Na podlagi 12. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 16. člena statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 47/99 in 40/01) je Občinski svet občine Kamnik na 27. seji dne 24. 4. 2002 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enoto dediščine: Zgornje Palovče, domačija Zgornje Palovče 5 – Budnarjeva hiša (EŠD 885), ki obsega zemljišči s parc. št. 585 in 586/1, k. o. Palovče (sadovnjak in stavbišče v skupni izmeri 920 m2 – po podatkih Ministrstva za okolje in prostor, Geodetska uprava RS, Območna geodetska uprava Ljubljana – izpostava Kamnik).

Značilnosti, ki utemeljujejo razglasitev Budnarjeve hiše za kulturni spomenik lokalnega pomena: trocelični dom srednjega kmeta, po izročilu, načinu zidave temeljev in izvedbi vogalnih vezi “na cink”, nastal v sredini 17. stoletja. Hiša predstavlja prehoden tip stavbarstva med gorenjskim-iztegnjenim in osrednjeslovenskim-vrhhlevnim tipom. Spodnji zidani del je bil namenjen gospodarskim dejavnostim, zgornji, delno leseni (“hiša”) delno zidani del (veža s črno kuhinjo), pa bivanju. Trocelični tlorisni zasnovi so pozneje dodali še kamro ter gospodarski del. Današnja obnovljena podoba hiše ohranja nekaj arhitekturnih in gradbeno-razvojnih elementov, predstavlja pa kulturo in vsakdanji način življenja njenih ljudi v 19. stoletju na kamniškem podeželju. Je eden redkih dokumentov časa in prostora, ki danes zaradi muzejske in turistične dejavnosti živi in izobražuje domačine ter obiskovalce.

Ožje vplivno območje kulturnega spomenika obsega stavbno zemljišče, na katerem domačija stoji in območje sadovnjaka na zahodni strani. Širše vplivno območje obsega tudi parcele, na katerih stoji gospodarsko poslopje ter stara hiša družine Rems.
Meje kulturnega spomenika in vplivnih območij spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnik načrta, ki je sestavni del odloka, hranita Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo – Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Za spomenik velja naslednji varstveni režim:
1. varovanje kulturnih, etnoloških (kulture in vsakdanjega načina življenja kmečkega prebivalstva, socialne kulture v času in prostoru), zgodovinskih in arhitekturnih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
2. ohranjanje višinskih in tlorisnih gabaritov, izvirne gradbene substance ter značilnih in prepoznavnih arhitekturnih elementov na spomeniškem objektu z vrtom kot tudi na območju, kjer je bil vrt in sadovnjak,
3. podrejanje vsake rabe in posegov v objekt ali v njegove robne površine ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
4. namembnost spomenika je muzejsko-izobraževalna-turistična dejavnost,
5. raba in posegi v ožjem in širšem vplivnem območju so usklajeni z nemoteno dejavnostjo Budnarjeve hiše s prilagojeno muzejsko namembnostjo,
6. omogočene so predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža spomenika,
7. znotraj območja spomenika je prepovedano postavljanje objektov začasnega in trajnega značaja, vključno z nosilci reklam,
8. označevanje spomenika je mogoče le po predhodnih kulturnovarstvenih pogojih in skladno z njimi tudi s kulturnovarstvenim soglasjem, ki ga izda pristojna služba za varstvo kulturne dediščine,
9. eventualni posegi v objekt ali v njegova vplivna območja so mogoči le s predhodnimi kulturnovarstvenimi pogoji in skladno z njimi tudi s kulturnovarstvenim soglasjem, ki ga izda pristojna služba za varstvo kulturne dediščine.
Za vplivna območja velja varstveni režim, ki zagotavlja nemoteno delovanje oziroma dejavnost Budnarjeve hiše in varovanje njenih kulturnih, etnoloških, zgodovinskih in arhitekturnih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti.

Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, etnoloških, zgodovinskih in arhitekturnih vrednot,
– ohranjanju tradicionalnega stavbarstva na območju Palovč,
– ohranjanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitvi kulturnih vrednot in situ, v tisku in drugih medijih,
– prilagojeni muzejski dejavnosti,
– znanstveno-raziskovalnemu delu,
– učno-demonstracijskemu delu.

Za vsako spremembo funkcije in dejavnosti kulturnega spomenika, za vsak poseg v spomenik ali v njegove dele in zemljišče je potrebno predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje.

Pristojni organ lokalne skupnosti mora v treh mesecih po uveljavitvi tega akta izdati odločbo o varstvu spomenika na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.