Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o poštnih storitvah (ZPSto-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 25. aprila 2002.

Ta zakon določa pogoje in postopek za izvajanje poštnih storitev, ureja zagotavljanje in izvajanje univerzalnih poštnih storitev, uvaja pogoje za dostopnost do javnega poštnega omrežja in izdajanje poštnih vrednotnic, določa organizacijo in delovanje Agencije za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija) v delu, ki se nanaša na poštne storitve, določa pravice in obveznosti izvajalcev in uporabnikov poštnih storitev ter ureja druga vprašanja povezana s poštno dejavnostjo.

V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1. Direktna pošta je oglaševalsko, marketinško in drugo reklamno sporočilo, ki je enako po vsebini, razlikuje pa se v naslovnikovem imenu, naslovu in identifikacijski številki ter je poslano najmanj desetim naslovnikom. Računi, fakture, finančni izpiski in druga neidentificirana sporočila niso direktna pošta. Poštna pošiljka, ki je znotraj istega ovitka kombinirana z drugimi pošiljkami, ni direktna pošta.
2. Ekspresna pošta je poštna storitev prenosa poštne pošiljke, ki ima poleg večje zanesljivosti in hitrosti prenosa tudi eno ali več od naslednjih značilnosti: zagotovitev dostave v določenem času; prevzem pri pošiljatelju; vročitev naslovniku, ne glede na to, ali pošiljko ves čas od pošiljatelja do naslovnika spremlja oziroma prenaša ista oseba; možnost spremembe naslova ali naslovnika pošiljke v času prenosa; potrditev pošiljatelju, da je bila pošiljka vročena; sledenje in spremljanje pošiljke; prilagoditev posameznim uporabnikom poštnih storitev. Za storitev ekspresne pošte veljajo vse določbe tega zakona, ki veljajo za poštne storitve, razen če zakon ne določa drugače.
3. Izmenjava dokumentov je storitev, s katero tretja oseba zagotavlja zaključeni skupini naročnikov sredstva, vključno s prostori in prevoznimi sredstvi, s pomočjo katerih ti naročniki medsebojno izmenjavajo poštne pošiljke.
4. Izvajalec poštnih storitev je vsak izvajalec, ki je registriran za izvajanje poštnih storitev in je o tem obvestil agencijo oziroma ima za to ustrezno dovoljenje.
5. Javno poštno omrežje so objekti in druge točke dostopa, naprave ter mobilna in druga sredstva, ki so medsebojno povezana v enotno tehnično in tehnološko celoto vključno z vsemi vrstami sredstev, ki jih uporablja izvajalec univerzalnih poštnih storitev.
6. Mednarodna pošta je prenos poštne pošiljke iz druge države ali vanjo. Če je tako določeno s predpisi naddržavne organizacije, katere članica je Republika Slovenija, prenos poštne pošiljke iz držav članic te organizacije in vanje ni mednarodna pošta.
7. Poštne celine so dopisnice in ovitki, ki imajo natiskano znamko ali namesto znamke besedilo kot potrdilo, da je plačana poštnina za ustrezno cenovno stopnjo dopisnice oziroma ovitka.
8. Poštna pošiljka je pošiljka, ki je naslovljena v končni obliki, to je v takšni, v kakršni jo bo prenesel izvajalec poštnih storitev. Poleg poštnih pošiljk korespondence, takšne pošiljke vključujejo še na primer knjige, kataloge, časopise, periodični tisk, poštne pakete, ki vsebujejo blago s komercialno vrednostjo ali brez nje.
9. Poštna pošiljka korespondence je vrsta komunikacije v pisni obliki na kakršnemkoli fizičnem mediju, ki ga je potrebno prenesti in vročiti na naslov, ki ga je navedel pošiljatelj v sami poštni pošiljki korespondence ali na ovitku. Knjige, katalogi, časopisi in periodični tisk se ne štejejo za poštno pošiljko korespondence.
10. Poštna pošiljka s potrdilom je poštna storitev, pri kateri prejme uporabnik poštnih storitev dokazilo o poslani oziroma vročeni poštni pošiljki.
11. Poštne storitve so storitve prenosa poštnih pošiljk v notranjem in mednarodnem prometu ter druge storitve opredeljene v splošnem aktu o nomenklaturi poštnih storitev.
12. Poštne vrednotnice so poštne znamke in poštne celine.
13. Prenos pomeni sprejem, odpravo, prevoz, prispetje in vročitev poštne pošiljke.
14. Priporočena poštna pošiljka je poštna storitev, ki nudi po enotni tarifi garancijo proti izgubi, izropanju, kraji ali poškodbi in omogoča, da uporabnik poštnih storitev na svojo zahtevo pridobi dokaz o vročitvi te pošiljke.
15. Pristojbina po tem zakonu pomeni povračilo za stroške delovanja tistega dela agencije, ki je pristojen za pošto.
16. Sprejem pomeni prevzem poštne pošiljke, ki je bila oddana na točki dostopa.
17. Točke dostopa do javnega poštnega omrežja so fizični objekti in naprave, vključno s poštnimi nabiralniki na javnih mestih ali v prostorih izvajalcev univerzalnih poštnih storitev, kjer lahko uporabniki poštnih storitev oddajo poštne pošiljke v javno poštno omrežje.
18. Uporabnik poštnih storitev je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja poštne storitve.
19. Vrednostna poštna pošiljka je poštna storitev, ki zavaruje poštno pošiljko v primeru izgube, izropanja, kraje ali poškodbe do vrednosti, ki jo navede sam pošiljatelj.
20. Vročevalec je oseba, ki mora vročati poštno pošiljko v skladu z zakonom.

(1) Univerzalne poštne storitve so določene poštne storitve predpisane kakovosti, do katerih imajo po dostopni ceni dostop vsi uporabniki poštnih storitev ne glede na njihovo geografsko lokacijo.
(2) Poštne storitve iz prejšnjega odstavka so:
1. prenos poštnih pošiljk do mase 2 kg,
2. prenos poštnih paketov do mase 20 kg,
3. storitev priporočene in vrednostne poštne po- šiljke in
4. poštne pošiljke za slepe in slabovidne.
(3) Univerzalne poštne storitve pomenijo izvajanje poštnih storitev tako v notranjem kot mednarodnem poštnem prometu.
(4) Dimenzije, oprema in druge lastnosti poštnih pošiljk iz prejšnjega odstavka morajo ustrezati določilom aktov Svetovne poštne zveze, ki veljajo v Republiki Sloveniji.
(5) Minister, pristojen za pošto (v nadaljnjem besedilu: minister), predpiše kakovost in način izvajanja univerzalnih poštnih storitev.
(6) Agencija s splošnim aktom določi raven dostopne cene univerzalnih poštnih storitev.

(1) Republika Slovenija v javnem interesu zagotavlja vsem uporabnikom poštnih storitev na njenem celotnem ozemlju pod enakimi pogoji trajno, redno in nemoteno izvajanje univerzalnih poštnih storitev, ki jih sme njihov izvajalec prekiniti le v primeru višje sile.
(2) Z univerzalnimi poštnimi storitvami se vsem uporabnikom poštnih storitev zagotavljata vsak delovni dan, vendar ne manj kot petkrat tedensko, najmanj en sprejem in ena vročitev poštnih pošiljk iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(3) Pogostost sprejema in vročitve se v primeru povečanega števila dela prostih dni lahko sorazmerno zmanjša.
(4) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena lahko glede na geografske okoliščine agencija s splošnim aktom določi izjeme pri izvajanju univerzalnih poštnih storitev.
(5) Izvajalec univerzalnih poštnih storitev je dolžan prenesti poštne pošiljke iz drugega odstavka 3. člena tega zakona tudi, če poštna storitev ni plačana ali je premalo plačana. Stroške izvedene poštne storitve plača ob vročitvi take poštne pošiljke naslovnik. V kolikor naslovnik noče plačati izvedene poštne storitve, se plačilo poštne storitve izterja od pošiljatelja ob vrnitvi poštne pošiljke pošiljatelju.
(6) Agencija objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na svoji internetni strani izvajalce univerzalnih poštnih storitev ter obseg njihovih pravic in obveznosti.

