Na podlagi prvega odstavka 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90 ter 85/00), določil zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89), 39. in 45.d člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 29/90, 48/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 15. člena statuta Občine Lenart (Uradni list RS, št. 34/99, 113/00 in 17/01) je Občinski svet občine Lenart na 27. seji dne 7. 5. 2002 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve:
1. dolgoročnega plana Občine Lenart za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 42/87 in 24/88 ter Uradni list RS, št. 20/90, 55/92, 60/93, 62/94, 56/97 in 71/98); v nadaljevanju: dolgoročni plan,
2. družbenega plana Občine Lenart za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 42/87, 24/88 in 3/90 ter Uradni list RS, št. 60/93, 62/94, 56/97 in 71/98); v nadaljevanju: srednjeročni plan.
Spremembe in dopolnitve dolgoročnega in srednjeročnega plana se nanašajo na vključevanje odseka avtoceste Maribor–Lenart na območju od meje z Občino Pesnica do križanja s Partinjskim potokom ter z njim povezanih spremljajočih ureditev v prostorske sestavine obeh planskih aktov zaradi sprejemanja lokacijskega načrta za odsek avtoceste.

V besedilu dolgoročnega plana se spremenijo naslednje opredelitve:
(1) V točki 5.4.2.3. Promet se doda nov odstavek, ki glasi:
»Na območju od meje z Občino Pesnica do križanja s Partinjskim potokom bo zgrajen del odseka avtoceste Maribor – Lenart, ki poteka preko Občine Lenart.«
(2) V točki 5.5.1. Območja kmetijskih zemljišč se spremeni drugi odstavek tako, da glasi:
»Površine kmetijskih zemljišč, ki so trajno namenjena kmetijski proizvodnji (najboljša kmetijska zemljišča) znašajo 9.587,11 ha, površine drugih kmetijskih zemljišč pa 4.309,41 ha.«
(3) V točki 5.5.2. Območja gozdov se spremeni prvi stavek prvega odstavka tako, da glasi:
»Na območju občine je 4.901,4 ha gozdov lesnoproizvodnega pomena.«
(4) V točki 5.11. Prostorske sestavine dolgoročnega plana SR Slovenije, ki so obvezno izhodišče za pripravo dolgoročnega in srednjeročnih družbenih planov občine, se:
– v tabeli obveznih izhodišč dolgoročnega plana SRS na področju »Promet« pred alineo »– Zasnova omrežja magistralnih in regionalnih cest« doda alinea »– Zasnova omrežja avtocest«
– spremeni odstavek, ki govori o izjemah tako, da glasi:
»Izjemni posegi se nanašajo na spremembo namenske rabe najboljših kmetijskih zemljišč – 1. območja kmetijskih zemljišč in so v letu 2002 nastali zaradi opredelitve izgradnje odseka avtoceste Maribor–Lenart na površini 13 ha.«
(5) V točki 5.12. Bilanca osnovnih oblik uporabe zemljišč se tabela nadomesti z novo, ki glasi:

---------------------------------------------------------------------
Vrsta rabe                      Stanje 1998;  Spremembe  Stanje 1998;
                                       v ha  1998; v ha         v ha
---------------------------------------------------------------------
1. območje kmetijskih zemljišč     9.600,11        – 13     9.587,11
2. območje kmetijskih zemljišč     4.313,21      – 3,80     4.309,41
gozd                               4.903,42      – 2,02     4.901,40
stavbna zemljišča                  1.401,32     + 17,83     1.419,15
druga območja za poselitev            55,60         0,0        55,60
vodne in degradirane površine        132,34      + 0,99       133,33
Skupaj                            20.406,00         0,0    20.406,00
---------------------------------------------------------------------

(6) V točki 5.13. Karte se spremenijo in dopolnijo naslednje karte:
»a) Kartografski del plana v merilu 1:25000:
– Zasnova rabe prostora
– Zasnova prometnega omrežja.
c) Kartografska dokumentacija k planu na PKN v merilu 1:5000, lista Maribor 6 in Maribor 7.«

V srednjeročnem planu se v poglavju 4.7.7. Programske zasnove za območja kompleksne graditve ali prenove, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti, doda nova točka 4.7.7.15. z naslednjim besedilom:
»4.7.7.15. Programska zasnova za odsek avtoceste Maribor–Lenart na območju Občine Lenart
Programska zasnova obravnava območje odseka avtoceste Maribor–Lenart, ki poteka po območju Občine Lenart, ter vse potrebne spremljajoče objekte in ureditve.
