Na podlagi 37. in 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89, 5/90 in Uradni list RS, št. 26/90, 3/91, 10/91, 17/91, 55/92, 13/93, 18/93, 47/93, 71/93, 29/95 in 44/97) in 16. člena statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 31/99 in 19/01) je Občinski svet Občine Slovenske Konjice na 29. seji dne 4. 4. 2002 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij in odprt prostor Občine Slovenske Konjice
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo Prostorski ureditveni pogoji za ureditvena območja naselij in odprt prostor Občine Slovenske Konjice, ki jih je izdelalo podjetje URBANA Kočar in Kočar d.n.o. Velenje pod št. projekta 338/01 z datumom Oktober 2001, in ki so sestavni del tega odloka.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji (v nadaljevanju: PUP) za ureditvena območja naselij ter območje odprtega prostora Občine Slovenske Konjice določajo:
– meje in funkcije območja urejanja,
– merila in pogoje za posege v prostor,
– merila in pogoje glede oblikovanja novogradenj in drugih posegov v prostor;
– merila za določanje parcel in funkcionalnih zemljišč,
– merila in pogoje za komunalno urejanje stavbnih zemljišč,
– merila in pogoje za posege v zavarovana in varstvena območja,
– merila in pogoje za varovanje naravnih vrednot in kulturne dediščine,
– merila in pogoje za varovanje in izboljšanje okolja,
– pogoje pri urejanju prostora za obrambo in zaščito.
3. člen
PUP za ureditvena območja neselij ter območje odprtega prostora Občine Slovenske Konjice so podlaga za pripravo lokacijske dokumentacije in v nadaljevanju za pridobitev lokacijskega dovoljenja oziroma izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del za posege v prostor.
II. USKLAJENOST PUP S PROSTORSKIMI SESTAVINAMI PLANSKIH AKTOV OBČINE SLOVENSKE KONJICE
4. člen
PUP za ureditvena območja neselij ter območje odprtega prostora Občine Slovenske Konjice so skladni z odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenske Konjice za obdobje 1986–2000 – dopolnjen 1993 in 1994 in družbenega plana razvoja Občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986–1990 za območje Občine Slovenske Konjice – dopolnjen 1998 (Uradni list RS, 72/00).
III. MEJE IN FUNKCIJE OBMOČIJ UREJANJA
Opredelitev območij urejanja s PUP
5. člen
Prostor Občine Slovenske Konjice, ki ga urejajo ti PUP, sestavljajo naslednja območja:
1. 59 ureditvenih območij naselij:
a) območja za poselitev – ureditvena območja naselij;
2. odprt prostor Občine Slovenske Konjice, ki ga sestavljajo:
b) območja za poselitev – opredeljena stavbna zemljišča z oznako u izven ureditvenih območij naselij;
c) kmetijska območja:
– najboljša kmetijska zemljišča,
– druga kmetijska zemljišča;
č) gozdna območja;
d) območje vodotokov;
e) območja prometnih površin ter območja komunalne in energetske infrastrukture.
6. člen
Meje Občine Slovenske Konjice, njenega odprtega prostora s posameznimi območji urejanja ter ureditvenimi območji naselij, ki se urejajo s temi PUP, so prikazane na grafičnih prilogah št. 1, 3 in 4 v merilih 1:25000 in 1:5000, v projektu iz 1. člena tega odloka.
7. člen
Ureditvena območja naselij (meja, evid. št. in ime) izhajajo iz odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenske Konjice za obdobje 1986–2000 – dopolnjen 1993 in 1994 in družbenega plana razvoja Občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986–1990 za območje Občine Slovenske Konjice – dopolnjen 1998 (Uradni list RS, št. 72/00) v nadaljevanju: odlok o PSPA Občine Slovenske Konjice v letu 1998.
8. člen
Ti PUP ne veljajo za naslednja ureditvena območja naselij, kot so bila določena z odlokom o PSPA Občine Slovenske Konjice v letu 1998:
-----------------------------------------------------------------
Evid. Ime ureditvenega Evid. Ime ureditvenega
št. območja naselja št. območja naselja
-----------------------------------------------------------------
7 Slovenske Konjice 31 Škedenj
8 Bezina 32 Liče pri Poljčanah
10 Golič 33 Mlače – grad Pogled
14 Tepanje 35 Zbelovo
15 Tepanje – cestna baza 65 Škedenj 2
19 Kamnolom Kongrad 67 Žiče – obrtna cona
22 Konjiška vas 69 konjeniški center
Tepanje
23 Draža vas 80 Zbelovo – ŠC
24 Žiče 81 vinska klet Zlati grič
Škalce
28 Stare Slemene – Žička 82 stanovanjska gradnja
kartuzija Škalce
29 Špitalič pri Slovenskih 83 območje posebnih
Konjicah 1 ureditev
30 Špitalič pri Slovenskih
Konjicah 2
-----------------------------------------------------------------
Opredelitev funkcij – namembnosti v območjih urejanja s PUP
9. člen
Za vsa območja so s tem odlokom določene prevladujoče (pretežne) namembnosti – funkcije objektov in površin, ki jih je dovoljeno razvijati znotraj območij. Določene so prevladujoče namembnosti ter tiste dodatne namembnosti, ki jih je dovoljeno dodatno razvijati v posameznem območju s tem, da ima določena prevladujoča namembnost v območju prednost oziroma se morajo dodatno dovoljene namembnosti prevladujoči podrejati.
10. člen
Oznaka namembnosti po območjih urejanja je naslednja:
-----------------------------------------------------------------
Namembnost Oznaka
-----------------------------------------------------------------
individualna stanovanjska gradnja S
mešane dejavnosti (stanovanja in centralne dejavnosti) M
obrtne in obrtno storitvene dejavnosti O
športne in rekreacijske dejavnosti na manjših površinah ŠR
turizem in dopolnilne dejavnosti v zvezi s turizmom TD
kmetijska dejavnost z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji K
počitniški objekti V
posebne dejavnosti (državne rezerve, čistilne naprave) PD
komunalne dejavnosti KO
-----------------------------------------------------------------
11. člen
Na osnovi členitve prostora iz 5. člena tega odloka so opredeljene za 1.a) ureditvena območja naselij naslednje prevladujoče in dodatne dovoljene namembnosti:
------------------------------------------------------------
Ureditveno območje naselja Namembnost/funkcija
------------------------------------------------------------
Evid. Ime Prevladujoča Dodatna dovoljena
št.
------------------------------------------------------------
1 Zeče 1 S, K O
2 Polene 1 S, K M, O, ŠR
3 Polene 2 S, K M, O, ŠR, TD
4 Zgornja Pristava 1 S, K M, O, ŠR, TD
5 Zgornja Pristava 2 S, K M, O, ŠR, TD
6 Dobje K, S M, TD
9 Gabrovnik K, S M, O, ŠR, TD,
11 Brdo K, S M, O, ŠR, TD,
12 Tepanjski vrh 1 S, K O, ŠR, TD
13 Tepanjski vrh 2 S, K O, ŠR, TD
16 Sojek 1 K, S O, ŠR, V, TD
17 Sojek 2 K, S O, ŠR, V, TD
18 Kamna gora K, S O, ŠR, V, TD
20 Blato S, K M, O, ŠR, TD,
21 Sl. Konjie: CERO in ČN KO, PD –
25 Koble K, S O, ŠR, TD
26 Jernej pri Ločah 1 S, K M, O, ŠR, TD
27 Jernej pri Ločah 2 K, S O, ŠR, TD
34 Mlače 1 S, K M, O, ŠR, TD
36 Spodnje Laže 1 K, S O, ŠR, TD
37 Zeče 2 K, S O, TD
38 Zeče 3 K, S O, TD
39 Zeče 4 K, S O, TD
40 Zeče 5 K, S O, TD
41 Zeče 6 K, S O, TD
42 Zeče 7 K, S O, TD
43 Škalce 3 S, K O, ŠR, TD
44 Škalce 2 S, K O, ŠR, TD
45 Škalce 1 S M, O, ŠR, TD
46 Vešenik 1 S V, TD
47 Tepanje–Sp. Grušovje K, S O, ŠR, TD
49 Sp. Grušovje S, K O, ŠR, TD
50 Ličenca K, S O, ŠR, TD
51 Kumno V –
52 Zorko V –
53 Perovec K, S O, TD
54 Draža vas – sever S O, ŠR, TD
55 Nova vas K, S O, TD
56 Brezje 1 K, S O, TD
57 Brezje 2 K, S O, TD
58 Kolačno 1 K, S O, TD
59 Kolačno 2 K, S O, TD
60 Podob K, S O, TD
61 Mali Breg K, S O, ŠR, TD
62 Zg. Laže 1 K, S O, TD
63 Zg. Laže 3 K, S O, TD
64 Zg. Laže 3 K, S O, TD
66 Suhadol 1 K, S O, TD, V
68 Žiče – Na gmajni K, S O, TD
70 Suhadol 2 K, S O, TD, V
71 Kravjek 1 K, S O, TD
72 Kravjek 2 K, S O, TD
73 Kravjek 3 K, S O, TD
74 Mlače 2 K, S O, TD
75 Mlače 3 K, S O, PD
76 Mlače 4 K, S O, TD
77 Zbelovo – DR PD –
78 Penoje K, S O, TD
79 Sp. Laže 2 K, S O
------------------------------------------------------------
12. člen
Na osnovi členitve prostora iz 5. člena, tč. 2 tega odloka so za odprt prostor Občine Slovenske Konjice opredeljene naslednje prevladujoče in dodatne dovoljene namebnosti:
(b) za b) območja za poselitev – opredeljena stavbna zemljišča z oznako u izven ureditvenih območij: prevladujoča je kmetijska dejavnost z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji (K); dodatno dovoljene namembnosti pa so: individualna stanovanjska gradnja (S), mešane dejavnosti – stanovanja in centralne dejavnosti (M), obrtne in obrtno storitvene dejavnosti (O), športne in rekreacijske površine manjših obsegov (ŠR) in turizem in dopolnilne dejavnosti v zvezi s turizmom (TD);
(c) za c) kmetijska območja je prevladujoča namembnost kmetijska dajavnost z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji (K);
(č) za č) gozdna območja je prevladujoča namembnost gozdarstvo;
(d) za d) območja vodotokov je prevladujoča namembnost vodnogospodarska dejavnost;
(e) za e) območja prometnih površin ter območja komunalne in energetske infrastrukture, je prevladujoča dejavnost v povezavi s prometom ter komunalno in energetsko infrastrukturo.