(1) Izvajalec univerzalnih poštnih storitev mora v primeru stavke zagotoviti prenos poštnih pošiljk, ki se uporabljajo v sodnih postopkih, upravnih postopkih in postopkih zaradi prekrška ter priporočenih poštnih pošiljk za potrebe obrambe, zaščite in reševanja.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora izvajalec univerzalnih poštnih storitev opraviti tudi prenos tistih priporočenih in vrednostnih poštnih pošiljk, ki so bile sprejete pred začetkom stavke.

(1) Izvajalec univerzalnih poštnih storitev je upravičen do nadomestila za izvajanje univerzalnih poštnih storitev, če stroški, ki jih ima z izvajanjem univerzalnih poštnih storitev v 1 letu, presegajo prihodke od teh storitev in če te razlike ne more pokriti s prihodkom, ki ga pridobi z izvajanjem rezerviranih poštnih storitev.
(2) Agencija s splošnim aktom določi stroške, ki jih izvajalec univerzalnih poštnih storitev lahko uveljavlja, in način izračuna nadomestila iz prejšnjega odstavka.
(3) Izvajalec univerzalnih poštnih storitev je upravičen do take višine nadomestila, ki mu pokrije razliko med prihodki in stroški iz prvega odstavka tega člena.

(1) Sredstva za nadomestilo za izvajanje univerzalnih poštnih storitev iz prejšnjega člena se pridobijo iz prispevkov.
(2) Prispevke za nadomestilo za izvajanje univerzalnih poštnih storitev iz prejšnjega odstavka plačujejo izvajalci poštnih storitev, ki na podlagi drugega odstavka 13. člena tega zakona izvajajo določene poštne storitve.
(3) Prispevek posameznega izvajalca poštnih storitev iz prejšnjega odstavka določi agencija glede na delež njegovega prihodka v prihodku, ki so ga z izvajanjem poštnih storitev znotraj obsega univerzalnih poštnih storitev ustvarili vsi izvajalci poštnih storitev iz prejšnjega odstavka v enem letu.
(4) Za ugotovitev prihodka iz prejšnjega odstavka agencija izda poseben obrazec, ki ga morajo izvajalci iz drugega odstavka tega člena izpolnjenega poslati agenciji vsako leto do 31. marca.
(5) Če izvajalci poštnih storitev iz drugega odstavka tega člena v roku ne dostavijo agenciji obrazca iz prejšnjega odstavka, jih pridobi agencija v postopku nadzora.
(6) Izvajalci poštnih storitev iz drugega odstavka tega člena plačajo svoj prispevek v 30 dneh po vročitvi odločbe agencije. Prispevek se plača neposredno izvajalcu univerzalnih poštnih storitev. Dokazilo o plačilu se pošlje agenciji.
(7) Podatki o prispevkih za izvajanje univerzalnih poštnih storitev, načinu njihove razporeditve in uporabe, so javni in jih agencija vsako leto objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na svojih internetnih straneh v posebnem poročilu.

(1) Rezervirane poštne storitve so prenos poštnih pošiljk korespondence v notranjem prometu do mase 100 g, če je cena nižja od trikratnika cene prenosa poštne po- šiljke korespondence standardne kategorije prve težnostne stopnje, ki je določena v splošnem aktu iz 9. člena tega zakona.
(2) Mednarodna pošta, ki pride v Republiko Slovenijo in direktna pošta se štejeta za rezervirane poštne storitve, če sta znotraj cenovnih in težnostnih omejitev iz prejšnjega odstavka.
(3) Za rezervirane poštne storitve se ne šteje izmenjava dokumentov.
(4) Vlada lahko glede na razvoj poštnega sektorja s predpisom zmanjša obseg rezerviranih poštnih storitev.

(1) S splošnim aktom o nomenklaturi poštnih storitev se določijo vrste poštnih storitev v notranjem in mednarodnem poštnem prometu.
(2) Splošni akt iz prejšnjega odstavka izda agencija.

(1) Poštne storitve, razen če ta zakon določa drugače, lahko izvaja vsaka fizična ali pravna oseba, ki o tem pisno obvesti agencijo.
(2) Za izvajanje univerzalnih poštnih storitev na celotnem ozemlju Republike Slovenije mora fizična ali pravna oseba pridobiti dovoljenje agencije, s katerim pridobi tudi pravico izvajati rezervirane poštne storitve.
(3) Če ni mogoče zagotoviti izvajanja univerzalnih poštnih storitev na način iz prejšnjega odstavka, agencija po uradni dolžnosti z odločbo naloži obveznost izvajanja univerzalnih poštnih storitev in podeli pravico izvajati rezervirane poštne storitve izvajalcu poštnih storitev, ki je na podlagi veljavnih predpisov usposobljen za izvajanje univerzalnih poštnih storitev. Pri tem agencija predvsem presoja finančne vire izvajalca poštnih storitev in dosedanjo kakovost izvajanja poštnih storitev.

(1) Dovoljenje iz drugega odstavka prejšnjega člena se izda fizični ali pravni osebi, ki:
1. je registrirana za izvajanje poštnih storitev,
2. ima strokovno usposobljene delavce za izvajanje poštnih storitev,
3. razpolaga s finančnimi sredstvi ali dokaže, da jih lahko pridobi v obsegu, potrebnem za izvajanje teh storitev,
4. ji v zadnjih petih letih pred vlogo za izdajo dovoljenja le-to ni bilo razveljavljeno po uradni dolžnosti na podlagi 2. do 7. točke petega odstavka 19. člena tega zakona,
5. predloži dokazila o zagotavljanju varnega in zanesljivega prenosa poštnih pošiljk.
(2) Dovoljenje izda agencija.
(3) Agencija lahko zavrne izdajo dovoljenja, če niso izpolnjeni vsi pogoji, ki so predpisani za njegovo pridobitev, in tudi v primeru, če bi bila z njegovo izdajo ogrožena javni red in varnost države.
(4) Dovoljenje se izda za največ 15 let.
(5) Imetnik dovoljenja je dolžan sporočiti agenciji vse statusne spremembe v roku 30 dni od njihovega nastanka.
(6) Prenos dovoljenja na drugo fizično ali pravno osebo ni dovoljen.
(7) Po izteku časa, za katerega je bilo dovoljenje izdano, ga agencija na zahtevo imetnika podaljša za največ 15 let, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so ob izteku veljavnosti dovoljenja predpisani za njegovo pridobitev.
(8) Minister predpiše vsebino vloge in podrobnejše pogoje iz prvega odstavka tega člena za izdajo dovoljenja.

Dovoljenje vsebuje zlasti:
1. določbo o pravici in obveznosti izvajanja univerzalnih poštnih storitev na celotnem ozemlju Republike Slovenije, kar vključuje tudi pravico izvajati rezervirane poštne storitve,
2. podatke o imetniku dovoljenja in morebitne pogoje spremembe imetništva,
3. čas veljavnosti dovoljenja,
4. posebne pravice in obveznosti, ki jih mora izpolnjevati imetnik dovoljenja pri izvajanju storitev na podlagi dovoljenja.