Programska zasnova podrobno opredeljuje predvideno kompleksno graditev in urejanje ter določa:
– ureditveno območje,
– tehnološke pogoje in omejitve,
– organizacijo dejavnosti,
– podrobnejšo namensko rabo prostora,
– potrebne ureditve in prilagoditve infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– usmeritve za arhitekturno, urbanistično in krajinsko oblikovanje,
– usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine ter značilnih kakovostnih prvin krajine,
– usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja,
– usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito,
– zaporednost gradnje,
– opredelitev stavbnega zemljišča,
– tolerance.
1. Ureditveno območje
Ureditveno območje oziroma območje kompleksne graditve in ureditve obsega prostor bodoče avtoceste in z njo neposredno povezanih ureditev. Leži v gričevnatih terenih Močne ter deloma v Pesniški dolini in dolini Partinjskega potoka. Območje leži v krajevni skupnosti Lenart in ima obliko od 50 do 150 m širokega in 2.740 m dolgega pasu površine 28,12 hektarjev.
Ureditveno območje oziroma območje kompleksne graditve obsega:
– območje avtoceste,
– območje vodnogospodarskih ureditev (regulacije vodotokov),
– območje prestavljenih ali rekonstruiranih krajevnih cest in poti ter glavne ceste,
– del varovalnega pasu avtoceste.
Dodatne ureditve obsegajo:
– območje, ki se ureja zaradi prestavitve reke Pesnice, po gradnji pa se površine vrnejo v primarno rabo,
– območje za ureditev deponije viškov nenosilnega materiala,
– območje za dodatne ureditve vodotokov,
– površine, po katerih poteka komunalna in energetska infrastruktura, ki se ureja z avtocesto.
Ureditveno območje obsega naslednje parcele oziroma dele parcel:
K.o. Močna
130, 130, 128/3, 129/1, 129/1, 129/2, 132/2, 133/1, 157/2, 340, 346, 348, 341/1, 341/2, 341/3, 345/1, 345/2, 355, 344/1, 344/2, 336, 339/1, 325, 155/2, 311/2, 324/3, 326/2, 313, 134, 150, 135/3, 136/5, 136/7, 143/3, 144/2, 144/4, 146/2, 147/2, 148/2, 151/1, 152/4, 101, 330/6, 330/7, 330/8, 131, 334/6, 311/3, 156/2, 329/15, 329/17, 330/1, 330/2, 330/3, 330/4, 330/5, 306/2, 308/2, 318/1, 334/8, 335/1, 120, 123, 104, 102/1, 102/2, 109, 110, 112, 114, 116, 125, 137, 138, 139, 106/1, 106/2, 111/1, 111/2, 111/3, 111/4, 113/1, 113/2, 113/3, 113/4, 119/2, 135/1, 136/1, 136/2, 136/4, 136/6, 143/1, 143/2, 144/1, 144/3, 328/2, 328/3, 99, 118, 115/2, 303/2, 294/2, 302/1, 334/14, 351, 135/2, 350/1, 335/2, 158/2, 153/1, 349/4, 329/1, 329/16, 329/7, 321, 335/3, 350, 349/11, 349/2, 349/12.
K.o. Partinje
1340/3, 1298/3, 1302/2, 1306/1, 1306/2, 1326/1, 1325/3, 1326/3, 1327, 1309/1, 1325/1, 1309/2.