IV. MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
0) Pogoji za posege v vseh območjih, ki se urejajo s temi PUP
13. člen
Znotraj vseh območij urejanja, ki so opredeljena v 5. členu tega odloka, je dovoljena gradnja objektov, naprav in izvedba drugih posegov v prostor, ki so pomembni za razvoj Občine Slovenske Konjice:
– cestno omrežje in naprave, hodniki za pešce, avtobusna postajališča,
– komunalno omrežje in naprave, ureditev in širitev pokopališč,
– javna razsvetljava,
– omrežje zvez ter omrežje in postaje za prenos elektične energije,
– plinovodno omrežje ter objekti za oskrbo s plinom,
– melioracije in regulacije vodotokov,
– izvedba posegov za preprečevanje in sanacije plazov,
– gradnja in vzdrževanje gozdnih vlak,
– postavitev spominskih in sakralnih obeležij.
Posegi na obstoječih objektih
14. člen
Obstoječe objekte in naprave, ki so zgrajeni z ustreznimi dovoljenji, je dovoljeno dozidati, nadzidati ter jim spremeniti namembnost pod enakimi pogoji, ki veljajo za novogradnje, kolikor to ni v nasprotju z ostalimi določili tega odloka. Dovoljena so tekoča vzdrževalna dela in notranje adaptacije, kolikor s tem odlokom ni določeno drugače.
Dozidava obstoječega objekta je dovoljena pod naslednjimi pogoji:
a) takrat, ko je ugotovljeno, da sta obstoječi objekt ali prejšnja dozidava zgrajena z ustreznim dovoljenjem;
b) takrat, ko je ugotovljeno, da obstoječi objekt še ni bil dozidan ali pa da prejšnja dozidava ni presegla površine tlorisa, ki je dovoljen za dozidave;
c) velikost dozidanega dela objekta se določi ob upoštevanju razmerja med pozidano in nepozidano površino parcele tako, da skupni tloris obstoječega in dozidanega dela objekta ne presega 35% površine parcele, istočasno pa mora biti s tlorisnimi gabariti prilagojen sosednjim objektom, ki imajo enako namembnost;
d) velikost dozidanega dela za zidanice se določi tako, skupni tloris obstoječega in dozidanega dela objekta ne presega 42m2;
e) velikost dozidanega dela za počitniške hiše se določi tako, skupni tloris obstoječega in dozidanega dela objekta ne presega 65m2;
f) objekt je mogoče dozidati večkrat, pri tem pa tlorisne dimezije vseh dozidanih delov skupaj ne smejo presegati velikosti, ki je določena v točkah c, d in e tega člena.
Nadzidava obstoječega objekta je dovoljena takrat, ko je ugotovljeno, da obstoječi objekt še ni bil nadzidan, ali je bil nadzidan le na enem delu, in ko je obstoječi objekt ali njegov nadzidan del po višinskih gabaritih izrazito nižji od sosednjih objektov, ki imajo enako namembnost in so zgrajeni z ustreznimi dovoljenji.
Sprememba namembnosti obstoječih objektov
15. člen
Spremembe namembnosti obstoječih objektov in naprav so dovoljene takrat, ko je nova namembnost skladna s pretežno namembnostjo območja urejanja, v katerem se nahaja objekt. Sprememba namembnosti objekta za novo namembnost, ki bo skladna z dodatno dovoljeno namebnostjo območja urejanja, je dovoljena na osnovi predhodnega soglasja Občine Slovenske Konjice ter ob pogoju, da nova namembnost ne bo motilno vplivala na bivalne in delovne pogoje ter druge značilnosti prostora.
Nadomestna gradnja objektov
16. člen
Z nadomestno gradnjo se nadomešča obstoječ dotrajan objekt, za katerega je ugotovljeno, da je bil zgrajen z ustreznimi dovoljenji. Za odločitev o nadomestni gradnji ni odločilno stanje vpisano v katastru (stavbišče), temveč je gradnja nadomestnih objektov dovoljena le takrat, ko je po ogledu stanja na terenu ugotovljeno, da objekt še obstaja. Namembnost nadomestnega objekta se ne sme spremeniti oziroma mora ostati enaka namembnosti obstoječega objekta, ki se nadomešča.
Gradnja nadomestnih objektov je dovoljena, če je objekt dotrajan in funkcionalno nespremenjen ali površinsko nezadosten in če zanj še ni bila izkoriščena možnost gradnje nadomestnega objekta.
Gradnja nadomestnih objektov je praviloma dovoljena po predhodni odstranitvi obstoječega objekta, ki se nadomešča, na isti lokaciji.
Začasna ohranitev obstoječega stanovanjskega objekta, ki se nadomešča, je izjemoma dovoljena le, če investitor za čas gradnje nadomestnega objekta nima drugega bivališča, kolikor gre za gradnjo nadomestne stanovanjske hiše. Začasna ohranitev obstoječega hleva za živino, ki se nadomešča, je izjemoma dovoljena le, če investitor za čas gradnje nadomestnega hleva nima drugega prostora za ustrezno namestitev živine.
Investitor mora obstoječi objekt, ki ga z gradnjo nadomešča, pa je zanj dovoljena začasna ohranitev, odstraniti najpozneje v roku enega leta po izdaji uporabnega dovoljenja oziroma po pričetku uporabe novega objekta.
V primerih, da je za obstoječi objekt dovoljena začasna ohranitev, je gradnja nadomestnega objekta dovoljena le v okviru opredeljenega stavbnega zemljišča (u) ali funkcionalnega zemljišča obstoječega objekta, če se ta nahaja v ureditvenem območju naselja. Nadomestni objekt sme biti oddaljen največ 3m od obstoječega objekta, ki se nadomešča, oziroma morajo biti zagotovljeni odmiki od parcelnih mej ter sosednjih objektov.
1. Pogoji za posege v ureditvena območja naselij
a) Posegi v območjih za poselitev – v ureditvenih območjih naselij
17. člen
Znotraj vseh ureditvenih območij, ki so opredeljena v 11. členu tega odloka, je dovoljena gradnja objektov, naprav in izvedba drugih posegov v prostor, ki so pomembni za razvoj Občine Slovenske Konjice: športni objekti in ureditve manjših obsegov, otroška igrišča manjših obsegov, ureditve avtobusnih postajališč.
18. člen
Novogradnja objektov in naprav in izvedba drugih posegov v prostor se v Občini Slovenske Konjice usmerja prednostno v ureditvena območja naselij, ki so opredeljena v a) odstavku 5. člena oziroma v 11. členu tega odloka.
Pri določanju namembnosti gradenj in drugih posegov v prostor ureditvenih območij naselij je potrebno upoštevati prevladujoče in dovoljene dodatne namembnosti, ki so določene za posamezna ureditvena območja naselij v 11. členu tega odloka.
19. člen
Znotraj vseh ureditvenih območij, ki so opredeljena v 11. členu tega odloka, je dovoljena gradnja objektov, naprav in izvedba drugih posegov in sicer:
1. Novogradnja individualnih stanovanjskih objektov.
2. Prizidava, nadzidava in rekonstrukcija obstoječih stanovanjskih objektov ali objektov z drugimi namembnostmi, ki so dovoljene znotraj ureditvenega območja.
3. Nadomestna gradnja stanovanjskih objektov ali objektov z drugimi namembnostmi, ki so dovoljene znotraj ureditvenega območja.
4. Novogradnja in nadomestna gradnja, prizidave, nadzidave in rekonstrukcija objektov za centralne (oskrbne in storitvene) dejavnosti, v vseh ureditvenih območjih, za katera je določena je dodatna namembnost M.
5. Novogradnja in nadomestna gradnja, prizidave, nadzidave in rekonstrukcije obstoječih objektov obrtno storitvenih dejavnosti, obrtno–stanovanjskih objektov in spremljajočih objektov za obrtno storitveno dejavnost, v vseh ureditvenih območjih, za katera je določena je dodatna namembnost O, ob upoštevanju pogojev za to dejavnost. Prej navedeni posegi so dovoljeni po predhodnem soglasju Občine Slovenske Konjice; soglasje se nanaša na dejavnosti v objektu ter na opredelitev pogojev, ki jih je potrebno izpolniti, da objekt ne bo imel negativnih vplivov na prometno infrastrukturo.
6. Ureditve športno rekreacijskih površin manjših obsegov, po predhodnem soglasju Občine Slovenske Konjice, so dovoljene v vseh ureditvenih območjih, za katera je določena je dodatna namembnost ŠR.
7. Novogradnja, dozidava, nadzidava in rekonstrukcije obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov za potrebe turistične dejavnosti (kmečki turizem, turistične sobe, gostinski in spremljajoči prostori), in ureditve stanovanjskih prostorov za turistično dejavnost, v vseh ureditvenih območjih, za katera je določena je dodatna namembnost TD.