(1) Fizična ali pravna oseba (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), ki skladno s prvim odstavkom 10. člena tega zakona pisno obvesti agencijo, mora v obvestilu navesti ime ali naziv firme, naslov ali sedež, obliko gospodarske družbe, v kateri bo izvajala poštne storitve, in podrobnosti o vrstah poštnih storitev, ki jih bo izvajala ter priložiti potrdilo o registraciji za opravljanje poštne dejavnosti.
(2) Če agencija na podlagi obvestila ugotovi, da želi vlagatelj izvajati poštne storitve iz drugega odstavka 3. člena tega zakona, izda o tem ugotovitveni sklep.
(3) Če agencija na podlagi obvestila ugotovi, da želi vlagatelj izvajati poštne storitve, za katere potrebuje dovoljenje, mu z odločbo prepove izvajanje teh poštnih storitev.
(4) Izvajalec poštnih storitev mora pisno obvestiti agencijo o vsaki spremembi in prenehanju izvajanja poštnih storitev.

(1) Fizična ali pravna oseba, ki skladno s prvim odstavkom 10. člena tega zakona pisno obvesti agencijo in imetnik dovoljenja za izvajanje poštnih storitev mora agenciji plačevati pristojbino.
(2) Način izračuna in plačevanja pristojbine iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pri čemer upošteva zlasti stroške delovanja agencije.
(3) Pristojbino iz tega člena se plačuje vsako leto.

(1) Agencija izdaja dovoljenja in druge posamične akte v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
(2) Zoper akte iz prejšnjega odstavka ni pritožbe, razen če ta zakon ne določa drugače.

(1) Dovoljenje se lahko vsak čas spremeni na predlog imetnika dovoljenja ali po uradni dolžnosti. Agencija izda novo dovoljenje, s katerim se izdano dovoljenje deloma ali v celoti spremeni.
(2) Agencija lahko dovoljenje za izvajanje poštnih storitev po uradni dolžnosti spremeni, in sicer:
1. če je to nujno zaradi učinkovitega izvajanja univerzalnih poštnih storitev;
2. če to zahtevajo mednarodnopravni akti, uveljavljeni v Republiki Sloveniji.
(3) V primerih iz prejšnjega odstavka lahko agencija dovoljenje tudi razveljavi skladno z določbami 19. člena tega zakona.
(4) Novo dovoljenje, ki je bilo izdano na predlog imetnika dovoljenja, lahko drugače določi pravice in obveznosti le tistega imetnika dovoljenja, ki je ta predlog podal.

(1) Kadar se postopek za spremembo dovoljenja začne na predlog imetnika dovoljenja morajo biti predlogu za spremembo dovoljenja priložena dokazila, ki so zahtevana za vlogo za izdajo dovoljenja.
(2) Kadar se postopek za spremembo dovoljenja začne po uradni dolžnosti, je agencija dolžna o tem in o razlogih za začetek postopka nemudoma obvestiti imetnika dovoljenja.

(1) Glede postopka za spremembo dovoljenja se uporabljajo določbe, ki veljajo za izdajo dovoljenja.
(2) S spremembo dovoljenja ni mogoče podaljšati veljavnosti dovoljenja, razen če zakon za posamezen primer to izrecno določa.
(3) Če ta zakon določa, da se dovoljenje lahko po uradni dolžnosti spremeni ali razveljavi, je agencija dolžna najprej izvesti postopek za spremembo dovoljenja.

(1) Dovoljenje se lahko z odločbo agencije deloma ali v celoti razveljavi.
(2) Odločbo, s katero se dovoljenje razveljavi, izda agencija po uradni dolžnosti ali na predlog imetnika dovoljenja.
(3) Agencija dovoljenje razveljavi na predlog imetnika dovoljenja, če je ta izpolnil svoje obveznosti, ki izhajajo iz zakona ali drugega predpisa, dovoljenja ali iz pogodb z uporabniki poštnih storitev.
(4) Če je mogoče utemeljeno pričakovati, da se univerzalne poštne storitve ne bodo izvajale, lahko agencija razveljavi dovoljenje na predlog imetnika šele potem, ko je izdano dovoljenje drugemu imetniku.
(5) Agencija dovoljenje razveljavi po uradni dolžnosti, če:
1. imetnik dovoljenja ne izpolnjuje več pogojev iz 11. člena tega zakona,
2. je vloga vsebovala neresnične podatke,
3. imetnik dovoljenja ne odpravi pomanjkljivosti v roku, določenem z odločbo inšpektorja, pristojnega za pošto, s katero je bila odrejena odprava ugotovljenih pomanjkljivosti,
4. imetnik dovoljenja ne prične izvajati storitev, ki so predmet dovoljenja, v enem letu po izdaji dovoljenja, če ni v dovoljenju drugače določeno,
5. imetnik dovoljenja kljub opozorilu ni plačal pristojbine,
6. je imetnik dovoljenja ravnal v nasprotju z določbami poglavja o zagotavljanju konkurence,
7. imetnik dovoljenja krši tajnost poštnih pošiljk.

(1) Kadar se postopek za razveljavitev dovoljenja začne po uradni dolžnosti, je agencija dolžna o tem in o razlogih za začetek postopka, nemudoma obvestiti imetnika dovoljenja.
(2) V primerih kršitve z zakonom določenih obveznosti, za katere je določeno, da se dovoljenje razveljavi po uradni dolžnosti, je agencija pred izdajo odločbe dolžna pisno opozoriti imetnika dovoljenja, naj preneha z ugotovljenimi kršitvami in mu določi rok, v katerem mora kršitve odpraviti. Če tudi po preteku roka imetnik dovoljenja ni prenehal s kršitvami, agencija dovoljenje razveljavi.
(3) Dovoljenje se lahko razveljavi deloma ali v celoti.

Razveljavitev učinkuje od dneva dokončnosti odločbe, s katero je bilo dovoljenje razveljavljeno.

(1) Dovoljenje preneha:
1. s potekom časa, za katerega je bilo izdano, če se ne podaljša,
2. če je prenehal obstajati imetnik dovoljenja,
3. z razveljavitvijo dovoljenja skladno z določbami 19. člena tega zakona.
(2) V primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka izda agencija odločbo, s katero ugotovi prenehanje dovoljenja.

(1) Poštne pošiljke se vročajo najprej osebno naslovniku ali osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk ali odraslemu članu gospodinjstva ali z vložitvijo v hišni predalčnik ali izpostavljeni predalčnik ali poštni predal v poslovnih prostorih izvajalca poštnih storitev ali tako kot se dogovorita uporabnik in izvajalec poštnih storitev, v kolikor pa to ni mogoče pa neposredno v poslovnih prostorih izvajalca poštnih storitev.
(2) Priporočene in vrednostne poštne pošiljke ter poštne pošiljke s potrdilom se vročajo naslovniku osebno na naslovu. Če to ni mogoče, se priporočena in vrednostna pošiljka ter poštna pošiljka s potrdilom vroči enemu od odraslih članov gospodinjstva ali osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk.
(3) Če poštnih pošiljk iz prejšnjega odstavka ni mogoče vročiti osebam iz prejšnjega odstavka, pusti vročevalec v hišnem predalčniku ali izpostavljenem predalčniku obvestilo, v katerem navede mesto prevzema in rok, v katerem se lahko poštno pošiljko prevzame.
(4) Če naslovnik poštne pošiljke ne prevzame v roku določenem v sporočilu iz prejšnjega odstavka, se poštna pošiljka vrne pošiljatelju.
(5) Če naslovnik ali osebe iz drugega odstavka tega člena priporočene in vrednostne poštne pošiljke ter poštne pošiljke s potrdilom nočejo sprejeti, napiše vročevalec na poštno pošiljko ali vročilnico datum in razlog odklonitve sprejema in poštno pošiljko vrne pošiljatelju.
(6) Če poštne pošiljke ni mogoče vročiti naslovniku, niti se ne da ugotoviti pošiljatelja, izvajalec poštnih storitev na poštni pošiljki o tem napravi uradni zaznamek in jo shrani za 1 leto od dneva zaznambe. Po poteku navedenega roka se takšno poštno pošiljko zaprto komisijsko uniči.

