Na podlagi 80.a člena zakona o igrah na srečo (Uradni list RS št. 27/95, 22/00 in 85/01) izdaja minister, pristojen za finance

S tem pravilnikom se predpisujejo tehnične in druge lastnosti nadzornega informacijskega sistema igralnih naprav (v nadaljnjem besedilu: NIS), obseg in način vključitve igralnih naprav v NIS, obseg in način spremljanja igralnih procesov, ter način priključitve NIS na informacijski sistem Urada RS za nadzor prirejanja iger na srečo (v nadaljnjem besedilu: nadzornega organa).

NIS je računalniški sistem povezave vseh igralnih naprav, ki jih ima prireditelj v uporabi.
V NIS spadajo:
1. računalniki, na katerih so nameščene zbirke podatkov, ki jih igralne naprave in vanje vgrajeni vmesniki posredujejo oziroma, ki nastajajo z neposrednim vnosom v samem procesu izvajanja iger;
2. programi in oprema, ki zagotavljajo zbiranje oziroma vnos teh podatkov;
3. programi, ki omogočajo vpoglede v te podatke;
4. programi, ki iz teh podatkov izdelajo s tem pravilnikom zahtevane preglede, zaključke in poročila;
5. strojna in programska oprema, nameščena pri prireditelju za povezavo z informacijskim sistemom nadzornega organa in za dostop nadzornega organa.
V NIS ne spadajo podatkovne zbirke in programi, ki so nameščeni na računalniškem sistemu za potrebe prireditelja, če se ne nanašajo na podatke in programe iz prejšnjega odstavka in ne vplivajo na zanesljivost, verodostojnost, dostopnost in varnost NIS.
Ob vzpostavitvi povezave NIS v informacijski sistem nadzornega organa se glede na računalniški sistem nameščen pri prireditelju pripravi konkreten nabor podatkov in programov, do katerih nadzorni organ dostopa in ki nadzornemu organu zagotavljajo realizacijo izpolnitve zahtev 80.a člena zakona o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 27/95, 22/00 in 85/01; v nadaljnjem besedilu: ZIS).