8. Novogradnja, dozidava, nadzidava ali rekonstrukcija objektov za potrebe kmetijstva (hlevi, silosi, gnojišča, gnojne jame, kozolci, skednji, strojne lope, vinske kleti in podobno) v vseh ureditvenih območjih, za katera je določena namembnost K. Gradnja gospodarskih poslopij za potrebe kmetovalcev je dovoljena na tistih zemljiščih, kjer to omogočajo velikost parcele, zadostni odmiki od sosednjih objektov in ustrezen prostor za dovoz in manipulacijo.
9. Gradnja počitniških objektov, v vseh ureditvenih območjih, za katera je določena prevladujoča ali dodatno dovoljena namembnost V.
10. Gradnja pomožnih objektov, ki predstavljajo funkcionalno dopolnitev obstoječih stanovanjskih oziroma gospodarskih poslopij ter ostalih pomožnih objektov, ki so namenjeni splošni javni rabi, in ki so opredeljeni v veljavnem odloku o določitvi pomožnih objektov in drugih posegov v prostor na območju Občine Slovenske Konjice, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje. Pri novogradnjah se garaže in drugi pomožni objekti praviloma uredijo v sklopu objekta.
11. Postavitev kioskov je dovoljena za storitvene in služnostne dejavnosti, po predhodnem soglasju Občine Slovenske Konjice, da objekt ne bo imel negativnih vplivov na prometno infrastrukturo.
2. Pogoji za posege v odprt prostor
b) Posegi v območjih za poselitev – b) opredeljena stavbna zemljišča z oznako u izven ureditvenih območij območjih naselij
20. člen
V primeru, da se na terenu ugotovi obstoj objekta ali naprave, za katerega pa v kartografski dokumentaciji, ki je sestavni del odlok o PSPA Občine Slovenske Konjice v letu 1998 iz 7. člena tega odloka, oziroma v grafičnih prilogah št. 4.1 do 4.19 v projektu iz 1. člena tega odloka, ni opredeljeno stavbno zemljišče u, so za objekt dovoljeni posegi, ki so opredeljeni v 14., 15. in 16. členu tega odloka.
Določila zgornjega odstavka se lahko uporabijo le v primeru, da sta objekt ali naprava zgrajena z ustreznim dovoljenjem ali da sta zgrajena pred letom 1967 ter po predhodnem soglasju Občine Slovenske Konjice, ki bo na osnovi dokumentacije za objekt ali napravo pri izvedbi naslednjega postopka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov zagotovila vris stavbnega zemljišča za objekt ali napravo v smislu ažuriranja kartografske dokumentacije z dejanskim stanjem.
Posegi v okviru domačij na kmetijah
21. člen
Znotraj vseh opredeljenih stavbnih zemljišč z oznako u, izven ureditvenih območij naselij, ki so opredeljena v odstavku 2.b) 5. člena tega odloka, in ki predstavljajo zaokroženo domačijo (objekti in funkcionalno zemljišče) na kmetiji je dovoljena gradnja objektov, naprav in izvedba posegov, in sicer:
1. Novogradnja stanovanjskih objektov, prizidava, nadzidava in rekonstrukcija obstoječih stanovanjskih objektov znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča u.
2. Nadomestna gradnja stanovanjskih objektov znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča u.
3. Novogradnja, nadomestna gradnja pod pogoji za nadomestno gradnjo, dozidava, nadzidava ali rekonstrukcija objektov za potrebe kmetijstva (hlevi, silosi, gnojišča, gnojne jame, kozolci, skednji, strojne lope, zidanice – vinske kleti in podobno).
Prej našteti posegi na objektih za potrebe kmetijstva so dovoljeni znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča u.
V primeru, da prej naštetih posegov na objektih za potrebe kmetijstva, zaradi prostorskih omejitev (majhnost parcele, nezadostni odmiki od sosednjih objektov in neustrezen prostor za dovoz in manipulacijo), ni možno v celoti umestiti znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča u, lahko objekti izjemoma segajo tudi izven meje u, vendar ne več kot 60% zazidanega tlorisa objekta in s pogojem, da se namembnost objekta ne sme spremeniti najmanj 10 let od izdaje gradbenega dovoljenja. Za poseg izven opredeljenega stavbnega zemljišča u je potrebno pridobiti predhodno soglasje Občine Slovenske Konjice, ki bo na osnovi dokumentacije za objekt, pri izvedbi naslednjega postopka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov zagotovila vris stavbnega zemljišča za objekt v smislu ažuriranja kartografske dokumentacije z dejanskim stanjem.
4. Novogradnja in nadomestna gradnja, prizidave, nadzidave in rekonstrukcija objektov za namene dodatnih dejavnosti na kmetiji (kmečki turizem, vinotoč, vinska klet, gostilna, dejavnosti v povezavi s turistično ponudbo ipd.).
5. V primeru opuščanja kmetijske dejavnosti, je dovoljena sprememba namembnosti obstoječih objektov, ki so služili potrebam kmetijstva (hlevi, silosi, gnojišča, gnojne jame, kozolci, skednji, strojne lope, vinske kleti in podobno) za nove dejavnosti v okviru domačije in sicer: obrtne in obrtno storitvene dejavnosti (O), športne in rekreacijske površine manjših obsegov (ŠR) in turizem in dopolnilne dejavnosti v zvezi s turizmom (TD). Prej navedeni posegi so dovoljeni po predhodnem soglasju Občine Slovenske Konjice; soglasje se nanaša na dejavnosti v objektu ter na opredelitev pogojev, ki jih je potrebno izpolniti, da objekt ne bo imel negativnih vplivov na prometno infrastrukturo.
6. Gradnja pomožnih objektov, ki predstavljajo funkcionalno dopolnitev obstoječih stanovanjskih oziroma gospodarskih poslopij in ki so opredeljeni v veljavnem odloku o določitvi pomožnih objektov in drugih posegov v prostor na območju Občine Slovenske Konjice, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje. Pri novogradnjah se garaže in drugi pomožni objekti praviloma uredijo v sklopu objekta.
Posegi v okviru drugih opredeljenih stavbnih zemljišč z oznako u
22. člen
Znotraj vseh opredeljenih stavbnih zemljišč z oznako u, izven ureditvenih območij naselij, ki so opredeljena v odstavku 2.b) 5. člena tega odloka, je dovoljena gradnja objektov, naprav in izvedba drugih posegov in sicer:
1. Novogradnja, prizidava, nadzidava in rekonstrukcija individualnih stanovanjskih objektov.
2. Nadomestna gradnja stanovanjskih objektov ali drugih objektov.
3. Novogradnja, nadomestna gradnja pod pogoji za nadomestno gradnjo, dozidava, nadzidava ali rekonstrukcija objektov za potrebe kmetijstva (hlevi, silosi, gnojišča, gnojne jame, kozolci, skednji, strojne lope in podobno). Prej našteti posegi na objektih za potrebe kmetijstva so dovoljeni le znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča u.
4. Gradnja zidanic oziroma vinskih kleti ob upoštevanju pogojev:
– da je investitor lastnik najmanj 20 arov urejenega intenzivnega nasada, na območju Škalc, Vešenika, Gabrovelj, Tepanjskega vrha in Žičke gorce pa najmanj 30 arov intenzivnega nasada, za kar mora investitor predložiti potrdilo iz registra vinogradov pri Upravni enoti Slovenske Konjice
– da je lokacija zidanice oddaljena najmanj 2km od investitorjevega bivališča oziroma gospodarskega dvorišča.
5. Novogradnja in nadomestna gradnja, prizidave, nadzidave in rekonstrukcije obstoječih objektov obrtno storitvenih dejavnosti, obrtno–stanovanjskih objektov in spremljajočih objektov za obrtno storitveno dejavnost, ob upoštevanju pogojev za to dejavnost, vendar le znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča u. Prej navedeni posegi so dovoljeni po predhodnem soglasju Občine Slovenske Konjice; soglasje se nanaša na dejavnosti v objektu ter na opredelitev pogojev, ki jih je potrebno izpolniti, da objekt ne bo imel negativnih vplivov na prometno infrastrukturo.
6. Ureditve športno-rekreacijskih površin manjših obsegov, vendar le znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča u.
7. Novogradnja, dozidava, nadzidava in rekonstrukcije obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov za potrebe turistične dejavnosti (kmečki turizem, turistične sobe, gostinski in spremljajoči prostori), in ureditve stanovanjskih prostorov za turistično dejavnost, vendar le znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča u.
8. Gradnja pomožnih objektov, ki predstavljajo funkcionalno dopolnitev obstoječih stanovanjskih oziroma gospodarskih poslopij in ki so opredeljeni v veljavnem odloku o določitvi pomožnih objektov in drugih posegov v prostor na območju Občine Slovenske Konjice, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, vendar le znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča u.
9. Gradnja parkirišč za manjše tovornjake dolžine do 12m. Nosilnost tovornjakov ne sme presegati nosilnosti, ki je določena za cesto, na katero se bo priključevalo parkirišče. Število parkirnih mest na parkirišču ne sme presegati 2 parkirni mesti. V okviru parkirišča morajo biti zagotovljene potrebne manipulativne površine za parkiranje in priključevanje na cesto.
