Na podlagi četrtega odstavka 39. člena, tretjega odstavka 46. člena, četrtega odstavka 47. člena, četrtega odstavka 45. člena, drugega odstavka 56. člena, 64., 65. in 66. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za zdravje

Ta pravilnik določa postopke za priznavanje označb za posebne kmetijske pridelke oziroma živila in način ugotavljanja skladnosti ter kontrole.
Kot posebni kmetijski pridelki oziroma živila po tem pravilniku se štejejo kmetijski pridelki oziroma živila z geografskim poreklom, geografsko označbo, tradicionalnim ugledom in višje kakovosti (v nadaljnjem besedilu: posebni kmetijski pridelki oziroma živila).
Ta pravilnik se ne uporablja za vino in druge proizvode iz grozdja in vina ter za žgane pijače.

V posebnih primerih se lahko določene geografske označbe obravnavajo kot geografsko poreklo, tudi če surovine za zadevne izdelke izvirajo iz drugega ali širšega geografskega območja, kot je območje predelave, pod pogojem, da:
– je območje proizvodnje surovin omejeno,
– obstajajo posebni pogoji za proizvodnjo surovin in
– da obstajajo kontrolni mehanizmi, ki zagotavljajo izpolnjevanje teh pogojev.
V danem primeru se kot surovine obravnavajo le žive živali, meso in mleko.

Ime kmetijskega pridelka oziroma živila mora biti specifično in mora izražati tradicionalno značilnost. Za specifično se šteje ime, ki je nastalo iz običaja in ne nasprotuje pravnemu redu in morali. Za specifično se ne šteje ime, ki je zavajajoče. Tradicionalna značilnost se izkazuje s pisnimi in ustnimi viri.

Postopek za uporabo označb za posebne kmetijske pridelke oziroma živil vodi Urad RS za priznavanje označb kmetijskih pridelkov oziroma živil (v nadaljnjem besedilu: urad).
Postopek za uporabo geografskega porekla, geografske označbe ali označbe tradicionalnega ugleda kmetijskih pridelkov oziroma živil se začne na podlagi vloge (specifikacije) združenja pridelovalcev oziroma predelovalcev. Izjemoma lahko poda vlogo tudi fizična ali pravna oseba, ki dokaže, da je na danem območju edini proizvajalec določenega kmetijskega pridelka oziroma živila. Za združenje pridelovalcev oziroma predelovalcev se šteje skupina ali združba pridelovalcev ali predelovalcev, ki pridelujejo oziroma predelujejo isti kmetijski pridelek oziroma živilo.
Postopek za uporabo označbe višje kakovosti kmetijskih pridelkov oziroma živil se začne na podlagi vloge (specifikacije) pridelovalca oziroma predelovalca ali njihovega združenja. Za združenje pridelovalcev oziroma predelovalcev se šteje skupina ali združba pridelovalcev ali predelovalcev, ki pridelujejo oziroma predelujejo isti kmetijski pridelek oziroma živilo.
Vloga (specifikacija) se naslovi na urad in se lahko nanaša le na kmetijske pridelke oziroma živila, ki jih pridelovalec oziroma predelovalec prideluje oziroma predeluje.

Vloga (specifikacija) za geografsko poreklo oziroma geografsko označbo mora vsebovati:
– identifikacijske podatke o vlagatelju (ime in priimek oziroma firmo, naslov oziroma sedež s hišno številko, enotno matično številko občana oziroma matično številko in davčno številko), pravno organizacijsko obliko in v primeru kmetijskega gospodarstva KMG-MID;
– predlog poimenovanja kmetijskega pridelka oziroma živila, vključno s poimenovanjem geografskega porekla ali geografske označbe;
– opis kmetijskega pridelka oziroma živila, vključno s surovinami in osnovnimi fizikalnimi, kemijskimi, mikrobiološkimi oziroma organoleptičnimi značilnostmi;
– razmejitev geografskega območja pridelave oziroma predelave;
– dokumentacijo, ki dokazuje, da kmetijski pridelek oziroma živilo izvira iz tega geografskega prostora in utemeljuje neposredno povezavo s tem geografskim okoljem ali poreklom;
– opis postopka pridelave oziroma predelave oziroma priprave za trg kmetijskega pridelka oziroma živila in opis avtentičnih in stalnih lokalnih metod, če te obstajajo;
– interna pravila za označevanje;
– ukrepe in sredstva, ki bodo zagotavljali predpisano kakovost;
– statut združenja.