Posamezni izrazi in kratice, uporabljene v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. prireditelj je pravna oseba, ki ima koncesijo za prirejanje iger na srečo v igralnicah oziroma v igralnih salonih;
2. igralne naprave so igralni avtomati, igralne mize in igralni panoji;
3. igralni proces je nabor in zaporedje postopkov in dejanj, ki jih je v skladu z navodili za izvajanje iger in pravili igre ter igralniškimi standardi potrebno opraviti pri prirejanju igre na posamezni igralni napravi;
4. vložek je znesek, ki ga igralec vplača v posamezno igro na igralnem avtomatu;
5. kreditna točka je enota za merjenje vložka v igro s točno določeno vrednostjo na igralnem avtomatu;
6. a) žeton pomeni žeton ali kovanec z določeno vrednostjo, ki se na igralnem avtomatu uporablja kot vložek ali del vložka za sodelovanje igralca pri igri in za katerega dobi igralec eno ali več kreditnih točk;
b) žeton na igralni mizi pomeni barvni ali vrednostni žeton, ki se uporablja pri izvajanju igre na igralni mizi;
7. kredit je stanje v dobro igralca, prikazano na igralnem avtomatu kot število kreditnih točk;
8. tokenizacija pomeni, da je žeton vreden več kreditnih točk;
9. igralni avtomat na žetone je igralni avtomat, pri katerem je možno kredit vzpostaviti z uporabo žetonov, ki lahko dobitke izplačuje v žetonih in za katerega se vodi žetonsko poslovanje;
10. igralni avtomat na navitje je igralni avtomat, pri katerem je možno kredit vzpostaviti z navitjem z uporabo posebnega ključa oziroma z oddaljene konzole;
11. brezgotovinska kartica je posebna kartica za brezgotovinsko poslovanje z vgrajenim mikrokontrolerjem in pomnilniškimi kapacitetami, ki jo prireditelj izda igralcu z namenom brezgotovinskega poslovanja v procesu igranja in se uporablja preko posebne bralno/pisalne enote na igralnih mestih igralnih naprav oziroma na blagajni;
12. identifikacijska kartica je posebna kartica, ki jo prireditelj izda igralcu za vstop v igralni prostor oziroma za identifikacijo igralca z uporabo posebne bralne enote na igralnih mestih igralnih naprav;
13. brezgotovinsko poslovanje se nanaša na vplačila in izplačila z uporabo brezgotovinske kartice ali kartice za identifikacijo v kombinaciji z računom igralca;
14. BA (BILL-ACCEPTOR) sprejemnik bankovcev je naprava nameščena na igralnem mestu igralnega avtomata, ki sprejema bankovce različnih vrednosti igralne valute in poveča kredit za število kreditnih točk določeno z vrednostjo sprejetega bankovca;
15. igralna valuta je ali tolar, ali tuja valuta, ki jo določi minister pristojen za finance, v kateri so nominirani žetoni, bankovci za vplačila v BA in v kateri se vrši obračun;
16. obračunski model igralnega avtomata je nabor števcev in formula za izračun obračuna igralnega avtomata na podlagi vplačil v igro in izplačil iz igre;
17. IA pomeni igralni avtomat oziroma posamezno igralno mesto pri igralnih avtomatih z več igralnimi mesti;
18. IM pomeni igralno mizo;
19. HOPPER
a) je del igralnega avtomata, v katerem je zaloga žetonov za izplačilo dobitkov na igralnem mestu;
b) kot števec je število žetonov v HOPPER-ju igralnega avtomata;
20. CB (CASH-BOX) je prostor, kjer se zbirajo v IA vstavljeni žetoni, ko je HOPPER poln;
21. TI (TOTAL IN) pomeni števec žetonov ali kreditnih točk, ki so bile na posameznem igralnem mestu zaigrane;
22. TO (TOTAL OUT) pomeni:
a) števec žetonov ali kreditnih točk, ki so bile na posameznem igralnem mestu priigrane, če IA beleži na njem vsa izplačila;
b) števec žetonov ali kreditnih točk, ki so bile na posameznem igralnem mestu priigrane in na njem neposredno izplačane, če IA beleži ročna izplačila na drugih števcih;
23. CC (CREDIT CANCEL) pomeni števec žetonov ali kreditnih točk, ki so bile za IA izplačane na blagajni in niso bile zavedene kot JP ali PJP, oziroma brisanje kredita pri IA na navijanje ali na igralnem mestu elektronske rulete oziroma IA z več igralnimi mesti;
24. CTC (COINS TO CASH-BOX) pomeni števec žetonov, ki so bili na IA preusmerjeni v CB in ki lahko vključuje tudi v žetonih izraženo vrednost prejetih bankovcev;
25. JP (JACKPOT) pomeni število žetonov ali kreditnih točk, ki so bile na IA izplačane kot glavni dobitek, oziroma dobitek, ki se izplača z ročnim izplačilom;
26. progresivni dobitek je dobitek, katerega višina narašča sorazmerno z vplačili v igro;
27. PJP (PROGRESIVE JACKPOT) pomeni število žetonov ali kreditnih točk ali vrednost v igralni valuti progresivnega dobitka na posameznem IA oziroma na IA vključenem v skupino povezano v progresivo;
28. FILL pomeni število žetonov, ki so bili na posameznem IA dodani v HOPPER;
29. polnitev IA je postopek, s katerim se dodajajo žetoni v HOPPER;
30. CL (CLEARANCE) pomeni število žetonov, ki je ob praznitvi IA ugotovljeno v CB;
31. BCL (BILL-CLEARANCE) je skupna vrednost bankovcev, ki je ob praznitvi IA ugotovljena v BA;
32. GAMES pomeni število odigranih iger na IA;
33. log pomeni zabeležko operacijskega sistema, sistema za delo z bazami, NIS oziroma drugega zaščitnega programa o neki aktivnosti na sistemu;
34. dnevnik pomeni dnevnik dogodkov, ki jih vodi NIS in so vezani na dogodke na igralnih napravah, na igralni proces oziroma na procese, ki so z njim povezani;
35. transakcija pomeni vnos podatkov v NIS v blagajniških postopkih pri izplačilih dobitkov (JP, PJP, CC), navitju kredita na IA, polnitvi IA, praznitvi IA in hopperjev (vnos rezultatov štetja žetonov in bankovcev po posameznih IA), prodajo in odkup žetonov, prenos sredstev v brezgotovinskem poslovanju, rezultat štetja dropa oziroma provizije in rezultat štetja napitnine na igralni mizi, dodatno dotacijo mizi in odvod z mize na blagajno;
36. nivo dostopa pomeni na podlagi nalog in pooblastil definirane uporabniške vloge v NIS, s katerimi so urejene različne pristojnosti dostopa do programov in podatkov (npr. skrbnik sistema, blagajnik, tehnik, vodstvo, nadzor);
37. kompatibilni terminal je oddaljena delovna postaja, s katere je mogoče izvajati programe na nadzornem računalniškem sistemu z uporabo standardnih programov za emulacijo terminalov, standardnih brkljalnikov (npr. Netscape, Internet Explorer) ali standardnih tankih odjemalcev (thin client kot npr. NT Terminal Server Client);
38. certificiran tip igralne naprave je tip igralne naprave, ki izpolnjuje zahteve skladnosti na temelju ZIS in drugih predpisov;
39. call-back postopek je postopek, ko računalniški sistem ali druga komunikacijska oprema ob zahtevi za vzpostavitev oddaljenega dostopa preko klicne telekomunikacijske povezave, preveri identifikacijo in dostopne pravice uporabnika, prekine povezavo in ga za vzpostavitev povezave takoj pokliče na vnaprej dogovorjeno (lahko v sistemu ali opremi zabeleženo) klicno številko. Kot call-back postopek za potrebe tega pravilnika ne velja ročno vzpostavljanje klicev in povezav s pomočjo osebja, vnaprejšnjih najavljanj preko telefona, dopisa, telefaksa ali drugih podobnih komunikacijskih metod.