K.o. Zamarkova
1252, 1253, 1355/1, 916, 1254/1, 1305/1, 1296/4, 1296/5, 1315, 1318, 1319, 1317/1, 1317/3, 1320/2, 1504, 917/2, 917/3, 1321, 1265/2, 1265/3, 1265/5, 1265/6, 1265/1, 1265/4, 1354/1, 1355/2, 1361/1, 1305/8, 1306/5, 1254/2, 1254/3, 1329/1, 1329/2, 1270, 1271, 1272, 1289, 1290, 1292, 1293, 1295, 1261/10, 1261/6, 1300/2, 1305/3, 1305/7, 1503, 1389/1, 1390/1, 1305/4, 1502, 1301, 1300/3, 1331/3.
Deponija viškov materiala v velikosti 1,6 ha bo urejena na parcelah ali delih parcel št. 101, 102/1, 102/2, 103, 104, 107, 115/2, 118, 344/1, 345/1, 350/1, 355, 356, 99 k.o. Močna.
Po gradnji avtoceste bodo zaradi ureditve struge Pesnice rekultivirana in vrnjena kmetijski rabi zemljišča na površini 3,1 ha na parcelah ali njihovih delih št. 104, 345/1, 350/1, 105, 109, 106/1, 106/2, 345/2, 344/2, 108, 117, 111/1, 111/2, 116, 341/2, 119/2, 351, 125, 118, 341/3, 123, 136/3, 132/2, vse k.o. Močna.
Dodatne vodnogospodarske ureditve v času gradnje v velikosti 0,59 ha se bodo izvajale v k.o. Zamarkova na parc. št. 1261/1, 1275/2, 1275/5, 1288/6, 1504, 1261/2, 1261/5, 1355/3, 1274/1, 1288/3, 1261/6, 1257/5, 1261/11, 1261/3, 1261/4, 1390/1, 1503, 1257/11, 1275/3, 1288/2, 1274/2.
2. Tehnološki pogoji in omejitve
Odsek avtoceste se iz ravnega severnega dela obrobja Pesniške doline v Občini Pesnica nadaljuje v vzdolžno in prečno razgiban predel južnih delov pobočij z naselji Močna, Partinje in Zamarkova v občini Lenart, kjer je teren izrazito labilen. Za koridor odseka avtoceste je mogoče ugotoviti, da so absolutno stabilni le ozki pasovi na vrhu grebenov in skrajni deli spustov v dolino. Pri celotnem vodenju trase v vkopih in nasipih vzdolž pobočij je računati s težavami zaradi geomehanskih razmer.
Pri vseh vkopih bo zato potrebna obojestranska vzdolžna drenaža, posebej pa je treba paziti, da ne bi prišlo do zaprtja precednic podtalnice. Vse nasipne brežine bo potrebno takoj humuzirati in zatraviti ter ob obeh robovih nasipov vkopati zemeljske jarke.
V klimatskem smislu ima območje subpanonske kontinentalne poteze, ki jih potencirajo anticiklonalni vremenski tipi in relief. Zaradi vlažnih tal in jezer hladnega zraka se pogosto pojavlja megla.
Klimatske razmere ne predstavljajo dodatnih zahtev glede izvedbe gradnje avtoceste.
Enako velja za hidrološke in seizmične razmere. Po Slovenskem predstandardu spada območje v 7. potresno stopnjo.
3. Organizacija dejavnosti
Odsek avtoceste Maribor–Lenart bo v Občini Lenart potekal od občinske meje z Občino Pesnica na zahodu do prečkanja Partinjskega potoka na vzhodu, od koder se nato nadaljuje v avtocestni odsek Lenart–Cogetinci.
Na območju občine so predvideni:
– avtocesta v dolžini 2,74 km z ustreznimi brežinami,
– del avtocestnega priključka Pernica,
– dva viadukta,
– pokriti vkop,
– več podvozov lokalnih cest,
– vodnogospodarske ureditve (prestavitve in regulacije vodotokov),
– mostovi: preko Pesnice in Partinjskega potoka,
– več prepustov,
– deviacije lokalnih cest in poti,
– ureditve komunalne in energetske infrastrukture,
– protihrupni ukrepi in ureditve,
– ureditev drugih površin znotraj območja obdelave, kjer bo na posameznih mestih prišlo do krajinskih in podobnih ureditvenih posegov, ki ne bodo spremenili obstoječe namenske rabe površin,
– del ureditve deponije viškov nenosilnega materiala,
– del območja urejanja prestavitve reke Pesnice,
– dodatne ureditve vodotokov.