10. Gradnja farm za vzrejo živine na osnovi posebnih strokovnih podlag za poseg v prostor ter po predhodnem soglasju Občine Slovenske Konjice; soglasje se nanaša na dejavnost ter na opredelitev pogojev, ki jih je potrebno izpolniti, da objekt ne bo imel negativnih vplivov na prometno infrastrukturo.
c) Posegi v prostor na kmetijskih območjih
23. člen
Prostor na kmetijskih območjih, ki so opredeljena v odstavku 2.c) 5. člena tega odloka, se ureja z določili zakona o kmetijskih zemljiščih, praviloma na podlagi agrokarte, pri tem pa je na opredeljenih območjih naravne in kulturne dediščine potrebno čimbolj ohraniti obstoječo rabo kmetijskih površin. Območja obstoječih in predvidenih trajnih nasadov je potrebno varovati za nadaljno uporabo v te namene. Morebitne agrooperacije je dovoljeno izvajati le na podlagi predhodno izdelanih posebnih strokovnih podlag. Pri bodočem izkoriščanju kmetijskih površin je potrebno zagotoviti takšen način obdelave, da bo ohranjena in zagotovljena pestrost krajine. Prepovedana je sečnja posameznih dreves in omejkov.
Na območju drugih kmetijskih zemljišč je s soglasjem kmetijske službe Občine Slovenske Konjice dovoljena postavitev čebelnjakov z najmanjšim številom 6 panjev, za kar je potrebno predhodno soglasje Čebelarske družine Slovenske Konjice in pristojne veterinarske inšpekcije.
Na območju kmetijskih zemljišč so dovoljeni posegi v prostor, ki so opredeljeni v 13. členu tega odloka, po predhodnem soglasju občinske kmetijske službe. Druge novogradnje v območju kmetijskih zemljišč niso dovoljene.
č) Posegi v prostor na gozdnih območjih
24. člen
Prostor na gozdnih območjih, ki so opredeljena v odstavku 2.č) 5. člena tega odloka, se ureja z določili zakona o gozdovih, z gozdnogospodarskimi načrti in skladno z določili tega odloka. Za vse posege v območju gozdov in gozdnega prostora je potrebno predhodno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Celje.
Krčitve se smejo izvajati le v primeru spreminjanja terena v kmetijska zemljišča in v primeru trasnih koridorjev infrastrukture, kjer niso možne druge izpeljave tras. Pri takšnih posegih je obvezna ureditev gozdnih robov. Na opredeljenih območjih naravne in kulturne dediščine krčitve niso dovoljene. Za vse predvidene krčitve gozdov, ki so namenjene povečavi kmetijskih zemljišč, je potrebno predhodno uskladiti kategorizacijo kmetijskih zemljišč.
Melioracije gozdnih zemljišč se naj na opredeljenih območjih izvajajo skladno z gozdnogospodarskimi načrti. Pogozdovanje naj praviloma upošteva vegetacijo, ki primerna rastišču glede na naravno sestavo drevesnih vrst oziroma ugotovljeno gozdno združbo na tem rastišču. Še posebej to velja na opredeljenih območjih naravne in kulturne dediščine.
V okviru gozdnih zemljišč so posebej opredeljeni varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim pomenom, kjer je omejena možnost gospodarjenja z gozdovi. V teh gozdovih so prepovedane golosečnje in krčitve, dovoljena so le sanacijska dela, ki so opredeljena z gozdnogospodarskimi načrti.
Na območju gozdnih zemljišč so dovoljeni posegi v prostor, ki so opredeljeni v 13. členu tega odloka, po predhodnem soglasju skrbnika gozdov. Druge novogradnje v območju gozdov niso dovoljene.
d) Posegi v prostor na območjih vodotokov
25. člen
Prostor na območjih vodotokov, ki so opredeljena v odstavku 2.d) 5. člena tega odloka, so dovoljeni naslednji posegi:
a) Dovoljeni so manjši posegi za vzdrževanje struge reke Dravinje ter drugih vodotokov, za zaščito pred poplavami, za izsuševanje, za vzdrževanje obstoječih in izgradnjo novih infrastrukturnih objektov in naprav (mostovi, ceste in podobno). Za večje posege v struge vodotokov je zahtevana izdelava posebnih strokovnih podlag. Za vse posege, ki lahko vplivajo na pretočni režim vodotoka ali na njegovo ekološko stanje, ali se nahajajo v obvodnem prostoru (varstvenem pasu vodotoka) v širini 5m, je potrebno predhodno pridobiti strokovno stališče pristojne javne vodnogospodarske službe, pred izdajo gradbenega dovoljenja pa vodnogospodarsko soglasje te službe. Objekti na vodotokih morajo biti prilagojeni naravnim pretočnim razmeram ob upoštevanju potrebne stopnje varnosti. Zaradi objektov na vodotokih ne sme biti poslabšano ekološko ravnovesje vodotoka.
b) Vodotoke, ki tečejo znotraj ureditvenih območjih naselij, kjer je predvidena gradnja skladno z določili tega odloka, je potrebno urejati tako, da bo ureditveno območje naselja varno pred visokimi vodami.
c) Vse novogradnje in druge ureditve (prometnice, parkirni prostori, ograje, zasaditve ipd.) morajo biti od vodotoka oddaljeni najmanj 5m oziroma skladno s pogoji pristojne službe za urejanje voda.
e) Posegi v območja prometnih površin ter območja komunalne in energetske infrastrukture
26. člen
Skladno z opredelitvami iz odloka o PSPA Občine 1998 iz 7. člena tega odloka so dovoljeni naslednji posegi:
a) rekonstrukcije prometnega omrežja (regionalne ceste, lokalne ceste, javne poti) pri čemer se v rekonstrukcijo šteje tudi izvedba hodnikov za pešce ob obstoječih trasah, avtobusnih postajališč, parkirnih prostorov ter drugih objektov prometne infrastukture;
b) rekonstrukcije in vsi posegi za normalno funkcioniranje železniške proge Celje–Maribor;
c) rekonstrukcije in vsi posegi za normalno funkcioniranje avoceste Ljubljana–Maribor;
d) posegi za normalno funkcioniranje komunalne infrastrukture (kanalizacija, vodovod), infrastrukture zvez in energetske infrastrukture (omrežje in objekti za prenos električne energije, plinovodno omrežje).
Posegi v območja prometnih površin ter območja komunalne in energetske infrastrukture so praviloma dovoljeni le ob poprejšnjem soglasju upravljalcev infrastrukturnih objektov in naprav.
Območja prometnih površin ter območja komunalne in energetske infrastrukture so prikazana na grafičnih prilogah od št. 2.5, 2.7, 2.8 in 2.9 v projektu iz 1. člena tega odloka.
V. MERILA IN POGOJI GLEDE OBLIKOVANJA NOVOGRADENJ IN DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
a) Lega objektov
27. člen
Odmiki novih objektov, to so novogradnje objektov, prizidave in nadzidave obstoječih objektov, se določajo tako, da se odmik meri od zunanjega roba zida objekta s pogojem, da napušč pri morebitno predvideni izvedbi strehe ne presega 80cm. Novi objekti in naprave morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objektov in naprav ter da so upoštevani varstveni pogoji.
Novogradnja mora biti oddaljena najmanj 4m od najbližje točke parcelne meje sosednje parcele. Oddaljenost je lahko izjemoma manjša, če s tem soglaša lastnik sosednje meje, vendar ne manj kot 2m.
Odmik novega objekta ali naprave od sosednjega objekta mora biti najmanj 8m. Manjši odmiki so dovoljeni v primerih, ko so zagotovljeni požarnovarstveni ter sanitarni pogoji in če s takim odmikom soglaša lastnik sosednjega objekta.
Odmiki novih objektov ali naprav od javnih cest morajo biti pri novih objektih in napravah usklajeni s pogoji iz zakona o cestah. Odmiki od nekategoriziranih cest in gozdnih prometnic praviloma ne smejo biti manjši od 4m. V naseljih, kjer se je potrebno prilagajati obcestni zazidavi, so ti odmiki lahko manjši, za kar pa je potrebno pridobiti soglasje upravljalca ceste.
V primeru, da bo odmiki novih objektov ali naprav od gozdnega roba manjši od ene polovice sestojne višine dreves na gozdnem robu, je potrebno pridobiti soglasje lastnika oziroma upravljalca gozda.
Odmiki novih objektov ali naprav od tras komunalnih vodov in naprav morajo biti v skladu z predpisi in tehničnimi normativi, ki veljajo za posamezne komunalne vode in naprave. Pogoje za odmike novogradenj in drugih posegov v prostor od komunalnih vodov in naprav določijo upravljalci komunalnih vodov in naprav.
Odmiki od vodotokov morajo biti najmanj 5m oziroma v skladu s pogoji upravljalca vodotokov.
28. člen
Kioski, namenjeni storitvenim in nekaterim specifičnim dejavnostim, naj bodo locirani tako, da ne bo oviran promet in funkcija sosednjih objektov. Površina funkcionalnega zemljišča za kiosk naj bo prilagojena velikosti in predvideni namembnosti kioska.
29. člen
Lokacija pomožnih objektov, ki so namenjeni splošni javni rabi, ter lokacija za postavitev spominskih in sakralnih objektov ter obeležij naj bo izbrana na podlagi vsakokratne podrobne urbanistične presoje tako, da se s postavitvijo dopolnjuje prostor in ne ovira promet.
Spominski in sakralni objekti ter obeležja morajo biti postavljeni tako, da ne poslabšajo bivalnih pogojev in varnosti objekta.
b) Pogoji za oblikovanje objektov
Splošni pogoji za oblikovanje objektov
30. člen
Novogradnje, nadzidave in dozidave se morajo prilagajati okoliškim objektom po:
– površini in gradbeni črti;
– naklonu streh in smereh slemena;
– videzu gradbenih materialov, ki so uporabljeni za strehe in fasade;
– zasnovi izrabe zemljišča in
– merilih arhitekturnih elementov.