Če poseben zakon ureja vročanje določenih poštnih pošiljk na drugačen način, kakor je določeno v tem zakonu, mora izvajalec poštnih storitev tako poštno pošiljko vročiti na način in pod pogoji, ki jih določa poseben zakon.

(1) Povratnica je potrdilo o vročitvi priporočene ali vrednostne poštne pošiljke ter poštne pošiljke s potrdilom, ki ga podpišeta prejemnik in vročevalec.
(2) Če je prejemnik nepismen ali če se ne more podpisati, vročevalec zapiše njegovo ime in priimek ter datum prejema s pripombo, zakaj se prejemnik ni podpisal.
(3) Če naslovnik ali osebe iz drugega odstavka 23. člena tega zakona nočejo podpisati povratnice, napiše vročevalec to na povratnico in navede datum vročitve ter prejemnika poštne pošiljke. S tem se šteje vročitev za opravljeno.

(1) O dostopu do javnega poštnega omrežja je izvajalec univerzalnih poštnih storitev dolžan skleniti z drugim izvajalcem poštnih storitev na njegovo zahtevo pogodbo, s katero uredita način in pogoje dostopa do javnega poštnega omrežja, ceno dostopa, ki mora temeljiti na stroških, povzročenih z dostopom, način obračunavanja ter plačevanja ter druga vprašanja dostopa.
(2) Če v razumnem času od zahteve izvajalca poštnih storitev ne pride do sklenitve pogodbe o dostopu, odloči o tem na zahtevo tega izvajalca agencija.
(3) Izvajalec univerzalnih poštnih storitev sme zavrniti dostop do omrežja le, če bi to ogrozilo izvajanje univerzalnih poštnih storitev in o tem v roku 7 dni obvesti agencijo.
(4) Pri določitvi cene in pogojev dostopa do javnega poštnega omrežja izvajalec univerzalnih poštnih storitev ne sme diskriminirati različnih izvajalcev poštnih storitev.
(5) Izvajalec univerzalnih poštnih storitev je dolžan v okviru splošnih pogojev izvajanja poštnih storitev in cen storitev objaviti tudi način, pogoje in cene dostopa do svojega javnega poštnega omrežja.

(1) Glede na določbe 33. člena tega zakona mora gospodarska družba iz 64. člena tega zakona z ostalimi izvajalci poštnih storitev skleniti pogodbe, s katerimi na pregleden in enakopraven način uredi način obračunavanja plačil poštnih storitev, ki so označena z veljavnimi poštnimi znamkami.
(2) Če v roku 30 dni od zahteve izvajalca poštnih storitev ne pride do sklenitve pogodbe o obračunavanju iz prejšnjega odstavka, odloči o tem na zahtevo tega izvajalca agencija.

(1) Za izvajanje poštnih storitev po tem zakonu morajo izvajalci poštnih storitev pripraviti splošne pogoje izvajanja poštnih storitev, določiti cene teh storitev in jih pred njihovo objavo dostaviti agenciji.
(2) Minister podrobneje določi vsebino splošnih pogojev izvajanja poštnih storitev.
(3) Splošne pogoje in cene storitev iz prvega odstavka tega člena ter vsako njihovo spremembo in dopolnitev so dolžni izvajalci poštnih storitev v celoti objaviti na krajevno običajen način.
(4) Izvajalec univerzalnih poštnih storitev mora pred uveljavitvijo splošnih pogojev in cen univerzalnih poštnih storitev pridobiti nanje soglasje agencije in jih objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije in v dnevnem tisku najmanj 7 dni pred njihovo uveljavitvijo.
(5) Agencija izda soglasje k splošnim pogojem in cenam poštnih storitev iz prejšnjega odstavka v 30 dneh od dneva prejema. Če pa so potrebni dodatni podatki in izračuni, lahko po predhodnem obvestilu izvajalca univerzalnih poštnih storitev ta rok podaljša za 15 dni.
(6) Agencija ne izda soglasja k splošnim pogojem in cenam poštnih storitev iz četrtega odstavka tega člena, če:
1. s splošnimi pogoji ne bi bilo zadoščeno potrebam uporabnikov poštnih storitev in trga,
2. ni zagotovljena zadostna kakovost poštnih storitev,
3. so predlagani splošni pogoji in cene v nasprotju z veljavnimi predpisi.
(7) Če agencija v roku iz petega odstavka tega člena ne izda in vroči izvajalcu univerzalnih poštnih storitev soglasja, se šteje, da je soglasje dano.
(8) Agencija lahko po postopku, določenem s tem zakonom, naloži spremembo splošnih pogojev ali cen poštnih storitev iz četrtega odstavka tega člena tudi potem, ko je bilo soglasje že dano, če je to potrebno zaradi varstva uporabnikov poštnih storitev ali zagotovitve konkurence.
(9) Če agencija po predložitvi, vendar pred objavo splošnih pogojev in cen poštnih storitev, za katere ni treba pridobiti soglasja, sporoči izvajalcu poštnih storitev svoje pripombe in predloge, mora izvajalec poštnih storitev v primeru, da jih ne upošteva, razloge za to pisno sporočiti agenciji pred njihovo objavo.

(1) Cene poštnih storitev morajo biti pregledne, objavljene in morajo temeljiti na stroških učinkovitega zagotavljanja storitev. Za istovrstne storitve istega izvajalca poštnih storitev morajo biti enake na vsem območju delovanja izvajalca poštnih storitev.
(2) Cene univerzalnih poštnih storitev morajo biti oblikovane tako, da:
1. omogočajo vsem uporabnikom dostop do univerzalnih poštnih storitev,
2. ne vsebujejo dodatnih stroškov, ki bi izvirali iz izvajalčevega prevladujočega položaja na trgu,
3. ne vsebujejo popustov, ki bi škodili konkurenčnemu položaju drugih izvajalcev poštnih storitev,
4. so vsi uporabniki istovrstnih poštnih storitev enako obravnavani, razen če zakon določa drugače.
(3) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena lahko cene poštnih storitev za osebe s posebnimi zahtevami odstopajo od navedenih kriterijev.

(1) Izvajalci poštnih storitev, ki opravljajo drugo gospodarsko dejavnost, pri kateri imajo na trgu prevladujoč položaj, ali imajo pravico opravljati neko gospodarsko dejavnost oziroma uporabljati naravno dobrino ali drugo omejeno sredstvo, ki ni pod splošnimi pogoji dosegljivo vsem, morajo izvajati poštne storitve v pravno samostojni družbi.
(2) Izvajalec univerzalnih poštnih storitev ne sme s prihodkom od univerzalnih in rezerviranih poštnih storitev subvencionirati ostalih poštnih storitev, kakor tudi ne poštnih storitev z drugo dejavnostjo, ki jo opravlja.

(1) Zaradi razlogov iz prejšnjega člena mora imeti izvajalec univerzalnih poštnih storitev ustrezno ločitev na računovodski ravni med različnim poslovnimi dejavnostmi, ki zagotavlja preglednost računovodskih informacij.
(2) Izvajalec univerzalnih poštnih storitev mora zagotoviti ločeno računovodsko spremljanje univerzalnih, rezerviranih in ostalih poštnih storitev, ki jih izvaja.
(3) Računovodski izkazi izvajalcev univerzalnih poštnih storitev se obvezno letno revidirajo ter objavijo skupaj s finančnim poročilom.
(4) Agencija s splošnim aktom določi način vodenja in preverjanja ustreznosti računovodstva in način uresničevanja določb tega zakona o prepovedi subvencioniranja.

