisne ali ustne dražbe,
– vrednost zemljišča (izklicna cena),
– merila za izbiro najugodnejšega ponudnika,
– višino varščine, ki jo je treba položiti kot garancijo za resnost ponudbe in ki ne sme biti nižja od 10% izklicne cene zemljišča, ki se vplača na žiro račun občine pred začetkom dražbe. Po končani javni dražbi se neobrestovana varščina vrne tistim dražiteljem, ki na dražbi niso uspeli. Uspelemu dražitelju se položena varščina všteje v ceno,
– način in rok plačila kupnine oziroma zakupnine (najemnine),
– druge morebitne pogoje in zahteve, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki.

Ponudnik lahko že oddano vlogo umakne, nadomesti z drugo ali dopolni do roka za predložitev vloge, ki je določen v javnem razpisu.

Ponudnik, ki ne predloži popolne vloge, se izloči iz nadaljnjega postopka.
V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ter v primeru ponovitve javnega razpisa, se vplačano varščino vrne v roku treh dni po opravljeni javni dražbi.

Na javni dražbi so lahko poleg organizatorja prisotni le ponudniki, ki so pravilno položili varščino ob prijavi na javni razpis oziroma njihovi zakoniti zastopniki ali pooblaščenci, če se ustrezno izkažejo.

Izklicna cena za javno dražbo se določi ob razpisu javne dražbe po predhodno uradno ugotovljeni vrednosti stavbnega zemljišča, ki izhaja iz programa opremljenosti stavbnih zemljišč, investicijskega programa ter iz vloženih sredstev v komunalno opremljenost stavbnega zemljišča.

Pri zamenjavi stavbnega zemljišča, ki ga je ponudnik ponudil v zamenjavo, mora biti to stavbno zemljišče ocenjeno po isti metodi kot občinsko stavbno zemljišče.
Pri zamenjavi stavbnih zemljišč se v ceni upošteva investicijski program, če je bil ta sprejet ter dokazljiva dotedanja vlaganja ponudnika in občine. Če stavbni zemljišči, ki sta predvideni za menjavo, nista enakovredni (prizna se odstopanje plus/minus 10%), mora lastnik za nižje ocenjeno stavbno zemljišče doplačati razliko v sporazumno dogovorjeni obliki.
Višina najemnine za posamezne vrste oziroma rabo zemljišč se določi s sklepom o oblikovanju višine najemnine za stavbna zemljišča v lasti občine, ki ga sprejme župan.

Odločitev ali bo izvedena pisna ali ustna dražba sprejme župan.
Postopek javnega razpisa in pisne dražbe oziroma ustne dražbe vodi občinska komisija za oddajo stavbnih zemljišč, ki so v lasti občine (v nadaljevanju: komisija).
Vloge, ki prispejo na javni razpis in druge vloge, katere podajo ponudniki za pridobitev občinskih stavbnih zemljišč, obravnava komisija. Komisijo sestavljajo trije člani. Člane komisije imenuje župan. Komisija ima predsednika, ki je tajnik občine in, ki vodi postopek javnega razpisa in javne dražbe.

Na podlagi javnega razpisa ponudniki v roku oddajo vlogo za sklenitev razpisanega pravnega posla z ustreznimi dokazili.
Komisija pred dražbo ugotovi podatke o dražiteljih ter če so plačali predpisano varščino.

V postopku javne dražbe za izbiro najugodnejšega dražitelja po tem pravilniku se upoštevajo predvsem naslednja merila:
– ponujena cena,
– druga merila, navedena v javnem razpisu.
Pri pisnih dražbah višanje ponudb ni možno. Kot najugodnejša, se šteje najvišja prejeta pisna ponudba, če dražitelj izpolnjuje vse druge zahtevane pogoje.

Komisija pred dražbo ugotovi, če so dražitelji plačali predpisano varščino ter predložili ustrezna dokazila.

Izklicatelj komisije začne ustno dražbo ob napovedanem času in na določenem kraju, tako da prisotne dražitelje seznani s pogoji dražbe ter določi najmanjši znesek za katerega dražitelj dviga cene.