31. člen
Za oblikovanje samostojnih stanovanjskih in drugih objektov, dozidav in nadzidav je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
a) Oblikovanje samostojnih stanovanjskih objektov:
– tloris: praviloma podolgovat (razmerje stranic 1:1,2 do 1:1,5), na strmejših legah mora biti daljša stranica vzporedna s terenskimi plastnicami; dovoljeni so izzidki, ki pa ne smejo presegati 1/3 dolžine daljše stranice objekta, ter ne smejo bistveno porušiti ostalih razmerij na fasadah;
– višinski gabarit: praviloma klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje oziroma prilagojeno višinskim gabaritom na sosednjih objektih z enako namembnostjo;
– streha: praviloma simetrična dvokapnica z naklonom strešin 30° do 45° oziroma prilagojena streham na sosednjih objektih; smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta; dovoljena je izvedba zaključkov streh s čopi in izvedba frčad tam, kjer je to značilnost na strehah obstoječih sosednjih objektov; strehe nad izzidki morajo biti oblikovane enako kot nad osnovnim delom objekta, pri tem pa niso dovoljene stožčaste oblike streh; strešna kritina mora biti v temnordeči, opečni barvi (praviloma v nižinskih legah) ali v temnosivi barvi (praviloma v višinskih legah) oziroma prilagojena po barvi in materialu sosednjim obstoječim objektom, če je to ugotovljena značilnost obstoječe pozidave.
b) Dozidava k stanovanjskim objektom:
– prizidani del mora biti funkcionalno povezan z obstoječo hišo, lahko tudi kot zaključena stanovanjska enota s svojim vhodom,
– višinski gabarit je lahko le enak kot na osnovnemu objektu ali nižji,
– streha: naklon in kritina usklajeno s streho osnovnega objekta.
c) Nadzidava stanovanjskih objektov:
– nadzidava je mogoča, če novi gabarit ne bo presegal višin sosednjih najvišjih stanovanjskih objektov;
– v oblikovanju se mora podrejati obstoječi zazidavi.
č) Za oblikovanje pomožnih objektov je potrebno upoštevati pogoje iz veljavnega odloka o določitvi pomožnih objektov in drugih posegov v prostor na območju Občine Slovenske Konjice, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje. Za pomožne objekte veljajo enaki pogoji glede motilnih vplivov na okolico, kot to velja za novogradnje.
d) Objekti za primarno kmetijsko proizvodnjo:
Gospodarski objekti (gospodarska poslopja, hlevi, skednji, kašče, strojne lope, vinske kleti) so lahko samostojni ali prizidani k obstoječim stanovanjskim ali gospodarskim poslopjem.
Objekti so praviloma podolgovatega tlorisa s tem, da skupna dolžina ne sme presegati 30m. Objekti so lahko enoetažni z možnostjo izvedbe izkoriščenega podstrešja, pri čemer višina slemena ne sme presegati 12m od najnižje točke na terenu oziroma mersko ne sme presegati širine objekta. Streha mora biti simetrična dvokapnica z naklonom strešin 30° do 45° ter kritino v temnordeči, opečni barvi (praviloma v nižinskih legah) ali temnosivi barvi (praviloma v višinskih legah). Za hrambo kmetijskih strojev je dovoljena izvedba nadstrešnic, ki morajo biti po obliki in izvedbi prilagojeni podobnim bližnjim obstoječim objektom.
Gnojne jame in gnojišča morajo biti vodotesna in ustrezno vzdrževana.
Pomožni in začasni objekti za potrebe kmetovanja (kozolci, shrambe orodja) so praviloma v leseni izvedbi, pritlični s kapno lego do višine največ 2,6m, naklon strehe 30° do 45° oziroma kot pri sosednjih objektih, kritina praviloma temnordeče, opečne barve (praviloma v nižinskih legah) ali temnosive barve (praviloma v višinskih legah).
Čebelnjaki so praviloma leseni do največje površine 15m2, pritlični s kapno lego do višine največ 2,6m, naklon strehe 30° do 45° oziroma kot pri sosednjih objektih, enako velja za kritino, ki mora biti praviloma temnordeče, opečne barve. V objektu so lahko površine panjev, čebelarska delavnica in priročna skladišča. Objekt ne sme biti podkleten, konstrukcija je lahko postavljena le na točkovnih temeljih.
e) Oblikovanje zidanic ali vinskih kleti:
– tloris: praviloma podolgovata tlorisna zasnova z zazidano površino največ 42m2; za investitorje, ki jim velikost intenzivnega nasada presega 30 arov, se velikost objekta določi po potrebi glede na pridelavo; daljša stranica je praviloma vzporedna s terenskimi plastnicami;
– višinski gabarit: klet in izkoriščeno podstrešje;
– streha: praviloma simetrična dvokapnica z naklonom strešin 30° do 45° oziroma prilagojena streham na sosednjih objektih; smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta; strešna kritina mora biti v temnordeči, opečni barvi.
f) Proizvodni objekti, obrtno – storitveni objekti, objekti centralnih dejavnosti:
Pri oblikovanju teh objektov je potrebno načeloma upoštevati pogoje, ki so opredeljeni za novogradnje; kadar to ni mogoče zaradi zahtev, ki izhajajo iz funkcij objekta, pa naj se upoštevajo načela za določanje stavbne gmote in fasadnih razmerij, na osnovi bodoče funkcije objekta, ter tlorisne in višinske gabarite in strukturo obstoječe pozidave.
g) Za oblikovanje nadomestnih stanovanjskih in gospodarskih objektov veljajo enaki pogoji kot za novogradnje pod točkami a), b) in c) tega člena.
h) Za oblikovanje počitniških objektov veljajo določila točke a) tega člena s tem, da je lahko zazidana površina objekta največ 65m2.
i) Za druge objekte (lovski, gozdno gospodarski) veljajo pogoji oblikovanja iz točk a), b) in c) tega člena.
j) Ostali objekti:
Njihovo oblikovanje se določa na osnovi funkcije, skupnih meril in posebnosti prostora, v posebnem projektu, na osnovi katerega se izdela lokacijska dokumentacija.
Posebni pogoji za oblikovanje objektov
32. člen
Na zahodnem delu prostora Občine Slovenske Konjice, ki ga urejajo ti PUP, je opredeljeno večje območje urejanja, kjer veljajo posebni pogoji za oblikovanje objektov. To območje sestavljajo:
– del odprtega prostora znotraj opredeljene meje, ki je vrisana na grafičnih prilogah št. 1, 3, 4.1 in 4.2 v projektu iz 1. člena tega odloka,
– ureditvena območja naselij ali njihovi deli, ki ležijo znotraj zgoraj navedene opredeljene meje:
----------------------------------------------------------------------
Ev. št. u.o.: Ime u.o.:
----------------------------------------------------------------------
1. Zeče 1
2. Polene 1
3. Polene 2
4. Zgornja Pristava 1
5. Zgornja Pristava 2
37. Zeče 2 – del južno od regionalne ceste R 430
38. Zeče 3 – del jugozahodno od regionalne ceste R 430
39. Zeče 3 – del zahodno od regionalne ceste R 430
40. Zeče 5 – del zahodno od regionalne ceste R 430
41. Zeče 6
42. Zeče 7
----------------------------------------------------------------------
33. člen
Sestavni del projektne dokumentacije za objekte, ki bodo oblikovani na osnovi teh posebnih pogojev za oblikovanje objektov oziroma na osnovi 32., 33. in 34. člena tega odloka, je mnenje odbora za komunalno infrastrukturo, okolje in prostor pri Občini Slovenske Konjice k projektni dokumentaciji.
34. člen
Pri oblikovanju samostojnih stanovanjskih in drugih objektov je dovoljeno:
– oblikovanje razgibane, neformalne tlorisne zasnove objekta;
– oblikovanje razgibane etažnosti objekta tako, da se prilagaja terenu;
– oblikovanje razgibane strehe, z več strešinami, neobveznim naklonom strešin in z višinskimi poudarki;
– oblikovanje neformalnih fasad,
– uporaba sodobnih materialov v konstrukciji in obdelavi fasad,
– neobvezna barva na fasadah in kritine.
Izhodišča za oblikovanje, ki so podana v prvem odstavku tega člena, se lahko uporabijo tudi pri dozidavah in nadzidavah obstoječih objektov, vendar tako, da bo nov del objekta tvoril z obstoječim delom objekta oblikovno celoto.
c) Adaptacije, rekonstrukcije in vzdrževalna dela
35. člen
Za oblikovanje objektov, ki se adaptirajo ali rekonstruirajo, ter pri vzdrževalnih delih na objektih veljajo enaka merila in pogoji kot za novogradnje.
č) Urejanje okolice
36. člen
Ograje okoli funkcionalnega zemljišča je možno postavljati tja, kjer so okoliška zemljišča pretežno že urejena na podoben način. Ograja naj bo praviloma lesena ali živa meja do višine največ 1,60m, na križiščih oziroma kjer je zahtevana preglednost pa ne sme presegati 0,8m. Ograja ob prometnici mora biti oddaljena 0,8m od zunanjega roba hodnika za pešce oziroma, če ni hodnika vsaj 2,0m od roba bankine, zunanjega roba obcestnega jarka in vznožja cestnega nasipa.
Izjemoma se lahko pri objektih – delavnicah, zaradi zmanjšanja negativnih vplivov na okolje (hrup, neprimerni pogledi), z lokacijsko dokumentacijo predpiše ograja do višine 2,20m, kolikor s tem odlokom ni določeno drugače.
Višinske razlike terena naj bodo praviloma premoščene s travnatimi brežinami. V primeru postavitve opornih zidov, naj bodo le-ti intenzivno ozelenjeni. Okolica se lahko zasadi praviloma le z avtohtono vegetacijo.