NIS mora nadzornemu organu preko neposrednega spremljanja in beleženja števcev in dogodkov omogočati:
1. spremljanje in analiziranje igralnega procesa na posamezni igralni napravi;
2. ugotavljanje finančnega poslovanja povezanega z igralnim procesom na posamezni igralni napravi;
3. preverjanje verodostojnosti izkazanega rezultata finančnega poslovanja;
4. ugotavljanje ustreznosti in skladnosti postopkov z navodili, ki jih potrdi nadzorni organ;
5. spremljanje in ugotavljanje odstopanj od certificiranih lastnosti igralnih naprav na podlagi podatkov zabeleženih v NIS (npr. odstotek vračanja);
6. spremljanje in ugotavljanje ustreznosti priklopa igralnih naprav:
a) preveriti priklopljenost in pravilno delovanje vmesnika NIS vgrajenega v igralno napravo in beležiti vsa odstopanja (datum, čas, oznaka naprave, razlog);
b) preveriti pravilno delovanje eventualne priključene opreme med računalnikom in igralno napravo in vsa odstopanja zabeležiti (datum, čas, oznaka opreme, razlog).

Podatki zbrani v nadzornem informacijskem sistemu morajo biti:
1. takšni, da je na njihovi podlagi mogoče obnoviti in preveriti pravilnost vsakega procesa oziroma postopka, odkriti odstopanja od navodila oziroma standarda, oceniti upravičenost izplačil in ugotavljati ustreznost posameznih igralnih naprav.
2. resnični. Podatki morajo odražati resnično sliko igralnega procesa na igralni napravi in pravilne finančne rezultate igre.
3. zavarovani pred nepooblaščenim dostopom. Naknadni posegi v podatke, njihovo spreminjanje, brisanje ali dodajanje mora biti onemogočeno. Izjemoma je dovoljeno popravljanje očitnih napak pri vnosu (stornacije), ki mora biti evidentirano.
4. dostopni nadzornemu organu, kar pomeni, da morajo biti preko telekomunikacijske povezave omogočeni vpogled v podatke, izbira in prenos izbranih podatkov na računalniški sistem nadzornega organa (bralni dostop). Za dostop do podatkov, izbiro in njihov prenos se za uporabljene tehnologije zahteva kompatibilnost z računalniškim sistemom nadzornega organa.

Vsi ročno vneseni podatki, ki se vpisujejo v zbirko podatkov, se morajo vključno s popravki beležiti tako, da je razvidno kdaj in kdo jih je vnašal. Pri popravkih je potrebno beležiti staro in novo vrednost.

NIS mora zagotavljati hranjenje podatkov, dnevnikov in logov najmanj 45 dni.
Dostop do podatkov, dnevnikov in logov mora biti izključno preko programov NIS. Izjema so dnevniki in logi, ki se vodijo na nivoju operacijskega sistema, do katerih se dostopa z operacijskega sistema.

Prireditelj mora v NIS definirati obratovalni čas ter začetek in konec igralnega dne (obračunski dan).

V procesu prirejanja iger in v nadzornem informacijskem sistemu se sme uporabljati le ena sama igralna valuta. NIS mora v primeru, ko igralna valuta ni tolar, omogočati izdelavo dnevnega in mesečnega obračuna posameznih igralnih naprav in vseh igralnih naprav skupaj tudi v tolarjih.

Ob vključitvi v NIS dobi igralna naprava enolično identifikacijo (evidenčno številko), ki jo obdrži ves čas uporabe in ki je vidno označena tudi na zunanjem ohišju igralne naprave. Enolična identifikacija mora v NIS omogočati sledenje igralne naprave ne glede na kasnejše spremembe nastavitev, nadgradnje, vzdrževalne posege in prestavitve naprave.
Identifikacijsko oznako igralne naprave podeli nadzorni organ, ki opravi tudi zunanjo označitev igralne naprave. V uporabi so lahko le označene igralne naprave. Poškodovanje oznake mora prireditelj nemudoma sporočiti nadzornemu organu.