Komisija nato prebere razpisne podatke in začne z javno dražbo. Izklicatelj javno pove izklicno ceno in označbo zemljišča, ki je predmet prodaje, oddaje za gradnjo, oddaje v zakup, v najem ali menjave.
Če zemljišče draži več dražiteljev, izklicatelj pove izklicno ceno in vpraša dražitelje, kdo sprejema izklicno ceno. Nato izklicno ceno prvič ponovi in dražitelje vpraša »kdo da več?«. Če kdo od dražiteljev ponudi višjo ceno, nadaljuje izklicatelj dražbo tako, da ponovi ponujeno ceno in dražitelje ponovno vpraša »kdo da več?«.
To se ponavlja, dokler nobeden od dražiteljev ne ponudi višje cene. Zadnjo najvišje ponujeno ceno izkljicatelj trikrat ponovi in draženje je končano, če v roku 5 min ni nobenega odziva od dražiteljev oziroma zvišanja cene.
Po končanem draženju se opozori morebitnega predkupnega upravičenca, da takoj izjavi ali ob enakih pogojih uveljavlja predkupno pravico.
Dražitelj, ki ponudi najvišjo ceno in odstopi od svoje ponudbe, izgubi pravico do povračila varščine. V tem primeru komisija ponovi postopek draženja v skladu z drugim odstavkom tega člena.
Po končani ustni dražbi se razglasi dražitelja, ki je ponudil najvišjo ceno na dražbi in doseženo ceno iz draženega zemljišča.

O poteku pisne oziroma ustne dražbe komisija vodi zapisnik, v katerega vpisuje naslednje podatke:
– kraj, datum in čas, kjer se opravlja pregledovanje vlog ter razpisne pogoje,
– podatke o komisiji, ki vodi dražbo,
– poimensko navedbo dražiteljev ali ostalih prisotnih,
– ugotovitve o izpolnjevanju razpisnih pogojev,
– izklicno ceno,
– ponudbe dražitelje,
– najvišjo ponujeno ceno,
– razglasitev dražitelja, ki je na dražbi ponudil najvišjo ceno,
– podatke o dražiteljih, ki se jim vrne varščina.
Proti opravljenem postopku je mogoče vložiti ugovor, dokler ni zaključen zapisnik o poteku dražbe. Ugovor reši komisija, ki je vodila postopek, pred končanjem zapisnika. Rešitev ter utemeljenost ugovora se zapiše v zapisnik. Na rešitev zoper ugovor, pritožba ni možna.
Zapisnik o poteku pisne ali ustne dražbe podpišejo člani komisije in vsi prisotni dražitelji.

Sklep o izbiri najugodnejšega dražitelja sprejme župan, v roku 8 dni po javni dražbi. Sklep je dokončen.

Javni razpis se ponovi, če:
– komisija za izbor najugodnejšega ponudnika le-tega ne izbere izmed vseh prispelih ponudb,
– se na razpis ne javijo ponudniki za odkup oziroma zakup (najem) celotnega zemljišča, ki je predmet razpisa,
– je javni razpis uspešen le za posamezna stavbna zemljišča, njihova prodaja oziroma oddaja pa ne omogoča smotrne uporabe zemljišča,
– je javni razpis uspešen le za posamezna stavbna zemljišča, zemljišča pa se ne prodajo ali oddajo v kompleksu, se lahko javni razpis za preostala zemljišča ponovi,
– če komisija iz 14. člena tega pravilnika ne predlaga najugodnejšega ponudnika izmed vseh prispelih ponudb,
– izbrani ponudnik v roku ne sklene pogodbe,
– komisija javni razpis razveljavi.
Župan lahko ob izpolnjevanju vsaj enega pogoja iz prvega odstavka tega člena sprejme sklep o ponovitvi javnega razpisa.
Župan s sklepom o ponovitvi javnega razpisa opredeli rok v katerem se mora le-ta ponoviti.

V primeru, da zemljišče ni bilo prodano na javni dražbi, pa bi bilo smotrno, da bi bilo, lahko župan s sklepom o ponovitvi javnega razpisa določi nižjo izklicno ceno, ki je lahko nižja največ 25%.
Če tudi po ponovljenem javnem razpisu ni mogoče izbrati najugodnejšega ponudnika, se stavbno zemljišče proda ali odda neposredno s pogodbo.

Pogodba mora biti sklenjena najkasneje v petnajstih dneh od dneva prejema sklepa o izbiri. Če ponudnik v tem roku ne sklene pogodbe zaradi njemu lastnih razlogov, se šteje, da je od vloge odstopil. Vplačane varščine se v tem primeru ne vrne.
Uspelemu ponudniku se vplačana varščina všteje v ceno, neuspelim ponudnikom se neobrestovana varščina vrne v roku 3 dni po opravljeni javni dražbi.
V pogodbi se določi, da stroške cenitve, notarskega zapisa oziroma overitve podpisa, plačilo davka na promet nepremičnin ter izvedbo v zemljiški knjigi, plača kupec.

Določila, ki se nanašajo na oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo, se uporabljajo v skladu z drugim odstavkom 52. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.