VI. MERILA ZA DOLOČANJE PARCEL IN FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ
37. člen
Velikost parcel za novogradnje stanovanjskih hiš se določi ob upoštevanju kriterijev za gostoto poselitve; priporočena je gostota od 40 do 70 prebivalcev na hektar v ureditvenih območjih naselij ter do 40 prebivalcev na hektar izven ureditvenih območij naselij.
V ureditvenih območjih naselij iz 1.a) alinee 5. člena oziroma iz 11. člena tega odloka naj bo velikost parcele za stanovanjski objekt od 400m2 do 900m2. Na območjih opredeljenih stavbnih zemljišč u iz alinee 2.b) 5. člena tega odloka naj velikost parcele za stanovanjski objekt ne presega 1.000m2.
Na strmejših in reliefno zahtevnejših legah ter na območjih gozdnih zemljišč, kjer je težje izpolniti pogoje za odmike objekta, je lahko velikost parcele za stanovanjski objekt tudi do enkrat večja.
Na območju urejanja, kjer veljajo posebni pogoji za oblikovanje objektov in ki je opredeljeno v 32. členu tega odloka, ni omejitev glede velikosti parcele za novogradnjo stanovanjskih in drugih objektov.
Za druge objekte se velikost parcele določi ob upoštevanju zahtev, ki jih narekuje funkcija objekta.
38. člen
Funkcionalna zemljišča za posamezne vrste objektov in ureditve se določajo na osnovi naslednjih kriterijev:
a) V funkcionalno zemljišče objekta se šteje zazidana površina objekta z dodanim 2m širokim pasom okrog objekta, ki je potreben za normalno vzdrževanje objekta, ter površine za dovoz do objekta ter druge zunanje ureditve, s katerimi se spreminja raba zemljišča v neplodno zemljišče (parkirni prostori, manipulativne površine, utrjene pohodne površine, škarpe ipd.).
b) Kolikor velikost parcele ne zagotavlja normalnega funkcioniranja objekta oziroma ni omogočeno oblikovanje funkcionalnega zemljišča, gradnja objekta ni dovoljena.
c) Za pomožne objekte se funkcionalno zemljišče določi na osnovi namembnosti in velikosti objekta ter naravnih lastnosti razpoložljive parcele, namembnostjo in funkcijo.
d) Za kmetijske (gospodarske) objekte se velikost funkcionalnega zemljišča določi glede na namembnost objekta, medsebojne razporeditve objektov, vrste in možnosti širjenja proizvodnje ter manipulacijskega prostora. Širina funkcionalnega zemljišča okoli kmetijskih gospodarskih objektov naj bo praviloma najmanj 5,0m, v kolikor zaradi upoštevanja identitete okoliške zazidave ni potrebna prilagojena zasnova. Manipulativni prostor mora biti v radiju najmanj 15m, širina dovozov pa 3,5m.
e) Pri lokaciji objekta za obrtno dejavnost, proizvodno in storitveno, tako pri novogradnjah kot pri spremembi namembnosti, je potrebno določiti površine za izgradnjo manipulativnih površin in parkirnih mest ter za morebitno potrebne deponije materialov oziroma izdelkov.
VII. MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ
a) Splošni pogoji
39. člen
Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma kasneje na novo zgrajeno komunalno in energetsko omrežje in naprave v skladu s pogoji upravljalcev. Za komunalno urejanje stavbnega zemljišča skrbi investitor.
Območja urejanja namenjena poselitvi, morajo biti opremljena vsaj z minimalno komunalno opremo, ki obsega cestno prometno omrežje, za okolje varno odvodnjo fekalnih in meteornih vod, omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, omrežje in naprave za oskrbo z električno energijo in urejeno zbiranje in odstranjevanje komunalnih odpadkov.
Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustrezno obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti ipd.).
Gradnja objektov, nadomestna gradnja, gradnja prizidkov ter drugi posegi v prostor niso možni, če ni zagotovljen dovoz in dostop do zemljišča, na katerem je predviden poseg.
Interni dovozi in pristopi morajo biti navezani na javno prometno omrežje s skupnim priključkom. Dovozi in priključki se smejo graditi samo s soglasjem pristojne organizacije za vzdrževanje cest.
b) Odvodnjavanje odpadnih vod
40. člen
Vse objekte, ki so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na obstoječe kanalizacijsko omrežje za odvod odpadnih vod.
Na območjih, kjer ni urejene kanalizacije, se odvod odpadnih vod rešuje z individualnimi ali skupinskimi greznicami brez odtoka (na praznjenje) oziroma s čistilno napravo, kar naj bo usklajeno s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85) in z uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96).
Gnojišča pri kmečkih gospodarskih poslopjih morajo biti grajena po določilih Strokovnega navodila o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85).
Vse samostojne garaže in garaže v objektih morajo biti opremljene z lovilcem olj.
Vsi objekti morajo imeti zagotovljen odvod meteornih vod.
c) Oskrba z vodo
41. člen
Na območjih, kjer obstaja javno vodovodno omrežje, mora biti vsa nova in dopolnilna gradnja priključena na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljalca.
Na območjih, kjer ni možno zagotoviti oskrbe iz javnega vodovodnega omrežja, niti ni predvidena napeljava le-tega, si mora investitor zagraditi ustrezno vodooskrbno napravo (vodnjak, kapnica) v skladu s higienskimi in sanitarno tehničnimi pogoji, praviloma za več objektov skupaj. Pri objektih, ki imajo vodooskrbo urejeno s kapnico, ni dovoljena uporaba azbestno-cementne kritine.
Na območjih, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostne rezerve požarne vode, je potrebno urediti ustrezne požarne bazene oziroma zagotoviti dostope k površinskim vodotokom, če pretoki to dopuščajo, ob pogojih, ki jih določi pristojna občinska služba.
Graditev objektov, za katere je predvidena poraba večjih količin vode (hlevi ipd.), je dovoljena le v primerih, da se predhodno zagotovi ustrezna vodooskrba.
č) Oskrba z električno energijo in javna razsvetljava
42. člen
Priključitev novogradenj, adaptiranih in rekonstruktuiranih objektov na električno omrežje je dovoljena le v skladu s pogoji upraljalca.
Graditev objektov, za katere je predvidena poraba večjih količin električne energije, je dovoljena le v primeru, da se predhodno zagotovijo ustrezni pogoji, ki jih podpiše pristojna strokovna služba.
Prehodi za pešce preko cest ob avtobusnih postajališčih morajo biti osvetljeni.
d) Odstranjevanje komunalnih odpadkov
43. člen
Pri ravnanju z komunalnimi in drugimi odpadki je potrebno upoštevati določila veljavnega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki Občine Slovenske Konjice.
VIII. MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V ZAVAROVANA IN VARSTVENA OBMOČJA
44. člen
Za vse posege v prostor, ki bi segli v varovalne pasove že zgrajenih ali z odlokom o PSPA Občine Slovenske Konjice načrtovanih infrastrukturnih objektov in naprav, je potrebno pridobiti predhodne pogoje in soglasja upravljalcev.
Zavarovana in vastvena območja so prikazana na grafičnih prilogah od št. 2.1 do 2.10 in št. 2.12 v projektu iz 1. člena tega odloka.
a) Cestno omrežje
45. člen
V koridorjih, ki so opredeljeni za gradnjo novih prometnic ali komunalne infrastrukture in v koridorjih prometnic, ki so predvidene za rekonstrukcijo, je na obstoječih objektih dovoljeno opravljati le nujna vzdrževalna dela. V varovalnih pasovih ostalih obstoječih prometnic so dovoljene novogradnje in spremembe namembnosti pod pogoji, ki jih predpiše upravljalec ceste. V varovalnih pasovih notranjega cestnega omrežja so dovoljeni posegi, ki ne slabšajo prometnih pogojev.
46. člen
Cestam so določeni varovalni pasovi, ki se merijo od zunanjega roba cestnega sveta, na vsako stran ceste, in sicer:
– pri avtocestah 40m;
– pri državnih regionalnih cestah 15m;
– pri občinskih lokalnih cestah 8m;
– pri občinskih javnih poteh 6m.
Za vse posege v varovalnih pasovih cest je potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljalca ceste. Posegi v varovalnem pasu ceste ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi. Pri novogradnjah ali adaptacijah obstoječih objektov v varovalnem pasu državnih cest in avtocest, Direkcija RS za ceste in DARS ne prevzemata nobenih obveznosti zaradi hrupa, tresenja in drugih vplivov ceste.
Objekti se navezujejo na kategorizirane ceste praviloma preko obstoječih cestnih priključkov. Priključki iz posameznih območij urejanja na državno cesto morajo biti locirani na takšnih medsebojnih razdaljah, da je omogočena vpeljava tretjega pasu za leve zavijalce, kjer je to potrebno. Za morebitno gradnjo novih priključkov na kategorizirane ceste oziroma za rekonstrukcijo obstoječih cestnih priključkov, mora investitor na podlagi projektne dokumentacije pred izdajo dovoljenj za gradnjo pridobiti soglasje upravljalca ceste.
Ograje ob državnih regionalnih cestah morajo biti oddaljene najmanj 2m od zunanjega roba pločnika oziroma, če ni pločnika pa 5m od zunanjega roba asfalta ceste. V naseljih, kjer se je treba prilagajati obcestni pozidavi, so ti odmiki lahko manjši.
Odpadne vode z objektov, parcel in zunanjih ureditev ne smejo pritekati na cesto ter ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa.
Na celotni trasi ceste kot tudi znotraj ureditvenih območij naselij je potrebno predvideti in izvesti ustrezno vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo skladno z zakoni in predpisi, ki urejajo to področje.
Bodoče rekonstruirane obstoječe ali nove prometnice, ki jim še ni določen dokončni potek ali tehnične značilnosti na osnovi projektne dokumentacije, imajo določen rezervat. V njem so na obstoječih objektih in napravah dovoljena le nujna vzdrževalna dela ter posegi v zvezi s komunalnim urejanjem.