(1) Poštna storitev se praviloma plača vnaprej po veljavnem ceniku, katerega izvleček mora biti na voljo uporabnikom poštnih storitev na vidnem in dosegljivem mestu v prostorih izvajalca poštnih storitev, na zahtevo uporabnika poštnih storitev pa se mu mora omogočiti vpogled v celoten cenik poštnih storitev.
(2) Plačilo poštne storitve se na poštni pošiljki označi z:
1. veljavnimi poštnimi vrednotnicami,
2. odtisi strojev za frankiranje,
3. odtisi tiskarskih strojev ali drugimi načini tiskanja,
4. oznako, da je poštnina plačana.
(3) Minister lahko s predpisom določi drug način označevanja plačila poštnih storitev.

(1) Minister s predpisom podrobneje določi način in postopek izdajanja poštnih vrednotnic.
(2) Minister potrdi letni program izdaje priložnostnih poštnih znamk, ki ga predloži gospodarska družba iz 64. člena tega zakona.
(3) Gospodarska družba iz 64. člena tega zakona ima izključno pravico do izdajanja poštnih vrednotnic. V ta namen:
1. izdaja poštne vrednotnice,
2. notificira poštne znamke pri poštnih upravah članicah Svetovne poštne zveze,
3. prodaja in zamenjuje mednarodne kupone za odgovor,
4. izvaža poštne vrednotnice.

(1) Neveljavne poštne znamke so tiste:
1. ki so izdane v nasprotju z določbami tega zakona,
2. ki so tako poškodovane, da ni razvidno ime države “SLOVENIJA“, nazivna vrednost, označena s številkami ali črkami, in beseda “POŠTA“; namesto besede “POŠTA“ je lahko tudi zaščitni znak Pošte Slovenije,
3. ki so že bile uporabljene za plačilo poštnih storitev,
4. ki jih ni izdala gospodarska družba iz 64. člena tega zakona,
5. katerih veljavnost je prenehala.
(2) Če je na poštni pošiljki nalepljena neveljavna poštna znamka, se šteje, kot da poštna storitev ni bila plačana.

(1) Lastnik stanovanja ali poslovnega prostora mora ob vhodu v objekt zagotoviti namestitev in vzdrževanje hišnega predalčnika.
(2) Hišni predalčnik mora biti označen s številko stanovanja ali poslovnega prostora. Številke stanovanj se določijo v skladu s predpisom, ki ureja evidentiranje stavb in delov stavb, označijo pa se v skladu z uredbo o označevanju stavb in stanovanj, ki jo na predlog Ministrstva za informacijsko družbo v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor izda Vlada Republike Slovenije.
(3) Če osebe iz prvega odstavka tega člena ne izpolnijo svojih obveznosti, jih mora izvajalec poštnih storitev pisno opozoriti in jim za odpravo kršitev določiti primeren rok.
(4) Če osebe iz prvega odstavka tega člena kršitev ne odpravijo v roku iz prejšnjega odstavka, jim izvajalec poštnih storitev ni dolžan vročati poštnih pošiljk.

(1) Uporabnikom poštnih storitev, katerih objekti so zunaj strnjenega naselja in so hkrati oddaljeni od vročevalčeve poti za več kot 200 metrov, se poštne pošiljke vročajo preko izpostavljenih predalčnikov, ki jih uporabniki poštnih storitev sporazumno z izvajalcem poštnih storitev namestijo in vzdržujejo na primernem mestu ob vročevalčevi poti.
(2) Če osebe iz prejšnjega odstavka ne izpolnijo svojih obveznosti, jih mora izvajalec poštnih storitev pisno opozoriti in jim za odpravo kršitev določiti primeren rok.
(3) Če osebe iz prvega odstavka tega člena kršitev ne odpravijo v roku iz prejšnjega odstavka, jim izvajalec poštnih storitev ni dolžan vročati poštnih pošiljk.
(4) Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko zahtevajo, da agencija odloči o upravičenosti vročanja poštnih pošiljk preko izpostavljenih predalčnikov.

Hišni in izpostavljeni predalčniki morajo biti izdelani in nameščeni tako, da omogočajo varno dostavo vročevalcu in zagotavljajo tajnost poštnih pošiljk.

(1) Uporabniki poštnih storitev lahko prepovejo vročitev nenaslovljenih oglaševalskih, marketinških in drugih reklamnih sporočil v svoj predalčnik, s tem, da nanj nalepijo nalepko, ki jo izda agencija.
(2) Agencija s splošnim aktom podrobneje določi videz in način izdajanja nalepke iz prejšnjega odstavka.

Če ta zakon ne določa drugače, se za vodenje, poslovanje in delovanje agencije uporablja zakon o telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 30/01) in interni akti agencije.

(1) Agencija se financira iz proračunskega sklada, in sicer iz Sklada za telekomunikacije, ki je evidenčni račun v okviru državnega proračuna za vodenje prihodkov in odhodkov z namenom financiranja agencije.
(2) Dodatni vir financiranja tega sklada so pristojbine, ki jih agencija pobira na podlagi 14. člena tega zakona, in druga plačila na podlagi tega zakona, kot so zlasti plačila agenciji za informacije in podobno.
(3) Višino pristojbine na podlagi predpisov določi agencija s splošnim aktom, ki začne veljati, ko nanj da soglasje vlada. Letna višina pristojbine se določi tako, da v celoti izterjane pristojbine zagotavljajo vsa sredstva, potrebna za financiranje tistega dela agencije, ki je pristojen za pošto.

(1) Naloge agencije po tem zakonu so:
1. zagotavljanje pogojev za primerno razvitost poštnega trga, dobre poslovne običaje na njem in pospeševanje zdrave konkurence na tem trgu,
2. nadzorovanje izvajanja univerzalnih poštnih storitev,
3. zagotavljanje enakopravnega dostopa do javnega poštnega omrežja in poštnih storitev za uporabnike poštnih storitev in izvajalce poštnih storitev,
4. zagotavljanje delovanja izvajalcev poštnih storitev po načelih enakopravne obravnave in sorazmernosti,
5. spremljanje razvoja na področju poštne dejavnosti, pridobivanje informacij od izvajalcev poštnih storitev in zagotavljanje informacij uporabnikom poštnih storitev, izvajalcem poštnih storitev, drugim državnim organom in mednarodnim organizacijam,
6. spremljanje razvoja standardizacije in sprejemanje ukrepov na tem področju,
7. izdajanje in odvzem dovoljenj za izvajanje univerzalnih poštnih storitev,
8. sprejemanje obvestil,
9. nadzorovanje izvajanja tega zakona oziroma izpolnjevanja pogojev v dovoljenjih ali drugih dokumentih, ki jih je agencija izdala,
10. spremljanje gibanja cen in preprečevanje nepravilnosti v zvezi z njimi ter dajanje soglasij k cenam in splošnim pogojem poslovanja, kadar je to določeno s tem zakonom,
11. nadziranje in sankcioniranje vodenja računovodstva izvajalcev poštnih storitev v skladu s tem zakonom,
12. sodelovanje z ustreznimi organi v drugih državah in organi mednarodnih organizacij,
13. skrb za pravice uporabnikov poštnih storitev in njihovo organiziranje, spremljanje in reševanje pritožb uporabnikov poštnih storitev in izvajalcev poštnih storitev,
14. objavljanje statističnih podatkov o poštni dejavnosti in letnega poročila o napredku liberalizacije ter kakovostne indikatorje storitev posameznih izvajalcev poštnih storitev,
15. izdajanje nalepk na podlagi 38. člena tega zakona.
(2) Agencija opravlja samo tiste dejavnosti ali naloge, ki so ji naložene z zakonom in na njegovi podlagi sprejetimi podzakonski akti.
(3) V okviru nalog iz prvega odstavka tega člena sprejema agencija splošne akte za podrobnejšo ureditev teh vprašanj tudi, če tak splošni akt ni posebej določen s tem zakonom.