4. Namenska raba prostora
Najpomembnejši element nove namenske rabe površin na obravnavanem območju bo avtocesta. Ta bo zgrajena kot štiripasovnica z ločilnim srednjim pasom in dvema odstavnima pasovoma v prečnem profilu 26,20 m. Križanja z drugimi prometnicami bodo izvennivojska.
Poleg samega cestnega telesa z odstavnimi, pospeševalnimi ter zaviralnimi pasovi spadajo k območju izključne rabe avtoceste še:
– gradbeni objekti v trasi AC (viadukti, pokriti vkop, nadvozi, podvozi, mostovi, prepusti),
– zemljiški pas ob cestnem telesu (vkopi, nasipi, jarki...),
– površine za zasaditev ob avtocesti na cestnem svetu.
Na izgradnjo avtoceste se vežejo tudi regulacije in prestavitve vodotokov, izgradnja protipoplavnih nasipov ob vodotokih, deviacije – novogradnje ali rekonstrukcije cest in poti, ki neposredno ne bodo priključene na avtocesto, ureditve komunalne in energetske infrastrukture, ureditev deponije viškov materiala ter ureditve zemljišč v povezavi s prestavitvijo reke Pesnica.
Skupna površina zemljišč, ki jih bodo zasedle avtocesta, deviacije krajevnih cest in poti, ureditve vodotokov in druge ureditve, znaša 28,12 hektarja (16,81 ha kmetijskih, 2,02 ha gozdnih, 1,25 ha stavbnih ter 8,04 ha vodnih in drugih zemljišč).
Deponija bo zajela 1,6 ha danes kmetijskih zemljišč, ki se po odlaganju vrnejo kmetijstvu, po gradnji pa bo kmetijstvu vrnjenih dodatnih 3,1 ha zemljišč.
5. Infrastrukturna omrežja, objekti in naprave
Predvidena trasa avtoceste in z njo povezani posegi zahtevajo prestavitev prizadetih obstoječih komunalnih vodov in ureditev ustrezne nadomestne komunalne infrastrukture, prav tako pa tudi izgradnjo ustrezne komunalne infrastrukture za potrebe spremljajočih objektov in ureditev.
5.1. Kanalizacija
Predvidena trasa avtoceste ne križa obstoječe kanalizacije.
Zagotoviti je treba ureditev meteorne kanalizacije in odvodnjavanje cest in objektov. Pri tem je potrebno predvideti ukrepe, ki bodo zanesljivo preprečili onesnaženje površinskih in podtalnih voda.
Vse odtoke iz utrjenih površin je potrebno voditi v ustrezno dimenzionirane zadrževalnike in jih izpuščati v vodotoke ali površinske odvodnike po ustreznem čiščenju.
Na mestih visokih nasipov in vkopov so predvideni zaprti kanali, pri nižjih nasipih pa se meteorne vode iz ceste odvodnjavajo v odprte obcestne jarke. Upoštevani so tudi vodotoki iz viaduktov.
Kanalizacija se izteka v ustrezne čistilne objekte.
V kanalizacijo se odvodnjavajo le meteorne vode iz asfaltnega dela cestišča ter v vkopih voda z brežin. V kanalizacijski sistem avtoceste niso speljane zaledne vode.
Na območju Močne je treba zgraditi fekalno kanalizacijo. Vzporedno z ureditvijo avtoceste se v potrebnem obsegu izvede ustrezno prečkanje.
5.2. Vodovodno omrežje
Trasa avtoceste in priključnih cest prečka obstoječe oziroma predvidene vodovode in zahteva gradnjo novih odsekov vodovodov, preložitve in križanja.