Vloga (specifikacija) za označbo tradicionalnega ugleda mora vsebovati:
– identifikacijski podatki o vlagatelju (ime in priimek oziroma firma, naslov oziroma sedež s hišno številko, enotna matična številka občana oziroma matično številko in davčno številko), pravno organizacijsko obliko in v primeru kmetijskega gospodarstva KMG-MID;
– ime kmetijskega pridelka oziroma živila;
– opis kmetijskega pridelka oziroma živila, vključno s surovinami in osnovnimi fizikalnimi, kemijskimi, mikrobiološkimi oziroma organoleptičnimi značilnostmi, ki se nanašajo na tradicionalni ugled;
– dokumentacija, ki dokazuje, da kmetijski pridelek oziroma živilo izpolnjuje pogoje iz 3. člena tega pravilnika;
– interna pravila za označevanje;
– opis postopka pridelave oziroma predelave oziroma priprave za trg kmetijskega pridelka oziroma živila;
– ukrepe in sredstva, ki bodo zagotavljali predpisano kakovost;
– statut združenja.

Vloga (specifikacija) za označbo višje kakovosti mora vsebovati:
– identifikacijske podatke o vlagatelju (ime in priimek oziroma firmo, naslov oziroma sedež s hišno številko, enotno matično številko občana oziroma matično številko in davčno številko), pravno organizacijsko obliko in v primeru kmetijskega gospodarstva KMG-MID;
– ime kmetijskega pridelka oziroma živila;
– opis značilnosti kmetijskega pridelka oziroma živila, vključno s surovinami in poglavitnimi fizikalnimi, kemijskimi, mikrobiološkimi oziroma organoleptičnimi lastnostmi kmetijskega pridelka oziroma živila;
– dokumentacijo, ki dokazuje, da je določen kmetijski pridelek oziroma živilo po svojih specifičnih lastnostih boljše od istovrstnih kmetijskih pridelkov oziroma živil minimalne kakovosti;
– opis postopka pridelave oziroma predelave oziroma priprave za trg kmetijskega pridelka oziroma živila;
– interna pravila za označevanje;
– ukrepe in sredstva, ki bodo zagotavljali predpisano kakovost.

Urad odloči o popolni vlogi (specifikaciji) za priznanje označbe posebnih kmetijskih pridelkov oziroma živil.
Če je vloga (specifikacija) popolna in izpolnjuje predpisane pogoje iz tega pravilnika, Urad v Uradnem listu oziroma v javnem glasilu objavi informacijo o prejeti vlogi za geografsko poreklo, geografsko označbo in tradicionalni ugled ter pozove javnost, da poda pripombe.
Če vloga (specifikacija) zadeva ime, ki označuje geografsko območje tudi v drugi državi, se urad posvetuje s pooblaščenim organom te države.
Zaradi razvoja na znanstvenem in tehničnem področju, zaradi ponovne definicije geografskega območja ali zaradi zahteve strokovne komisije urad od vlagatelja lahko zahteva temu ustrezno dopolnitev.
Če na popolno vlogo (specifikacijo) ni pripomb, na podlagi pozitivnega mnenja strokovne komisije, imenovane s strani ministra, minister predpiše za:
– geografsko poreklo oziroma geografsko označbo način pridelave, predelave oziroma priprave za trg in območje pridelave oziroma predelave ter označbo geografskega porekla oziroma geografsko označbo;
– tradicionalni ugled sestavine oziroma postopke pridelave oziroma predelave in označbo tradicionalnega ugleda.
Urad vpiše priznano označbo v register potrjenih specifikacij posameznega poimenovanja, izda odločbo o vpisu v register in objavi registracijo.

Organizacije za izdajo listin o skladnosti in kontrolo (v nadaljevanju: certifikacijski organ) posebnih kmetijskih pridelkov oziroma živil morajo biti akreditirane skladno s standardom SIST EN 45 011.

Vloga za ugotavljanje skladnosti (v nadaljevanju: certificiranje) se pošlje certifikacijskemu organu.
Vloga mora vsebovati:
– identifikacijske podatke o vlagatelju (ime in priimek oziroma firmo, naslov oziroma sedež s hišno številko, enotno matično številko občana oziroma matično številko, davčno številko in v primeru kmetijskega gospodarstva KMG-MID) in v primeru združenja tudi status združenja;
– ime kmetijskega pridelka oziroma živila, vključno s poimenovanjem geografskega porekla ali geografske označbe katerega bo proizvajal, tradicionalnega ugleda ali višje kakovosti;
– specifikacijo (elaborat) izdelka;
– dokumentacijo, ki dokazuje, da proizvodni obrati zadostujejo vsem sanitarno-tehničnim predpisom;
– opis delovanja notranje kontrole ter način vodenja proizvodne dokumentacije.