Računalniki NIS in komunikacijska oprema morajo biti nameščeni v prostoru z omejenim dostopom (v nadaljnjem besedilu: sistemski prostor) in zaščiteni pred nepooblaščenimi posegi. Razdelilne table delovnih postaj in priklopov igralnih naprav morajo biti zaščitene pred nepooblaščenimi posegi. Povezavni kabli igralnih naprav, delovnih postaj ter druge opreme priključene na NIS morajo biti speljani tako, da ni možen neposreden dostop do njih.
Vstop in zadrževanje v sistemskem prostoru je potrebno registrirati (datum, čas, oseba).
Prireditelj mora pisno opredeliti osebe, ki imajo dostop do sistemskega prostora, komunikacijske in ostale zaščitene opreme.

Uporabniki dostopajo do NIS preko sistemske programske opreme za avtentikacijo in avtorizacijo dostopov, ki mora biti posebej zaščitena pred nepooblaščenimi dostopi in posegi in ki se je ne sme izklopiti ali obiti. Vse tabele z gesli in nivoji dostopa morajo biti shranjene v zavarovanih datotekah dostopnih le sistemu avtentikacije, avtorizacije in administracije in v šifrirani obliki.

Prireditelj mora voditi evidenco o uporabnikih z dostopom do NIS, ki mora vsebovati podatke:
1. o osebah, ki so pooblaščene za dostop;
2. do katerih podatkovnih zbirk, dnevnikov in programov imajo dostop;
3. o načinu dostopa do podatkovnih zbirk, dnevnikov in programov (vpogled, vnos, popravljanje, brisanje, dodajanje, izvajanje);
4. o posebnih pooblastilih (administriranje, vzdrževanje).
Evidenca je lahko oblikovana kot nabor dostopnih profilov, ki definirajo obseg in način dostopa (točki 2. in 3. prejšnjega odstavka) in seznam uporabnikov z njimi dodeljenimi profili.

Do NIS smejo dostopati uporabniki le preko sistema individualne avtentikacije. Uporabniško ime mora enolično definirati uporabnika.
Uporaba skupinskih uporabniških imen za potrebe vzdrževanja ali nadzora z oddaljene lokacije je dovoljena le, če je v povezavi s sistemom avtentikacije na oddaljeni lokaciji zagotovljena enolična identifikacija uporabnika.

NIS mora v zvezi z dostopom uporabnikov beležiti:
1. neuspele poskuse dostopa (datum, čas, uporabnik, izvor);
2. prijavo in odjavo uporabnikov (datum, čas, uporabnik, izvor);
3. dostop ali poskus dostopa do NIS preko mreže oziroma komunikacijskih linij (datum, čas, izvor);
4. poskuse uporabnikov za opravljanje nepooblaščenih aktivnosti.

V primeru, da so na NIS preko lokalne mreže ali telekomunikacijskih povezav povezani še drugi računalniški sistemi, mora imeti prireditelj pisno opredeljeno za vse sisteme, ki do NIS dostopajo, kateri so ti sistemi in kakšen je namen njihovih dostopov.

Za zaščito dostopov preko klicne linije do NIS je potrebno uporabiti najmanj komunikacijsko opremo z geselsko zaščito in call-back funkcijo oziroma priklop realizirati preko call-back postopka.

Skrbnik NIS dodeljuje dostopna pooblastila glede na zadolžitve uporabnika. Uporabnik sme priti le do tistih podatkov in programov NIS, za katere je zadolžen in ki jih potrebuje za opravljanje svojega dela na način, ki ustreza njegovim pooblastilom (nivojsko organiziran dostop).
Dostop do kritičnih datotek, logov in dnevnikov mora biti onemogočen za vse uporabnike z izjemo oseb, ki so pooblaščene za njihovo pregledovanje, spreminjanje oziroma brisanje.

Sistem mora beležiti dostope uporabnikov do programov. Zabeležka dostopa do programov mora poleg datumske in časovne znamke vsebovati identifikacijo uporabnika in naziv programa oziroma programske funkcije.

NIS mora preko telekomunikacijske povezave nadzornemu organu omogočati:
1. neposreden priklop oddaljenega kompatibilnega terminala;
2. neposredno spremljanje igralnega procesa vključno s procesi na vsaki posamezni igralni napravi;
3. pregledovanje vseh zabeležk dogodkov na igralnih napravah, z igralnim procesom povezanih blagajniških transakcij, vrednosti števcev, rezultatov štetja, kakor tudi zabeležk dostopov do sistema, do programov in do podatkov;
4. pregledovanje dnevnih in mesečnih obračunov igralnih naprav ter dnevnih in mesečnih zaključkov blagajniškega poslovanja;
5. vpogled, izbiro in izvoz podatkov iz podatkovnih zbirk NIS in drugih zabeležk (logov) ter njihov prenos po telekomunikacijski povezavi na računalnik nadzornega organa s protokolom, ki ga predpiše nadzorni organ.

Skrbnik NIS ne sme omejevati nadzornemu organu dostopa opredeljenega v tem pravilniku.
Dostop nadzornega organa do NIS mora biti zagotovljen 24 ur dnevno.