Vzporedno s preložitvijo obstoječe lokalne ceste bo potrebno prestaviti tudi obstoječi cevovod zahodno od Močne; s prečenjem avtoceste med nizkim in visokim predelom naselja Močna se prekine obstoječi lokalni vodooskrbni sistem, za kar bo potrebno zgraditi nadomestni cevovod v lokalni cesti, ki se naveže na vodooskrbni sistem Partinje.
Vsa križanja morajo biti izvedena v zaščitnih kinetah. Vse hišne priključke obstoječega sistema je potrebno obnoviti in prevezati na nov cevovod.
5.3. Vodnogospodarske ureditve
Področje, preko katerega poteka avtocesta, spada v povodje Pesnice, ki je že dalj časa urejeno kot hidromelioracijski sistem Pesnica; le-tega je potrebno ohraniti oziroma po gradnji ponovno vzpostaviti v funkcijo.
Trasa avtoceste vpliva na nekatere površinske vodotoke in posega v obstoječe hidromelioracijske sisteme. Predvideti je potrebno ukrepe, ki bodo zanesljivo preprečili onesnaževanje površinske in podtalne vode.
Vzporedno z izgradnjo avtoceste bodo potrebne naslednje vodnogospodarske ureditve:
– ureditev reke Pesnice,
– potoki in jarki (zaradi zagotavljanja poplavne varnosti pred 100-letnimi vodami je treba urediti pritoke Pesnice – Jakobski potok, Partinjski potok),
– več odvodnih jarkov za odvodnjo zalednih oziroma drenažnih vod ter za vzpostavitev nemotenega napajanja.
Za preprečitev onesnaževanja okolja s padavinskimi vodami je v prostorskem izvedbenem načrtu za avtocesto potrebno predvideti rešitve, ki preprečujejo onesnaževanje vodotokov pri izpiranju avtoceste. Za zaščito le-tega je potrebno izvesti ustrezne zadrževalne bazene. V vodotokih je potrebno ščititi ekološko sprejemljiv pretok. Za to so predvideni zadrževalni bazeni z usedalniki in lovilci olja. Zadrževalni bazeni brez retenzijskega bazena so predvideni pred vodotoki, ki nimajo žive vode (cestni jarki, melioracijski jarki, jarki in pretoki, ki presušijo).
Na območju Občine Lenart posega avtocesta v obstoječe hidromelioracijske sisteme: HMS Pesnica, MO Pernica – Močna ter HMS Pesnica, MO Zamarkova. Prizadete melioracijske sisteme bo potrebno ob izgradnji avtoceste ustrezno sanirati.
5.4. Elektroenergetsko omrežje
Trasa avtoceste, priključnih cest in vodnogospodarskih ureditev križa ali se približa 20 kV daljnovodom, nizkonapetostnemu omrežju in omrežju javne razsvetljave.
Križanja se izvedejo s prestavitvijo obstoječih omrežij, ojačitvami, nadomestitvami ali prevezavo na obstoječa omrežja. Zaradi prestavitve DV se obstoječo transformatorsko postajo – TP Močna poruši in nadomesti z novo TP. Za napajanje javne razsvetljave pokritega vkopa Močna se izvede tudi nova TP Močna 3.
5.5. Telekomunikacijsko omrežje
Avtocesta in priključne ceste prečkajo več kablov magistralnega, medkrajevnega in krajevnega telekomunikacijskega omrežja.
Obstoječe telekomunikacijsko omrežje bo ob realizaciji predvidenega posega potrebno zaščititi na dva načina, in sicer: z izvedbo določenih zaščitnih ukrepov ali s prestavitvijo elementa ali elementov TK omrežja izven področja vpliva gradnje. Način zaščite je odvisen od vpliva izgradnje avtoceste na TK omrežje.
5.6. Klic v sili
Sistem klic v sili se bo izvedel na celotni trasi. Sistem zajema izdelavo kabelske kanalizacije, platojev za klicne stebričke, vlečne, stojne in premostitvene jaške.
6. Usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje
6.1. Usmeritve za urbanistično oblikovanje
Avtocesta bo prizadela obstoječo strukturo poselitve in povzročila spremembo navad, obstoječih povezav, načina življenja, bivanjskih pogojev idr. Mestoma bo povzročila tudi fizično mejo za nadaljnji razvoj v drugo smer. Na območju razpršene poselitve pa bo omejila funkcionalna zemljišča ter presekala kmetijska gospodarstva. Ker je obstoječa parcelna struktura območja zelo pestra in razdrobljena, bo pri pridobivanju zemljišč potrebno posebej pozorno obravnavati posamezne primere in jim omogočiti nadaljnje življenje z najmanjšimi možnimi omejitvami.
Varovalne in protihrupne zaščite morajo biti locirane tako, da ne poudarjajo avtocestnega telesa pri pogledih z varovane naravne in kulturne dediščine. Varovalne ograje morajo biti postavljene na celotni dolžini avtoceste.
Spremenjene navezave na dostopne poti do območij rekreacije in na vinske turistične ceste je potrebno posebej označiti.
6.2. Usmeritve za arhitekturno oblikovanje
Vse cestne objekte je potrebno oblikovati v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter v odvisnosti od urbane in krajinske podobe prostora tako, da se čimbolj vključijo v okolje.
Konstrukcije viaduktov in mostov morajo biti transparentne in lahke.
Oporni in podporni zidovi naj bodo strukturirani ali obloženi s kamnito oblogo.
Vse mostovi čez vodotoke, vključno z regulacijskimi kanali s stalno in občasno vodo, je potrebno izdelati tako, da bo pod njimi vsaj vzdolž ene strani struge suho, prehodno obrežje v širini najmanj 2 m, ki bo vidri in drugim manjšim živalim, vključno s srnjadjo, omogočalo varno prehajanje po suhem. Svetla višina mostu nad suhim obrežjem mora biti najmanj 2,5 m.
Vsi vodni prepusti na trasi avtoceste morajo biti urejeni tako, da je možno prehajanje živali, višina prepustov mora biti najmanj 2 m, širina pa taka, ki omogoča živalske migracije tudi po kopnem.
Pri regulaciji vodotokov morajo biti profili oblikovani čim bolj podobno naravnemu vodotoku, brežine pa morajo biti oblikovane nesimetrično s spreminjajočim se naklonom ter s čim večjo uporabo naravnih materialov (sonaravna regulacija).
Vsi podvozi za poljske poti in lokalne ceste na trasi morajo biti prilagojeni za prehajanje živali. V podvozih je potrebno vsaj na eni strani (asfaltiranega) vozišča pustiti neasfaltiran pohodni pas širine najmanj 2 m.
Tudi cestno opremo je potrebno oblikovati v skladu s sodobnimi principi oblikovanja. Vsa oprema, tudi razsvetljava, mora izkazovati enotne oblikovne elemente.
Odbojne ograje naj bodo v kovinski izvedbi, izjemoma je dopustna izvedba betonskih ograj v kombinaciji s protihrupnimi ograjami.
Varovalna ograja je standardna prepletena, s tem, da mora biti spodnja polovica ograje z gostejšim prepletom.
6.3. Usmeritve za krajinsko oblikovanje
Krajinska ureditev mora ustvariti občutje, kot da je okolje nastalo spontano, kot da je rezultat naravnih in kulturnih dejavnikov v okoliški krajini in da se cesta samo prilagaja obstoječemu prostoru in naravnim razmeram, da je samo položena v obstoječo krajino.
Cestni prostor se mora povezati s krajinskim okoljem z reliefnimi značilnostmi, krajinskim vzorcem, s sonaravnimi ureditvami potokov, jezer, protihrupnimi zidovi, z obnovo gozdnih robov; omogoči se naj teritorialnost in prehodi živalskih vrst, ohranijo močvirski travniki, izvedejo pogozditve, uredijo nadomestni biotopi...