Na podlagi popolne vloge certifikacijski organ predlaga način zunanje kontrole ter pripravi navodila za izvajanje kontrole.
O pregledu pridelovalca oziroma predelovalca se sestavi zapisnik, s katerim se ga obvesti o pomanjkljivostih pridelave oziroma predelave. Po ugotovitvi, da so bile odpravljene vse pomanjkljivosti, ter na podlagi vzorčenja in rezultatov analiz, se pripravi končno poročilo.

Certifikacijski organ na podlagi poročila iz drugega odstavka prejšnjega člena in mnenja certifikacijskega odbora iz 13. člena tega pravilnika odloči o vlogi. Če je odločitev pozitivna, proizvajalcu izda certifikat in predlaga uradu, da ga vpiše v register proizvajalcev danega kmetijskega pridelka oziroma živila.

Certifikacijski organ imenuje certifikacijski odbor (v nadaljevanju: odbor). Naloge odbora so:
– pregledovanje specifikacij (elaboratov) za posebne kmetijske pridelke oziroma živila;
– pregledovanje poročila kontrolorja o prvem pregledu obrata;
– podajanje strokovnih mnenj, na podlagi katerih certifikacijki organ izda certifikat;
– oblikovanje predloga, ki bi prispevali k izboljšanju metod proizvodnje in predelave kmetijskih pridelkov oziroma živil z namenom, da se prilagodijo razvoju tehnologije in znanja;
– sprejemanje poslovnika kakovosti certifikacijskega organa.
Odbor je sestavljen iz članov, ki zagotavljajo neodvisnost in nepristranost odbora pri odločanju o certifikatih.

Kontrolo nad pravnimi ali fizičnimi osebami, ki imajo registrirano proizvodnjo kmetijskega pridelka oziroma živila (v nadaljnjem besedilu: proizvajalec), izvaja certifikacijski organ iz 9. člena tega pravilnika.
Na obratu proizvajalca se kontrola izvaja najmanj enkrat letno in opravi popoln fizični pregled ter se po potrebi opravi tudi nenapovedane rutinske preglede. O vsakem popolnem fizičnem pregledu se sestavi poročilo.
Če poročilo navaja sum, da proizvajalec ne proizvaja v skladu s specifikacijo, da potvarja ali ogroža zdravje potrošnikov, o tem certifikacijski organ obvesti pristojnega inšpektorja. O sproženem postopku obvesti tudi kontrolirano pravno ali fizično osebo.
Na predlog certifikacijskega organa urad izbriše proizvajalca iz registra proizvajalcev, če se ugotovi, da le-ta ne izpolnjuje pogojev iz tega pravilnika.

Kmetijski pridelki oziroma živila, ki ustrezajo pogojem za uporabo ene od označb za posebne kmetijske pridelke oziroma živila po tem pravilniku, so lahko označeni tudi z zaščitnim znakom, ki ga določi in objavi minister, pristojen za kmetijstvo in prehrano, če izpolnjujejo za to predpisane pogoje. Zaščitni znak podeljuje Urad.

Pridelovalci oziroma predelovalci kmetijskih pridelkov oziroma živil z označbo za posebne kmetijske pridelke oziroma živila morajo uradu dvakrat letno sporočiti obseg proizvodnje posebnih kmetijskih pridelkov oziroma živil.

Do imenovanja organizacij za izdajo listin o skladnosti iz 9. člena tega pravilnika opravlja delo certifikacijskega organa Sektor za varnost in kakovost hrane Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skladno s standardom SIST EN 45011.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehajo veljati pravilnik o pogojih za uporabo označbe geografskega poimenovanja za kmetijske pridelke oziroma živila (Uradni list RS, št. 7/01), pravilnik o pogojih za uporabo označbe tradicionalnega ugleda kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 56/01) in pravilnik o pogojih za uporabo označbe višje kakovosti kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 11/01).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

* Pravilnik vsebinsko povzema določbe Uredbe 2081/92 EEC in 2082/92 EEC