Širine rezervatov za ceste so glede na kategorijo prometnice, število voznih pasov in stopnjo izdelave projektne dokumentacije, naslednje:
– 20m – rezervati za ceste brez idejnih projektov z dvema voznima pasovoma za mešani motorni promet, javni potniški promet s postajališči izven vozišča in hodniki za pešce ter kolesarske steze, s stranskimi zelenimi pasovi,
– 18m – rezervati za zbirne stanovanjske ceste in povezovalne lokalne ceste brez idejnih projektov z dvema voznima pasovoma za mešani motorni promet, hodnik za pešce ter kolesarske steze,
– 13m – rezervati za zbirne stanovanjske ceste, povezovalne in lokalne dvopasovne ceste in hodniki za pešce ter kolesarske steze, pri katerih so idejne osnove trasno tehničnih elementov izdelane.
Za vse posege v območju rezervatov cest predpiše pogoje predlagatelj rezervata in upošteva morebitne izboljšave prometnih uslug (nova trasa, postajališča, parkirišča, zavijalni pasovi) ter ščiti interese varnega poteka prometa.
b) Železnica
47. člen
Železnici se določa varovalni progovni pas 200m od osi skrajnega zunanjega tira.
Za posege v prostor v varovalnem progovnem pasu je potrebno pridobiti pogoje in soglasje upravljalca železniške proge, upoštevati pa je potrebno tudi določila zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/00) in pravilnika o pogojih za graditev gradbenih objektov in drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem pragovnem pasu in varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87 in 25/88).
c) Primarne energetske napeljave
48. člen
Pri lociranju objektov in naprav ter drugih posegih v prostor je potrebno upoštevati varovalne koridorje elektro daljnovodov, ki so naslednji:
– za 10–20 kV: 20m (2 x 10m)
– za 110 kV: 30m (2 x 15m)
– za 220 kV: 40m (2 x 20m)
– za 400kV: 50m (2 x 25m).
Za vsak poseg v koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje upravljalca daljnovoda.
Za vse objekte (novogradnje, nadzidave in dozidave objektov, ki so namenjeni za stalno in občasno bivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega polja kot to določa uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96).
49. člen
Pri lociranju objektov in naprav ter drugih posegih v prostor je potrebno upoštevati zaščitni pas predvidenega plinovoda in sicer merjeno od osi plinovoda:
– za magistralni (visokotlačni) plinovod 200m
– za primarni (srednjetlačni) vodovod 5m.
Gradnja stanovanjskih in poslovno storitvenih objektov praviloma ni možna v 30m pasu magistralnega plinovoda ter v 5m pasu primarnega plinovoda. Za vsak poseg v zaščitnih pasovih plinovoda je potrebno pridobiti pogoje upravljalca plinskega omrežja.
IX. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE NARAVNIH VREDNOT IN KULTURNE DEDIŠČINE
a) Naravne vrednote
50. člen
Objekti in območja naravnih vradnot so vrisani na grafični prilogi št. 2.3 v projektu iz 1. člena tega odloka. V tem odloku so upoštevani le tisti objekti in območja, ki ležijo znotraj območij urejanja s tem odlokom, kot so opredeljena v 5. členu tega odloka.
Na osnovi strokovnega gradiva Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje so kot naravne vrednote uvrščeni naslednji objekti in območja:
Kot obvezno izhodišče dolgoročnega plana RSlovenije 1986 – 2000 (dopolnjen 1989, spremenjen 1998) je kot naravna dediščina opredeljen: naravni spomenik N 0367 Žiče – kamnolom /rastišče konjiškega grobeljnika.
Kot naravni spomeniki so opredeljeni:
1 – Konjiška vas, Prežigal (787) – gozdni rezervat – botanični, dendrološki spomenik
6 – Spodnje Laže (712) – mrtvica s trstičjem – botanični, zoološki spomenik
7 – Spodnje Laže (713) – trstičje – botanični, zoološki spomenik
8 – Spodnje Laže (714) – jelševje – botanični, zoološki spomenik
Za objekte in območja naravne dediščine veljajo varstveni režimi za posamezne zvrsti.
Seznam naravne dediščine:
2 – Kamnolom v Žičah (303) – botanična dediščina
5 – Slovenske Konjice – gnezdo štorkelj (711) – zoološka dediščina
9 – Zbelovo – močvirje (715) – botanična, zoološka dediščina
10 – Ličenca – poplavni travniki (716) – botanična, zoološka dediščina
17 – Gabrovlje – vaška lipa (724) – drevesna dediščina
18 – Spodnje Preloge – obcestna lipa (725) – drevesna dediščina
19 – Strtenik 1 – Stoparjeva lipa – drevesna dediščina
26 – Mlače – ribniki (768) – botanična, zoološka dediščina
27 – Zbelovo – izvir pod Zbelovsko goro (769) – hidrološka dediščina
28 – Selski vrh – ribnik Jernejček (773) – botanična, zoološka dediščina
Za vse posege v območjih varovanih naravnih vrednot je potrebno pridobiti predhodne pogoje in soglasje pristojne službe za varstvo naravne dediščine.
V primeru odkritja naravne vrednote je potrebno o tem obvestiti pristojno naravovarstveno službo, da izdela smernice in navodila za tako rabo prostora, ki ne bo ogrožala naravne vrednote; do takrat je potrebno zaustaviti vse dejavnosti, ki bi ogrozile naravno vrednoto.
b) Kulturna dediščina
51. člen
Objekti in območja kulturne dediščine so vrisani na grafični prilogi št. 2.3 v projektu iz 1. člena tega odloka. V tem odloku so upoštevani le tisti objekti in območja, ki ležijo znotraj območij urejajna s tem odlokom, kot so opredeljena v 5. členu tega odloka.
Na osnovi strokovnega gradiva Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje kot kulturna dediščina uvrščeni naslednji objekti in območja:
Kot obvezno izhodišče dolgoročnega plana R Slovenije 1986–2000 (dopolnjen 1989, spremenjen 1998) so kot pomembnejši kulturni spomeniki: umetnostno – arhitektonski grad Slovenske Konjice (Gonobitz) / 2960.
Občina Slovenske Konjice je z odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov in spomenikov oblikovanje narave v Občini Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 50/98) razglasila kulturne spomenike:
2. arheološki spomeniki:
2.1 Podob, prazgodovinska naselbina
2.2 Zbelovska gora – Marija Ljubična, prazgodovinska in poznoantična naselbina
3. umetnostni spomeniki.
3.1 gradovi: Dobje, Zbelovo
3.3 sakralni spomeniki:
* Jernej pri Ločah – ž.c. sv. Jerneja
* Zbelovska gora – p.c. Matere Božje
4. etnološki spomeniki:
4.1 Kamna gora št. 19
4.2 Zbelovska gora – župnijska hiša
Dodatno evidentirani objekti etnološke dediščine iz strokovnega gradiva Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje so naslednji objekti in območja:
----------------------------------------------------------------------------------------------
5 E – Dobrava pri Konjicah 23 – stanovanjska hiša 11 E – Polene 18 – hlev
6 E – Kamna gora 3 – stanovanjska hiša /opuščena 17 E – Sojek 5 – hiša kozolec, koča
7 E – Kamna gora 8 – hlev 18 E – Sojek 23 – stanovanjska hiša
8 E – Kraberk 24 – stanovanjska hiša 19 E – Sp. Laže 14 – stanovanjska hiša
9 E – Ličenca 27 – stanovanjska hiša 31 E – Zeče 31 – stanovanjska hiša
10 E – Polene 12 – stanovanjska hiša
----------------------------------------------------------------------------------------------
Za vse posege v prostor – pozidan in nepozidan, ki je opredeljen kot kulturna dediščina ali spomenik, velja, da se morajo izvajati v sodelovanju s pooblaščeno službo za varstvo kulturne dediščine, ki predpiše pogoje in izda soglasje.
X. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE OKOLJA
52. člen
Pred posegom v prostor, ki bi lahko imel negativne vplive na okolje, mora investitor izpolnjevati zahteve zakona o varstvu okolje (Uradni list RS, št. 32/93).
V skladu z veljavnim zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 38/81) je potrebno pridobiti vodnogospodarsko soglasje in vodnogospodarsko dovoljenje za vsako spremembo vodnega režima, ki lahko nastane:
– z rabo in izkoriščanjem vode,
– z izpuščanjem onesnažene vode oziroma snovi, ki onesnažuje vodo,
– z gradnjo in rekonstrukcijo vodnogospodarskih in drugih objektov in naprav,
– z drugimi posegi v naravni ali umetni vodotok in vodna zemljišča, s katerimi se spreminja količina, kakovost, prostorska ali časovna razporeditev voda oziroma se spreminjajo razmere na vodnih in priobalnih zemljiščih.
Za gradnjo objektov in naprav za obrtno in obrtno storitveno dejavnost, na lokacijah znotraj območij urejanja, za katera je v 5. in 11. členu tega odloka določena kot prevladujoča (pretežna) namembnost stanovanjska, je potrebno v lokacijskem postopku pridobiti presojo vplivov na okolje.
53. člen
Pri gospodarjenju s prostorom (kmetijska proizvodnja in gospodarstvo, prenova, obnova, novogradnja, vzdrževalni ukrepi vodnega gospodarstva, agro in hidromelioracije, vzdrževanje obrežij in drugega vaškega zelenja), je potrebno upoštevati pogoje varovanja naravnih prvin:
– ohranjanje krajinskih vzorcev naravnih prvin in njihovih površinskih in volumenskih razmerij ter fiziografske in ekološke strukture krajine (predvsem mikro vegetacijski elementi in specifične biocenoze),
– ohranjanje krajinsko-oblikovne strukture rabe prostora (razmerja kmetijske rabe, naselij in gozda) ter zaščita gozdnega roba.