Za dostop nadzornega organa se uporablja klicna ISDN BA linija. Povezava se realizira preko usmerjevalnika, ki je funkcionalno in administrativno (programsko) združljiv z usmerjevalniki nadzornega organa, z ISDN BRI in Ethernet vmesnikoma in ki ga administrira nadzorni organ. Nadzorni organ vzdržuje seznam združljivih usmerjevalnikov. Nastavitev usmerjevalnika se opravi v sodelovanju z varnostnim inženirjem in administratorjem sistema pri prireditelju. Povezava se samodejno vzpostavlja na zahtevo s strani nadzornega organa in mora delovati s call-back postopkom. Za povezavo se praviloma uporablja TCP/IP protokol.

Odstopanje od predpisane vrste telekomunikacijske linije, od predpisane komunikacijske opreme in protokolov je možno le z dovoljenjem nadzornega organa, kadar za to obstajajo tehtni razlogi.

Linija za povezavo z nadzornim organom se sme uporabljati izključno za povezavo z nadzornim organom. Številke linij za dostop ne smejo biti javno znane.

V primeru izpada telekomunikacijske povezave z nadzornim organom (izpad linije ali opreme) je potrebno v 24 urah po ugotovitvi oziroma obvestilu izpadlo povezavo vzpostaviti oziroma do njene vzpostavitve zagotoviti rezervno povezavo. V primeru, da povezave ni mogoče zagotoviti zaradi razlogov na katere prireditelj nima vpliva, lahko nadzorni organ na prošnjo prireditelja dovoli, da se povezava vzpostavi kasneje, vendar nikakor ne kasneje, kot v štirih dneh po prejemu obvestila.

Nadzorni organ mora pri dostopu do NIS paziti na varnost in integriteto delovanja NIS. Nadzorni organ bo s podatki, ki jih pridobi od prireditelja in izvajalcev NIS upravljal skladno z dobro prakso in standardi veljavnimi za to področje in jih varoval pred nepooblaščenimi razkritji.

Predpisan obratovalni čas NIS je 24 ur dnevno vse dni v letu.

Odstopanja od predpisanega obratovalnega časa so dovoljena zaradi nujnih vzdrževalnih del in nepredvidenih okvar. Čas nedelovanja NIS v koledarskem letu ne sme preseči štiri dni.

Zaradi nedelovanja NIS ne sme priti do izgube ali netočnosti podatkov.

Čas nedelovanja NIS v terminu, ko prireditelj ne obratuje, se šteje polovično. Če prireditelj začasno zaradi prenovitvenih ali vzdrževalnih del prekine s prirejanjem iger za več dni skupaj, se nedelovanje NIS v tem obdobju ne šteje. Vsa nedelovanja NIS mora prireditelj javiti nadzornemu organu. Za planirana nedelovanja, ki bodo trajala dalj kot en dan, mora pridobiti predhodno soglasje nadzornega organa.

Prireditelj mora zagotoviti elemente zaščite, varnosti, zanesljivosti in pravilnosti delovanja programske, računalniške in komunikacijske opreme ter opreme za povezavo z igralnimi napravami.

Prireditelj mora imeti pisno navodilo za vsako pomembnejšo funkcijo NIS kot so blagajniško poslovanje, polnitve in praznitve, štetja in popisi, administracija sistema, vzdrževanje opreme, izdelava varnostnih kopij in restavracija podatkov.

Uporabniki NIS morajo biti usposobljeni za delo na sistemu.

Računalniki NIS in oprema za povezavo z igralnimi napravami mora biti priključena na sistem neprekinjenega napajanja. Za dostop do vklopa in izklopa tega napajanja velja isti režim kot za dostop do sistemskega prostora in komunikacijske opreme.

Prireditelj mora zagotoviti redno izdelavo varnostnih kopij podatkov in programov na sekundarni medij za vzpostavitev delovanja NIS v primeru večjih okvar ali izpadov.

V času neoperativnosti NIS je možno igranje le, če ne pride do izgube podatkov. V primeru okvare dela opreme ali povezave, vmesnika v igralnih napravah ali igralne naprave, zaradi katere predpisano beleženje števcev in dogodkov na igralnih napravah ni možno in bi ob nadaljevanju igre na njih prišlo do izgube ali netočnosti podatkov, je potrebno prizadete igralne naprave izločiti iz uporabe do odprave okvare. Izločitev in vključitev igralnih naprav v igro je potrebno zapisniško evidentirati ter vnesti ustrezne zabeležke tudi v NIS ter o tem obvestiti nadzorni organ.

Prireditelj mora voditi dnevnik obratovanja sistema, okvar opreme in napak delovanja programa. V dnevniku morajo biti zabeleženi naslednji podatki:
1. kdaj je prišlo do napake oziroma okvare;
2. kdo je napako oziroma okvaro odkril;
3. kdo je odpravljal napako oziroma okvaro;
4. kdaj je bila napaka oziroma okvara odpravljena;
5. način in uspešnost odprave napake oziroma okvare.