(1) Vsak, ki izvaja poštne storitve, je dolžan dati agenciji na podlagi zahteve, v obsegu oziroma podrobnostih, kot jih zahteva, na voljo podatke, informacije, finančna poročila oziroma druga poročila, ki jih potrebuje agencija za izpolnjevanje svojih pristojnosti in za poročanje mednarodnim organizacijam v skladu z mednarodnopravnimi akti, uveljavljenimi v Republiki Sloveniji.
(2) Izvajalec poštnih storitev je dolžan sporočiti osebne in druge podatke le, če tako izrecno določa zakon.
(3) Agencija objavlja poročila o stanju s področja pristojnosti agencije s statističnimi, finančnimi in drugimi podatki organizacij, ki delujejo na teh področjih, pri čemer je v skladu z zakonom dolžna varovati poslovno tajnost in druge poslovno občutljive podatke.
(4) Agencija je dolžna sporočiti ministru obdelane informacije iz prvega odstavka tega člena.
(5) Agencija je dolžna sporočati mednarodnim organizacijam podatke in informacije, ki jih je Republika Slovenija dolžna dajati na podlagi mednarodnopravnih aktov, uveljavljenih v Republiki Sloveniji.

(1) Kadar je tako določeno s tem zakonom, rešuje agencija v upravnem postopku spore med udeleženci v poštni dejavnosti, kot so spori med izvajalci poštnih storitev oziroma med izvajalci poštnih storitev in uporabniki poštnih storitev.
(2) Agencija uvede postopek po uradni dolžnosti ali na predlog stranke.
(3) Rok za izdajo odločbe v postopku reševanja spora je 45 dni od vložitve zahteve za uvedbo postopka, če pa je to nujno zaradi obsega ugotovitvenega postopka, pa je rok za izdajo odločbe 60 dni.
(4) Agencija mora odločiti na podlagi zakona, podzakonskih aktov in splošnih aktov ter v skladu z načeli zaščite interesa uporabnikov poštnih storitev in pospeševanja inovacij, razvoja in varstva konkurence na tem področju.

(1) Agencija vodi uradno evidenco izvajalcev poštnih storitev.
(2) V uradni evidenci izvajalcev poštnih storitev se vodijo naslednji podatki:
1. firma družbe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma naziv,
2. ime in priimek odgovorne osebe pravne osebe,
3. matična številka, davčna številka in sedež oziroma naslov fizične ali pravne osebe,
4. podatki o izdanem dovoljenju, vrstah poštne storitve ter drugi podatki iz dovoljenja ter podatki o prenehanju dovoljenja,
5. podatki o obvestilih, vrstah poštne storitve in podatki o morebitni odločbi o prepovedi izvajanja poštnih storitev, za katerih izvajanje je treba obvestiti agencijo,
6. podatki o izpolnjevanju obveznosti izvajalcev poštnih storitev, ki izvirajo iz tega zakona,
7. podatki o kaznovanju zaradi prekrška, določenega s tem zakonom.

(1) Zavezanci za plačilo prispevka za nadomestilo za zagotavljanje univerzalnih poštnih storitev na podlagi drugega odstavka 7. člena tega zakona in zavezanci za plačilo pristojbin na podlagi 14. člena tega zakona in druge denarne obveznosti iz tega zakona morajo svoje denarne obveznosti poravnati v rokih, ki so jim določeni s posamičnim aktom agencije.
(2) Če zavezanec iz prejšnjega odstavka v določenem roku ne poravna obveznosti, se ta prisilno izterja na način in po postopku, ki velja za prisilno izterjavo davčnih obveznosti.

(1) Vsakdo ima pravico uporabljati poštne storitve v skladu z objavljenimi splošnimi pogoji in cenami.
(2) Vsak uporabnik poštnih storitev ima pravico do ugovora zoper odločitev ali ravnanje izvajalca poštnih storitev v zvezi z dostopom do storitev ali izvajanjem storitev, ki ga lahko vloži pri tem izvajalcu poštnih storitev v 30 dneh od dneva, ko je izvedel za izpodbijano odločitev ali ravnanje izvajalca poštnih storitev.
(3) Izvajalci poštnih storitev so dolžni kot sestavni del splošnih pogojev objaviti postopek reševanja ugovorov uporabnikov poštnih storitev.
(4) Če izvajalec poštnih storitev ne ugodi ugovoru ali o njem ne odloči v 15 dneh po njegovem prejemu, lahko uporabnik poštnih storitev v 15 dneh od poteka tega roka vloži pritožbo na agencijo.

(1) Državni organi in agencija so dolžni pri oblikovanju poštne politike in pri sprejemanju predpisov oziroma splošnih aktov na podlagi tega zakona pridobiti mnenje javnosti.
(2) Državni organi in agencija so dolžni predloge aktov iz prejšnjega odstavka objaviti in povabiti uporabnike poštnih storitev, strokovnjake, izvajalce poštnih storitev in druge zainteresirane osebe, da prispevajo informacije, pripombe oziroma predloge v roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni.

(1) Izvajalci poštnih storitev morajo varovati tajnost poštnih pošiljk.
(2) Izvajalci poštnih storitev ne smejo pridobivati informacij o vsebini poštnih pošiljk ter podatkov o dejstvih in okoliščinah poštnega prometa. Če morajo izvajalci poštnih storitev pridobiti podatke o dejstvih ali okoliščinah prenesenih poštnih pošiljk, jih lahko pridobijo le v takem obsegu in za toliko časa, kot je to potrebno za izvajanje poštnih storitev.
(3) Pravne ali fizične osebe, ki so izvajale poštne storitve, so dolžne varovati tajnost poštnih pošiljk tudi po koncu dejavnosti, v okviru katere so jo bile dolžne varovati.
(4) Če agencija ugotovi kršenje tajnosti poštnih pošiljk, deloma ali v celoti prepove izvajanje poštnih storitev.
(5) Ne glede na določbe tega člena se lahko od dolžnosti varovanja tajnosti poštnih pošiljk odstopi v skladu s 50. členom tega zakona.

(1) Izvajalci poštnih storitev smejo zbirati in obdelovati osebne podatke uporabnikov poštnih storitev, ki so sestavni del naslova poštne pošiljke, če te podatke potrebujejo za izvajanje poštnih storitev oziroma za svoje trženje ali raziskave tržišča.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka je dolžan izvajalec poštnih storitev obdelovati skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(1) Kadar je v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, ali z zakonom, ki ureja Slovensko obveščevalno varnostno agencijo, potrebno zaradi uvedbe ali poteka kazenskega postopka ali zaradi varnosti države, so izvajalci poštnih storitev dolžni pristojnemu organu na podlagi odredbe pristojnega organa omogočiti dostop do vsebine poštnih pošiljk ter sporočiti podatke o dejstvih in okoliščinah poštnega prometa.
(2) Pristojni organ je dolžan izvajalcu poštnih storitev pred pregledom vsebine poštne pošiljke izročiti prepis tistega dela izreka odredbe pristojnega organa, ki se nanaša na uporabnika določene poštne storitve. Prepis izreka te odredbe opravi organ, ki je odredbo izdal.
(3) Izvajalci poštnih storitev morajo za potrebe zakonitega in neodvisnega nadzora zagotoviti neizbrisno registracijo posegov, ki so bili izvršeni na podlagi tega člena, in podatke o tem varovati kot uradno tajnost.