Prav tako je treba vključevati inženirsko biološke metode v krajinsko okolje in oblikovanje.
Krajinsko oblikovanje naj sledi vodilu, da se vozniku zagotoviti prijetno vožnjo po sekvenčno zanimivih odsekih, istočasno pa mora biti cesta čim manj vidna iz okolice.
7. Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine in značilnih kakovostnih prvin krajine
Urejanje obcestnega prostora naj poudari ali usmeri pogled na širši prostor, v tem okviru pa zlasti na naravno in kulturno dediščino oziroma zavarovana območja ali objekte.
Na vplivnem območju trase avtoceste in z njo povezanih ureditev se od naravnih znamenitosti nahaja za zavarovanje predvideni naravni spomenik jezero Pristava.
V njegovi bližini je potrebno obseg gradbišča omejiti na minimalno potrebno površino. Odstrani se le najnujnejši obseg vegetacije. Nasipna brežina proti jezeru se mestoma razširi.
V času gradnje ni dovoljeno posegati v obrežje reke Pesnice (tudi regulirane) v času gnezdenja, prepovedano je vsakršno odlaganje v bližnje ribnike (Pristava, grajski ribnik Hrastovec, drugi ribniki).
Na vplivnem območju trase avtoceste in z njo povezanih ureditev se nahajajo tudi kulturni in zgodovinski spomeniki, in sicer:
– umetnostni spomenik – stebrasto znamenje Sv. Boštjana pri hiši Zamarkova 18,
– umetnostni in arhitekturni spomenik Hrastovec.
Za zavarovanje kulturne dediščine je v času gradnje potrebno zagotoviti:
– v fazi zemeljskih del je potreben stalen arheološki nadzor na potencialnih lokacijah arheoloških najdbišč vzdolž celotne trase,
– zaščitna izkopavanja potencialno odkritih najdišč.
Na celotni trasi je potrebno zagotoviti ustrezno ravnanje s plodno zemljo. Plodno zemljo je potrebno posneti in jo deponirati na za to posebej določene deponije. Plodna zemlja se po končani gradnji uporabi za rekultivacijo med gradnjo poškodovanih površin, viški plodne zemlje se uporabijo za izboljšanje kmetijskih površin slabše kvalitete.
8. Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega ter delovnega okolja
Trasa avtoceste predstavlja znatno ekološko razbremenitev obstoječega dela magistralne ceste G I-3 od Maribora do Lenarta, povečuje prometne propustnosti v smeri Maribor–Lendava ter omogoča povečanje funkcionalnosti tukajšnjega cestnega sistema.
Večji del območja, kjer poteka avtocesta, je uvrščen v II. območje onesnaženosti zraka, v katerem je zrak onesnažen pod dovoljeno mejo. Za zmanjšanje vpliva izpušnih plinov vozil je potrebno avtocesto zasnovati tako, da bo omogočen čim bolj tekoči promet, zaradi stalnih vetrov na tem območju pa ni pričakovati povečanja škodljivih snovi v ozračju zaradi vpliva vozil.
Trasa avtoceste ne leži na območju zaščite vodnih virov ali ob obstoječih oziroma predvidenih zajetjih ali črpališčih pitne vode.
Nekateri objekti ležijo v neposredni bližini obstoječe ceste Maribor–Lenart in so s hrupom v obstoječem stanju že preobremenjeni. Prav tako je preobremenjeno območje naselja Močna ter posamezni stanovanjski objekti v Sp. Partinju in Zamarkovi. Glede na prognoze nivojev hrupa ob avtocesti je potrebno posebej izpostavljene obstoječe stanovanjske objekte ščititi s protihrupnimi ukrepi, t.j. aktivnimi in pasivnimi.
Vsi stanovanjski objekti so uvrščeni v III. območje zaščite in jih je potrebno ščititi z aktivnimi ukrepi – zidovi. Samostojne objekte, ki se nahajajo neposredno ob trasi avtoceste, je potrebno ščititi le pasivno. Protihrupni zidovi, ki ležijo neposredno ob glavni cesti, morajo biti absorbcijski z obeh strani.