V procesu nadgradnje NIS mora prireditelj o načrtovanih spremembah obvestiti nadzorni organ že v fazi odločanja. Vsako predlagano spremembo je potrebno preučiti s stališča vpliva na strukturo, vsebino, pravilnost, verodostojnost, zanesljivost in dostopnost podatkov, ki jih mora NIS zagotavljati, da lahko nadzorni organ svoje naloge opravlja nemoteno, učinkovito in uspešno.

Spremembe, ki ne vplivajo na lastnosti navedene v prejšnjem členu, lahko prireditelj opravi s predhodnim obveščanjem nadzornega organa.
Vse ostale spremembe NIS v vseh njegovih segmentih (nadgradnja operacijskega sistema, podatkovne zbirke, programov, protokolov, komunikacijskega in drugega programa) so možne le na podlagi dovoljenja nadzornega organa.

Nujne spremembe programske opreme, s katerimi se odpravijo kritične napake, se lahko opravijo brez dovoljenja, vendar z obveznim naknadnim obveščanjem in evidentiranjem v obratovalnem dnevniku. Tudi pri nujnih spremembah morajo biti upoštevani vsi ukrepi za zaščito, za pravilno in zanesljivo delovanje sistema.

Namestitev razvojnih orodij, ter orodij in programov za neposreden dostop do baze podatkov NIS ni dovoljena.

Dovoljen je prenos podatkov na druge računalniške sisteme ali v druge podatkovne zbirke v nadaljnjo obdelavo, ne pa tudi v obratni smeri. Neposredni poseg z drugih računalnikov v podatke NIS ni dovoljen.

Prireditelj mora nadzornemu organu sporočiti ime, priimek, funkcijo, kontaktni naslov, številko telefona, številko telefaksa, številko mobilnega telefona in elektronski naslov osebe, ki je pri prireditelju odgovorna za delovanje NIS in osebe, ki je zadolžena za neposredno kontaktiranje z nadzornim organom zaradi NIS. Prireditelj je dolžan o spremembi odgovorne in neposredne kontaktne osebe in o spremembah njunih podatkov obvestiti nadzorni organ.
Nadzorni organ mora prireditelju sporočiti ime, priimek, funkcijo, kontaktni naslov, številko telefona, številko telefaksa, številko mobilnega telefona in elektronski naslov osebe, ki je pri nadzornem organu odgovorna za dostop do NIS. Nadzorni organ je dolžan prireditelja obvestiti o spremembi odgovorne osebe, kot tudi o spremembi njenih navedenih podatkov.

Za vsak igralni avtomat mora v NIS obstojati obračunski model. Obračunski model mora omogočati pravilen obračun igralnega avtomata na temelju zabeleženih števcev vplačil v igre in števcev izplačil iz iger. Šifrant obračunskih modelov je lahko samostojen ali vključen v šifrant igralnih avtomatov.

NIS mora vključevati register (šifrant) igralnih avtomatov, v katerem so vpisani naslednji podatki igralnega avtomata:
1. enolična identifikacijska številka igralne naprave;
2. podatki o napravi:
a) proizvajalec,
b) naziv IA (po igri, ki se na njem izvaja),
c) tip IA (npr. reel, video slot, video reel, ER),
d) oznaka programa,
e) leto proizvodnje,
f) serijska številka ohišja IA,
g) številka oziroma oznaka programske plošče,
h) evidenčna številka certifikata;
3. podatki o nastavitvi naprave:
a) obračunski model,
b) minimalni vložek (število žetonov/kreditov),
c) maksimalni vložek (število žetonov/kreditov),
d) tokenizacija (število kreditov za žeton),
e) denominacija (vrednost kredita),
f) najvišji možni posamični dobitek,
g) najnižji teoretični odstotek vračanja,
h) najvišji teoretični odstotek vračanja (za IA z več igrami);
4. podatki o namestitvi naprave:
a) pozicijska oznaka naprave,
b) identifikacija progresivnega sistema (ID progresive),
c) stanje naprave (npr. v uporabi, izločena, v rezervi, odtujena, uničena).

NIS mora voditi zgodovino sprememb registra igralnih avtomatov, kjer je zapisom dodana datumsko-časovna znamka (veljavnost od).

NIS komunicira z IA po programskem protokolu, ki je skupen NIS in IA in ki omogoča NIS zbiranje podatkov brez izgub in napak. Podatke, ki jih na ta način ni mogoče pridobiti, posreduje NIS v IA vgrajeni vmesnik.