(1) V poštnih pošiljkah je prepovedano pošiljati:
1. narkotike in psihotropične snovi, razen kadar je pošiljatelj ali naslovnik oseba, ki je po zakonu pooblaščena za promet z njimi oziroma za njihovo uporabo,
2. eksplozivne, vnetljive, radioaktivne ali druge nevarne snovi,
3. žive živali,
4. predmete, katerih uvoz in promet je prepovedan v naslovni državi,
5. predmete, ki so zaradi svoje narave ali embalaže lahko nevarni za zaposlene pri izvajalcu poštnih storitev ali lahko umažejo ali poškodujejo druge poštne pošiljke ali poštne naprave,
6. druge snovi oziroma predmete, katerih pošiljanje je prepovedano na podlagi zakona.
(2) Ne glede na 2. in 3. točko prejšnjega odstavka se lahko v poštnih pošiljkah pošiljajo radioaktivne snovi, kvarljive biološke snovi, okužljive snovi in trden ogljikov dioksid (suhi led), ki se uporablja za hladitev okužljivih snovi, paraziti in uničevalci škodljivih insektov, ki si jih izmenjujejo za to pristojne ustanove na način in pod pogoji, ki so predpisani z zakonom.
(3) Ne glede na 3. točko prvega odstavka tega člena je v poštnih pošiljkah, razen v vrednostnih poštnih pošiljkah, dovoljeno pošiljati čebele, pijavke in sviloprejke.
(4) Poštne pošiljke, ki vsebujejo snovi oziroma predmete iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena, je dolžan izvajalec poštnih storitev izročiti, glede na njihovo naravo in stopnjo nevarnosti, pristojnim državnim organom, nosilcem javnih pooblastil oziroma izvajalcem javnih služb.
(5) Minister podrobneje predpiše način ravnanja s poštnimi pošiljkami, ki vsebujejo snovi oziroma predmete iz tega člena.

(1) Pošiljatelj mora poskrbeti za takšno notranjo zaščito vsebine poštne pošiljke, da izvajalec poštnih storitev pri normalnem ravnanju z njo ne more poškodovati poštnega osebja, poštnih pošiljk, naprav ali objektov.
(2) Če do škodnega primera pride, ker poštna pošiljka ni imela notranje zaščite vsebine, kot je določeno v prejšnjem odstavku tega člena, je za škodo odškodninsko odgovoren pošiljatelj.

(1) Izvajalec poštnih storitev odgovarja za škodo, ki nastane med prenosom priporočene in vrednostne poštne pošiljke ter poštnega paketa zaradi:
1. izgube, poškodbe, kraje ali izropanja,
2. prekoračitve roka prenosa,
3. neizvedene, nepopolno ali napačno izvedene te poštne storitve.
(2) Izvajalec poštnih storitev odgovarja tudi za škodo, ki nastane med prenosom zaradi izgube poštne pošiljke s potrdilom.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena izvajalec poštnih storitev ni odgovoren za povzročeno škodo, če dokaže da:
1. je bil prenos poštne pošiljke opravljen v skladu s splošnimi pogoji,
2. je prišlo do primera višje sile,
3. je škoda nastala zaradi krivde ali malomarnosti pošiljatelja oziroma zaradi vsebine poštne pošiljke,
4. je škoda nastala, ker je bila poštna pošiljka v skladu s četrtim odstavkom 51. člena tega zakona izročena pristojnim državnim organom, nosilcem javnih pooblastil oziroma izvajalcem javnih služb,
5. je uporabnik poštne storitve namenoma zavaroval vsebino poštne pošiljke za višjo vrednost kot je njena dejanska vrednost,
6. uporabnik poštnih storitev ni vložil reklamacije v določenem roku,
7. je nastala zaradi zakonitega ravnanja pristojnih organov.

(1) Uporabnik poštnih storitev ima pravico vložiti reklamacijo v primerih določenih v prvem in drugem odstavku prejšnjega člena.
(2) Uporabnik poštnih storitev ima pravico vložiti reklamacijo takoj ob vročitvi, oziroma najkasneje v 6 mesecih od vročitve, če pomanjkljivosti niso takoj vidne, oziroma v 6 mesecih od oddaje poštne pošiljke, če le-ta ni bila vročena.
(3) Izvajalec poštnih storitev mora na reklamacijo odgovoriti v roku 15 dni za poštno pošiljko v notranjem prometu in v treh mesecih za poštno pošiljko v mednarodnem prometu.

(1) Izvajalec poštnih storitev mora uporabniku poštnih storitev izplačati odškodnino v višini nastale škode, vendar največ do višine, ki je določena v drugem odstavku tega člena.
(2) Najvišja odškodnina za:
1. izgubo, krajo ali izropanje vrednostne pošiljke je označena vrednost poštne pošiljke,
2. izgubo ali krajo poštnega paketa in priporočene poštne pošiljke je do 15-kratnika cene, plačane za izvedeno poštno storitev,
3. izropanje poštnega paketa ali priporočene poštne pošiljke je do 10-kratnika cene plačane za izvedeno poštno storitev,
4. neizvedeno, nepopolno ali napačno izvedeno poštno storitev prenosa priporočene in vrednostne poštne pošiljke ter poštnega paketa je cena plačana za izvedeno poštno storitev,
5. prekoračitev roka prenosa priporočene in vrednostne poštne pošiljke ter poštnega paketa je cena plačana za izvedeno poštno storitev,
6. izgubo poštne pošiljke s potrdilom je cena plačana za izvedeno poštno storitev.
(3) V primerih iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka ima uporabnik poštnih storitev pravico do povrnitve plačane cene za prenos poštne pošiljke, razen tistega dela cene, ki je bila plačana za zavarovanje pošiljke.
(4) Minister podrobneje določi način izplačila odškodnine.
(5) Izvajalec poštnih storitev v nobenem primeru ne odgovarja za posredno škodo in izgubljeni dobiček.

(1) Nadzor nad izvajanjem tega zakona ter predpisov, splošnih in posamičnih aktov, izdanih na njegovi podlagi, opravljajo inšpektorji, pristojni za pošto (v nadaljnjem besedilu: inšpektorji).
(2) Agencija je dolžna posredovati inšpektorjem vse podatke, ki so potrebni za izvajanje nadzora.
(3) Agencija ima pravico vložiti pobudo za začetek postopka in ima v postopku položaj stranke.
(4) Pooblaščene osebe agencije lahko opravljajo posamezne strokovne naloge v postopku inšpekcijskega nadzora.

(1) Če inšpektor pri opravljanju nalog nadzora ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis oziroma drug akt, katerega izvajanje nadzoruje, ima pravico in dolžnost:
1. odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam določi,
2. predlagati uvedbo postopka zaradi prekrška,
3. izreči kazen za prekršek, ki se izterja na kraju samem,
4. predlagati pristojnemu organu sprejem ukrepov,
5. začasno prepovedati nadaljnje opravljanje dejavnosti, če se ne opravlja v skladu z zakonom,
6. preverjati resničnost podatkov, ki jih izvajalci poštnih storitev posredujejo na podlagi tega zakona.
(2) Inšpektor mora v primeru, ko ugotovi kršitve zakona ali drugega predpisa oziroma drugega akta, katerega izvajanje nadzoruje, izdati pisno odločbo najkasneje v roku 8 dni po opravljenem nadzoru.

Zoper odločbo iz drugega odstavka prejšnjega člena je v 15 dneh od njene vročitve dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za pošto. Pritožba ne zadrži njene izvršitve.