Na viaduktih je potrebno predvideti transparentne protihrupne zidove.
Vzdolž celotne trase avtoceste je potrebno za zaščito ljudi in živali ter za zagotovitev varnosti prometa postaviti ustrezno varnostno ograjo.
Pri gradnji avtoceste bo potrebno zagotoviti, da bo tukajšnji obstoječi melioracijskih sistem deloval tudi v bodoče.
9. Usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito
Za zagotovitev požarne varnosti morajo biti zagotovljeni dovozi za intervencijska vozila. Požarna varnost zaradi prestavitve vodotokov ne sme biti ogrožena.
Vsi nasipi in vkopi ter regulacije vodotokov morajo biti urejeni tako, da ne bo prihajalo do erozijskih procesov.
Brežine vkopov in nasipov morajo imeti ustrezen nagib ter morajo biti zaščitene z rastlinskim pokrovom ali žičnim pletivom, da ne bo prišlo do zdrsov in plazenja.
Vodnogospodarske ureditve morajo zagotoviti ustrezno varnost pred visokimi vodami in poplavami.
Na avtocesti morajo biti izvedeni ukrepi, ki naj preprečijo odtekanje nevarnih snovi v potoke oziroma podtalje.
Za primere prometnih nesreč, pri katerih lahko pride do razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, se morajo pripraviti operativni načrti za pravočasno odstranitev onesnaženega materiala s cestnega telesa, preprečevanje vdora teh snovi v vodotoke in druge vodne površine in deponiranje na ustrezna začasna ali stalna odlagališča. Načrt naj vključuje tudi ukrepe za odstranitev škodljivih snovi iz zadrževalnikov.
Za zaščito uporabnika ceste in za zaščito divjadi je potrebno ob avtocesti in rampah v celotni dolžini postaviti obojestransko zaščitno ograjo.
Za obrambne potrebe je potrebno zagotoviti uporabo telekomunikacijske kanalizacije.
Cestno telo mora biti zavarovano tako, da v slučaju prometnih nesreč ne bo prišlo do poškodb stanovanjskih in drugih objektov.
10. Zaporednost gradnje
Na območju Občine Lenart bo avtocesta z vsemi spremljajočimi objekti in potrebnimi ureditvami zgrajena v eni etapi.
11. Opredelitev stavbnega zemljišča
Zemljišča, potrebna za izgradnjo avtoceste ter z njo povezanih ureditev, so s tem planom določena kot stavbna zemljišča. Izjema so zemljišča, na katerih se izvajajo ureditve vodotokov. Ta zemljišča so vodna zemljišča.
Zemljišča, potrebna za ureditev reke Pesnice in za ureditev deponije viškov nenosilnega materiala, se rekultivirajo. Ta zemljišča se opredelijo kot najboljša kmetijska zemljišča.
12. Tolerance
Vsi načrtovani posegi, navedeni v tem odloku, se natančneje določijo in opredelijo v lokacijskem načrtu za odsek avtoceste Maribor–Lenart in v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor.
Pri realizaciji so dopustna odstopanja od zastavljenih rešitev, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometnotehničnega, okoljevarstvenega in oblikovalskega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere; te rešitve ne smejo biti v nasprotju z opredelitvami v planskih aktih Občine Lenart. Z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih morebitna odstopanja zadevajo.«
Spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana so prikazane v kartografskem delu plana v merilu 1:25000 in v kartografski dokumentaciji k planu na PKN v merilu 1:5000 (lista Maribor 6 in Maribor 7), ki sta enotna za dolgoročni in srednjeročni plan, ob tem pa še na naslednjih kartah kartografske dokumentacije za programsko zasnovo:
1. Meja območja kompleksne graditve in obodna parcelacija v M – 1:5000
2. Namenska raba prostora z usmeritvami za oblikovanje in varovanje okolja v M – 1:5000
3. Infrastrukturna omrežja, objekti in naprave v M – 1:5000.

Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.