NIS mora pri igralnih avtomatih:
1. spremljati in beležiti vse dogodke na posameznih IA:
a) dobitek JP (datum, čas, znesek, IA),
b) dobitek PJP (datum, čas, znesek, IA, identifikacija progresive),
c) navitje kredita (datum, čas, znesek, IA),
d) brisanje kredita CC (datum, čas, znesek, IA),
e) ročna izplačila (datum, čas, znesek, IA),
f) sprejem bankovca (datum, čas, znesek, IA),
2. spremljati vrednosti števcev na igralnih avtomatih po posameznih igralnih mestih:
a) vsako spremembo stanja števcev obračunskega modela (TI, TO, CC, JP, PJP) in števcev CTC in GAMES na IA,
b) vsako spremembo števcev sprejemnika bankovcev, če je ta vgrajen (skupno število bankovcev, skupna vrednost);
3. spremljati in beležiti naraščanje vrednosti progresivnih dobitkov (datum, čas, IA oziroma ID progresive, vrednost);
4. spremljati in beležiti vsa stanja posameznega igralnega avtomata in vsako spremembo stanja:
a) vklop napajanja IA (datum, čas, IA, stanje oziroma dogodek),
b) izklop napajanja IA (datum, čas, IA, stanje oziroma dogodek),
c) vzpostavitev povezave IA v NIS (datum, čas, IA, stanje oziroma dogodek),
d) prekinitev povezave IA v NIS (datum, čas, IA, stanje oziroma dogodek);
5. spremljati in beležiti vse posege v igralni avtomat:
a) odpiranja vrat IA, CB, BA (datum, čas, IA, vrata, stanje oziroma dogodek),
b) zapiranja vrat IA, CB, BA (datum, čas, IA, vrata, stanje oziroma dogodek);
6. beležiti celotno blagajniško poslovanje:
a) navitje in brisanje kredita na posameznih igralnih avtomatih (datum, čas, IA, navitje ali brisanje, znesek),
b) ročna izplačila dobitkov JP, PJP in CC (datum, čas, IA, vrsta ročnega izplačila, znesek),
c) prenos sredstev v sistemu brezgotovinskega poslovanja (datum, čas, številka kartice, vrsta transakcije, znesek),
d) polnitve IA (datum, čas, IA, število žetonov),
e) praznitve CB (datum obračunskega dne, IA, število žetonov, znesek),
f) praznitve BA (datum obračunskega dne, IA, število bankovcev, znesek),
g) praznitve HOPPER-ja (datum obračunskega dne, IA, število žetonov);
7. beležiti vse postopke polnjenja in praznjenja avtomatov (štetje žetonov in bankovcev).
Navitje in brisanje kredita na igralni napravi v točkah 1.c) in 1.d) se nanašata tudi na prenos sredstev v sistemu brezgotovinskega poslovanja. V tem primeru se beleži tudi številka kartice.

Vrednosti števcev iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena mora NIS beležiti periodično ob polnih urah, ob zaključku obračunskega dne in ob pomembnih dogodkih na IA. Interval beleženja, ki ne sme biti krajši od ene ure, določa nadzorni organ. NIS mora omogočati nastavitev periode beleženja. Pomembni dogodki so: JP, CC, PJP, odpiranje IA. Beleži se datum, čas, IA, dogodek ter števci: TI, TO, CC, JP, PJP, CTC, GAMES.

Po zadnjem obračunskem dnevu v mesecu oziroma pred prvim obračunskim dnem v naslednjem mesecu je potrebno odčitati elektromehanske števce IA. Pri prireditelju, ki posluje 24 ur dnevno, se odčitavanje opravi v prvih urah prvega obračunskega dne v naslednjem mesecu. Stanje števcev mora prireditelj prvi obračunski dan v mesecu vnesti v NIS na datum zadnjega obračunskega dne preteklega meseca. Na posameznem IA je potrebno odčitati in vnesti vse števce, ki jih zahteva obračunski model IA. Odčitavanja in vnosa ni potrebno narediti na IA, ki v NIS preko komunikacijskega protokola iz 47. člena tega pravilnika sami posredujejo vse zahtevane elektronske števce obračunskega modela IA.

NIS mora izdelati mesečno poročilo odstopanj med ročno vnesenimi oziroma posredovanimi elektronskimi števci in števci zabeleženimi v NIS (TI, TO, JP, CC).

Navijanje in brisanje kredita na IA na navijanje se mora izvajati preko NIS. Pri IA na navijanje mora sistem zabeležiti vsako navitje posameznega igralnega mesta in vsako brisanje kredita (datum, čas, znesek, IA, igralno mesto, kdo opravlja navitje oziroma brisanje).

Pri IA, ki nimajo tovarniško vgrajenih števcev za TI, TO in GAMES, oziroma, ki vrednosti teh elektronskih števcev ne posredujejo v NIS, mora sistem zabeležiti vsako odigrano igro skupaj z vložkom in dobitkom in na ta način zagotoviti beleženje teh števcev (datum, čas, IA, vložek, dobitek).