Dovoljene so vse vrste posegov za izboljšanje okolja (sanacije plazov, preprečevanje erozije in drugo). Vsi posegi v prostor morajo biti izvedeni v obliki in na način, ki sledi strukturam v prostoru in obstoječi rabi, ter upošteva naravne značilnosti prostora (materiali, vegetacija, neformalna zasnova zasaditve, značilne smeri in oblike pri regulacijah in melioracijah).
Za vse posege v prostor je potrebno pridobiti in upoštevati pogoje iz geotehničnega poročila, ki bo obsegalo pogoje za temeljenje objektov in pogoje za varno odvodnjavanje terena, brez negativnih posledic za okolje.
54. člen
Za varovanje vodnih virov je potrebno upoštevati poleg drugih predpisov, ki urejajo vodnogospodarstvo, tudi naslednje pogoje:
Posegi v območje širšega varstvenega pasu vodnega vira pitne vode so mogoči ob upoštevanju pogojev iz predhodnega soglasja upravljalca oziroma skrbnika vodnih virov pitne vode v občini.
V proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni le takšni tehnološki postopki, katerih morebitne škodljive vplive v okolje (prekomerni hrup, onesnaževanje zraka, površinskih voda in podtalnice ter odvodnjavanje tekočih in trdnih odpadkov) je možno z ustreznimi ukrepi preprečiti, kar je potrebno prikazati v investicijskem elaboratu in zagotoviti s projektno dokumentacijo in samo izvedbo objekta.
Da bi se zavarovali vodni viri pred onesnaženjem, je pri posegih v varstvene pasove varovanja virov pitne vode, potrebno upoštevati določila odloka o določitvi varstvenega pasu za varovanje vodnih virov konjiškega vodovoda (Uradni vestnik Celje, št. 67/64) in odloka o varstvenem območju izvirov pitne vode občinskega vodovoda v Žičah (Uradni list SRS, 19/73).
Za vse posege v varstvene pasove daje pogoje in soglasja upravljalec in skrbnik vodnih virov za oskrbo s pitno vodo.
Varujejo se tudi vsi vodni viri z manjšo izdatnostjo (zajeti in nezajeti), ki nimajo določenega varstvenega pasu.
Obstoječe hišne vodnjake je potrebno ohranjati in vzdrževati.
55. člen
Za varstvo zraka pred onesnaževanjem je potrebno za obstoječe objekte, ki so vir onesnaževanja, pridobiti meritve emisij v zrak ter pripraviti program sanacije. Pri gradnji novih objektov in naprav pa je potrebno zagotoviti, da ne bodo prekoračene s predpisi dopustne emisije.
56. člen
Območja urejanja po teh PUP, kot so opredeljena v določilih od 5. do 8. člena tega odloka, se po 4. in 5. členu uredbe o hrupu v naravnem in življenskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95), opredeljujejo v več stopenj varstva pred hrupom. Za posamezna območja urejanja se stopnja varstva pred hrupom določa na osnovi prevladujoče namembnosti, kot je za posamezna območja urejanja določena v 11. in 12. členu tega odloka:
Obravnavana ureditvena območja PUP se na osnovi zgoraj navedenih parametrov opredeljujejo v:
a) območja za poselitev – ureditvena območja naselij:
1. Ureditvena območja naselij, za katera so določene prevladujoče namembnosti proizvodna dejavnost (P), dejavnost za potrebe komunalne deponije (KO) in za posebne dejavnosti (PD) se opredeljujejo v IV. stopnjo varstva pred hrupom (IV. območje), ki navaja: območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa, to je območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodnji, transportni, skladiščni in servisni dejavnosti ter hrupnejšim komunalnim dejavnostim. Za to območje so določene mejne dnevne in nočne ravni hrupa in sicer nočna raven: 70 dBA (od 22. do 6. ure) in dnevna raven: 70 dBA (od 6. do 22. ure).
2. Ureditvena območja naselij, za katera so določene prevladujoče namembnosti individualna stanovanjska gradnja (S), večstanovanjska (blokovna) gradnja (SB), centralne dejavnosti naselja – oskrbne in storitvene – (C), mešane dejavnosti – stanovanja in centralne dejavnosti (M), obrtne in obrtno storitvene dejavnosti (O) in kmetijske dejavnosti (K), se opredeljujejo v III. stopnjo varstva pred hrupom (III. območje), ki navaja: trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju oziroma zgradbam z varovanimi prostori in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim (mešano območje), območje, namenjeno kmetijski dejavnosti ter javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske storitvene ali gostinske dejavnosti. Za to območje so določene mejne dnevne in nočne ravni hrupa in sicer nočna raven: 50 dBA (od 22. do 6. ure) in dnevna raven: 60dBA (od 6. do 22. ure).
3. Ureditvena območja naselij, za katera so določene prevladujoča namembnost športne in rekreacijske površine, parkovne površine (ŠR), počitniški objekti (V) in dejavnosti za potrebe turistične dejavnosti (TD), se opredeljujejo v II. stopnjo varstva pred hrupom (II. območje), ki navaja: območje, kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa, to je območje, ki je primarno namenjeno bivanju oziroma zgradbam z varovanimi prostori, čisto stanovanjsko območje, okolica objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin. Za to območje so določene mejne dnevne in nočne ravni hrupa in sicer nočna raven: 45 dBA (od 22. do 6. ure) in dnevna raven: 50 dBA (od 6. do 22. ure).
b) območja za poselitev – opredeljena stavbna zemljišča z oznako u izven ureditvenih območij naselij in
d) območje vodotokov:
Opredeljena stavbna zemljišča z oznako u ter območja vodotokov (skupaj s pasom 5m na obe strani vodotoka) so opredeljena v tisto stopnjo varstva pred hrupom, kot je določena za sosednje območje urejanja, ki obkroža stavbno zemljišče oziroma leži ob vodotoku.
c) kmetijska območja, kjer je prevladujoča (pretežna) namembnost kmetijska dajavnost, to so najboljša kmetijska zemljišča ter druga kmetijska zemljišča in
č) gozdna območja z oznako G, kjer je prevladujoča namembnost gozdarstvo:
Kmetijska in gozdna območja se opredeljujejo v III. stopnjo varstva pred hrupom (III. območje), razen tistih gozdnih območij, ki so opredeljena kot območja gozdov s posebnim pomenom oziroma gozdovi s prvo (1.) stopnjo poudarjenosti biotopske funkcije, ki se opredeljujejo v II. stopnjo varstva pred hrupom (II. območje).
e) Območja prometnih površin ter območja komunalne in energetske infrastrukture (skupaj v varstvenimi pasovi) se opredeljujejo v IV. stopnjo varstva pred hrupom (IV. območje).
Pri načrtovanju objektov in naprav je potrebno upoštevati raven hrupa, ki bo nastajala zaradi dejavnosti v objektih in predvideti ustrezne rešitve (izolacija fasadnih elementov, ipd.) za zmanjšanje teh vplivov.
Ob začetku obratovanja oziroma uporabe objektov in naprav, v katerih bi utegnil nastajati prekomerni hrup, je potrebno opraviti meritve hrupa pri najbližjem objektu. V primeru, da bi bilo stanje hrupnosti poslabšano oziroma bi bile presežene dovoljene ekvivalentne ravni hrupa, je potrebno stanje hrupnosti sanirati z ustreznimi tehničnimi ukrepi (aktivna, pasivna zaščita).
XI. POGOJI PRI UREJANJE PROSTORA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO
57. člen
Interesi in potrebe po zaklanjanju in zavarovanju prebivalstva in dobrin v izrednih razmerah je potrebno urejati skladno z veljavnimi predpisi za to področje.
Za varstvo pred požarom je potrebno upoštevati požarnovarnostne predpise, zlasti pa je potrebno:
– zagotoviti dostop interventnih vozil vsaj iz treh strani objekta ali naprave,
– zagotoviti takšno izvedbo cest, interventnih poti in dostopov, da bodo omogočale vožnjo za interventna vozila (širina vsaj 3,5m ter da prenesejo osni pritisk vozil do 10t),
– zagotoviti zadostne količine požarne vode iz obstoječe oziroma predvidene hidrantne mreže,
– ob objektih in napravah zagotoviti zadosten zunanji prostor, ki omogoča morebitno evakuacijo ljudi in dobrin iz objektov in naprav,
– upoštevati je potrebno razdalje, čas prihoda in oddaljenost najbljižje gasilske enote.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
58. člen
Z dnem ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati za območje urejanja s temi PUP, kot so določena v 5. členu tega odloka, naslednji odloki:
a) odlok o prostorski ureditvenih pogojih za območja gozdov in 1. območja kmetijskih zemljišč v Občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, 28/89 in Uradni list RS, št. 82/94)
b) odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za 2. območja kmetijskih zemljišč izven ureditvenih območij, za katera ni predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov (Uradni list SRS, št. 34/87)
c) odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za izjemne posege v prostor na osnovi sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov Občine Slovenske Konjice – dopolnjenih v letu 1998 (Uradni list RS, št. 71/00).
59. člen
Prostorski ureditveni pogoji oziroma projekt iz 1. člena tega odloka so na vpogled na upravi Občine Slovenske Konjice in Upravni enoti Slovenske Konjice.
60. člen
Nadzor nad izvajanjem odloka opravljajo pristojne državne in občinske inšpekcijske službe.
61. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 012-5/01-9204
Slovenske Konjice, dne 4. aprila 2002.
Župan
Občine Slovenske Konjice
Janez Jazbec l. r.