(1) Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 2,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1. ne izvaja naloženih univerzalnih poštnih storitev (3. in 4. člen tega zakona),
2. ne izvaja univerzalnih poštnih storitev v skladu s predpisano kakovostjo (peti odstavek 3. člena tega zakona),
3. agenciji dostavi neresnične podatke v zvezi s prihodkom (četrti odstavek 7. člena tega zakona),
4. agenciji pravočasno ne dostavi obrazca v zvezi s prihodkom (četrti odstavek 7. člena tega zakona),
5. izvaja rezervirane poštne storitve brez dovoljenja (drugi odstavek 10. člena tega zakona),
6. pisno ne obvesti agencije o začetku, spremembi in prenehanju izvajanja poštnih storitev (prvi odstavek 10. člena, četrti odstavek 13. člena tega zakona),
7. kljub odločbi o prepovedi dejavnosti še naprej opravlja dejavnost (tretji odstavek 13. člena tega zakona),
8. iz neupravičenega razloga ne sklene pogodbe o dostopu do javnega poštnega omrežja (tretji odstavek 26. člena tega zakona),
9. cene izvajalcev poštnih storitev niso oblikovane v skladu z zakonom (drugi odstavek 29. člena tega zakona),
10. ne vodi ustrezne ločitve na računovodski ravni (31. člen tega zakona),
11. naklepno ali iz malomarnosti opravi prenos poštne pošiljke, katere prenos je prepovedan (51. člen tega zakona),
12. onemogoča izvajanje inšpekcijskega nadzora (56. člen tega zakona),
13. v 1 letu od uveljavitve tega zakona v Uradnem listu Republike Slovenije ne objavi tipske pogodbe iz 27. člena tega zakona (66. člen tega zakona).
(2) Z denarno kaznijo od 250.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(1) Z denarno kaznijo od 500.000 do 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1. ne poravna stroškov nadomestila za izvajanje univerzalnih poštnih storitev (šesti odstavek 7. člena tega zakona),
2. prenese dovoljenje na drugo fizično ali pravno osebo (šesti odstavek 11. člena tega zakona),
3. ne spoštuje pravic in obveznosti, določenih v dovoljenju (12. člen tega zakona),
4. ne plača pristojbine (14. člen tega zakona),
5. vroči poštno pošiljko v nasprotju z zakonom (23. in 24. člena tega zakona),
6. če splošni pogoji ne vsebujejo predpisanih elementov (28. člen tega zakona),
7. ne predloži agenciji splošnih pogojev in cene za izvajanje poštnih storitev (prvi odstavek 28. člena tega zakona),
8. uveljavi splošne pogoje brez soglasja agencije (četrti odstavek 28. člena tega zakona),
9. ne objavi splošnih pogojev in cen 7 dni pred uveljavitvijo (četrti odstavek 28. člena tega zakona),
10. izdaja poštne znamke v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 33. člena tega zaka,
11. vloži nenaslovljena oglaševalska, marketinška in druga reklamna sporočila v predalčnik, ki je označen z nalepko agencije, s katero je prepovedano vročanje take pošte v ta predalčnik (38. člen tega zakona),
12. ne da na voljo podatke, informacije, finančna poročila oziroma druga poročila, ki jih agencija potrebuje za izpolnjevanje svojih pristojnosti in za poročanje mednarodnim organizacijam v skladu z mednarodnimi akti, uveljavljenimi v Republiki Sloveniji (prvi odstavek 42. člena),
13. ne objavi kot sestavni del splošnih pogojev postopka reševanja ugovorov uporabnikov poštnih storitev (tretji odstavek 46. člena tega zakona),
14. pri izvajanju poštnih storitev ne zagotavlja tajnosti poštnih pošiljk v skladu s tem zakonom (48. člen tega zakona).
(2) Z denarno kaznijo od 100.000 do 250.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(1) Če lastnik stanovanja oziroma poslovnega prostora ne namesti ali ne vzdržuje hišnih ali izpostavljenih predalčnikov v skladu s tem zakonom (35. in 36. člen tega zakona), se za prekršek z denarno kaznijo kaznuje:
1. pravna oseba v višini 100.000 tolarjev,
2. posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, v višini 25.000 tolarjev,
3. posameznik v višini 10.000 tolarjev.
(2) Če lastnik stanovanja oziroma poslovnega prostora ne namesti hišnega ali izpostavljenega predalčnika tako, da omogoča vročevalcu varno dostavo in zagotavlja tajnost poštnih pošiljk (37. člen tega zakona), se za prekršek z denarno kaznijo kaznuje:
1. pravna oseba v višini 100.000 tolarjev,
2. posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, v višini 25.000 tolarjev,
3. posameznik v višini 10.000 tolarjev.
(3) Če brez pooblastila lastnika stanovanja ali poslovnega prostora oziroma uporabnika poštnih storitev, čigar je predalčnik, nalepi, predrugači ali odstrani nalepko, ki jo je izdala agencija in s katero je prepovedano vročanje nenaslovljenih oglaševalskih, marketinških in drugih reklamnih sporočil v predalčnik (38. člen tega zakona), se za prekršek z denarno kaznijo kaznuje:
1. pravna oseba v višini 100.000 tolarjev,
2. posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, v višini 25.000 tolarjev,
3. posameznik v višini 10.000 tolarjev.
(4) Pristojni organ lahko kazni za prekrške iz tega člena izterja na kraju samem.

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona se Agencija za telekomunikacije in radiodifuzijo Republike Slovenije preoblikuje v Agencijo za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto Republike Slovenije.
(2) Vlada Republike Slovenije v enem mesecu od uveljavitve tega zakona ustrezno prilagodi in dopolni akt o ustanovitvi Agencije za telekomunikacije in radiodifuzijo Republike Slovenije.
(3) Dokler akt o ustanovitvi iz prejšnjega odstavka ni ustrezno prilagojen opravlja vse naloge agencije po tem zakonu Agencija za telekomunikacije in radiodifuzijo Republike Slovenije.

Rok za izdajo podzakonskih predpisov ter splošnih aktov agencije je eno leto od uveljavitve tega zakona.

(1) Z razveljavitvijo sklepa o preoblikovanju Pošte Slovenije, d.o.o. v javno podjetje (Uradni list RS, št. 11/98 in 42/98) preneha dotedanjemu Javnemu podjetju Pošta Slovenije, d.o.o. status javnega podjetja.
(2) Pošta Slovenije, d.o.o. najkasneje v enem letu od razveljavitve sklepa o preoblikovanju Pošte Slovenije, d.o.o. v javno podjetje preoblikuje svoje akte.

Gospodarska družba iz prejšnjega člena je dolžna zagotavljati univerzalne poštne storitve skladno z določbami tega zakona brez nadomestila eno leto po uveljavitvi tega zakona in s tem pridobi pravico izvajati rezervirane poštne storitve.

Gospodarska družba iz 64. člena tega zakona mora v enem letu od uveljavitve tega zakona v Uradnem listu Republike Slovenije objaviti tipske pogodbe iz 27. člena tega zakona.

Do uskladitve uredbe o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) z določbami tega zakona se za registracijo za izvajanje poštnih storitev po tem zakonu šteje registracija za dejavnost javne pošte (64.11) ali za kurirsko dejavnost (64.12) ali za dejavnost drugih prometnih agencij (63.4).

Do izdaje ustreznih podzakonskih predpisov ter splošnih aktov agencije se še naprej uporabljajo naslednji predpisi, izdani na podlagi zakona o Pošti Slovenije (Uradni list RS, št. 73/94) in zakona o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 35/97 in 64/01), v kolikor niso v nasprotju s tem zakonom:
1. pravilnik o organizaciji poštnega omrežja Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 32/00),
2. pravilnik o splošnih pogojih za opravljanje poštnih storitev (Uradni list RS, št. 32/00),
3. pravilnik o nomenklaturi poštnih storitev (Uradni list RS, št. 32/00),
4. pravilnik o izdajanju poštnih vrednotnic (Uradni list RS, št. 60/01),
5. sklep o preoblikovanju Pošte Slovenije, d.o.o. v javno podjetje (Uradni list RS, št. 11/98 in 42/98),
6. uredba o načinu opravljanja obvezne gospodarske javne službe poštnih storitev (Uradni list RS, št. 99/99),
7. sklep o vzetju iz prodaje in uporabe poštnih znamk in celin (Uradni list RS, št. 61/97).

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati oziroma se prenehajo uporabljati:
1. zakon o Pošti Slovenije (Uradni list RS, št. 73/94),
2. zakon o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 35/97 in 64/01),
3. samoupravni sporazum o delovnem času PTT enot (Uradni list SFRJ, št. 2/82),
4. samoupravni sporazum o delovnem času enot ptt omrežja z uporabniki storitev (Uradni list SFRJ, št. 18/84, 19/84 in 45/98).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.