NIS mora beležiti naraščanje vrednosti lastnih progresiv IA in vseh skupinskih progresiv periodično ob celih urah ter ob koncu obračunskega dne. Interval beleženja, ki ne sme biti krajši od ene ure, določa nadzorni organ. NIS mora omogočati nastavitev periode beleženja. Beleži se (datum, čas, ID progresive ali IA, vrednost progresive).

NIS mora vsebovati podatke (šifrant) o nastavitvi vsake posamezne progresive, ki morajo omogočati preverjanje višine progresive na osnovi števcev IA zabeleženih v NIS.
Šifrant progresiv vključuje:
1. enolično oznako progresive (ID progresive);
2. vrsto progresive (lastna, skupinska, medigralniška);
3. začetno vrednost;
4. osnovni odstotek naraščanja;
5. mejno vrednost;
6. odstotek naraščanja po preseženi mejni vrednosti;
7. odstotek naraščanja skrite progresive.

IA vključeni v progresivo morajo imeti v svoji konfiguraciji v NIS nedvoumno določeno pripadnost k progresivni skupini. Vsak IA vključen v skupinsko progresivo mora za enak vložek v igro imeti enako možnost zadeti progresivni dobitek.
Progresive lahko imajo, oziroma v progresive so lahko vključeni le igralni avtomati z eno samo igro in ki znajo progresivni dogodek sporočiti NIS.

Z odstranitvijo IA z lastno progresivo se odstrani tudi njegova progresiva. Prenos nabrane progresivne vrednosti na drug IA s progresivo ali na nov IA, ki ga zamenja, ni dovoljen.
Novo vpeljana progresiva začne z začetno vrednostjo.
Izločitve, dodajanja ali zamenjave IA v skupino s skupinsko progresivo ne smejo vplivati na višino skupinske progresive. Izločitve in dodajanje IA med trajanjem progresivne igre niso dovoljene, zamenjave pa se opravljajo le zaradi težjih okvar.
Med trajanjem progresivne igre ni dovoljeno spreminjati nastavitev progresive.

Vplačila za sodelovanje pri igri na elektronski ruleti so možna le preko sprejemnikov bankovcev, z žetoni, z daljinskim dodajanjem kredita na blagajni s pomočjo NIS ali z brezgotovinsko kartico na igralnih mestih. Izplačila so možna v žetonih ali v prenosih na brezgotovinsko kartico na igralnih mestih ali ročna na blagajni (CC).

Elektronska ruleta mora NIS poleg dogodkov opredeljenih v 48. členu tega pravilnika javljati tudi vsako padlo številko ter dvig in spust pokrova za zavarovanje neposrednega dostopa do cilindra. Beleži se datum, čas, številka IA, dogodek oziroma padla številka.

Pri elektronski ruleti, ki na posameznih igralnih mestih nima elektronskih in elektromehanskih števcev vplačil v igro (TI), izplačil iz igre (TO) in števca odigranih iger (GAMES), oziroma pri katerih se v NIS ne vključuje vsako igralno mesto posebej, mora sistem zabeležiti vsako odigrano igro skupaj z vložkom in dobitkom na posameznem igralnem mestu (datum, čas, IA, igralno mesto, vložek, dobitek).

Zabeležka blagajniških transakcij v NIS mora vsebovati najmanj naslednje podatke: datum, čas, vrsto transakcije, kdo opravlja transakcijo, znesek in številka IA, če gre za izplačilo oziroma za navitje, polnitev ali praznitev.

Transakcije, ki jih je potrebno ločevati in vnašati:
1. prenos sredstev na brezgotovinsko kartico oziroma račun (ni vezano na določen IA);
2. prenos sredstev z brezgotovinske kartice oziroma račun (ni vezano na določen IA);
3. navitje kredita na IA na navijanje in na elektronski ruleti;
4. brisanje kredita na IA na navijanje in na elektronski ruleti CC;
5. izplačilo JP, ročno izplačilo CC;
6. izplačilo PJP;
7. polnitev IA FILL;
8. praznitev CB in praznitev HOPPER-ja;
9. praznitev BA.

Podatke o praznitvah se vnaša takoj po štetju na blagajni oziroma na posebnem delovnem mestu in sicer za obračunski dan na katerega se nanaša štetje, vse ostale blagajniške transakcije se vnaša sproti v skladu z navodilom za opravljanje dela na blagajni. Ročna izplačila (JP, PJP, CC) in brisanja kredita se opravi po preverjanju dobitka oziroma stanja preko NIS in po vnosu blagajniške transakcije.

NIS mora vsebovati izdelavo dnevnih in mesečnih poročil blagajniškega poslovanja povezanega z igralnim procesom in sicer skupnih poročil ter poročil po posameznih IA oziroma igralnih mestih.

Redne praznitve CB in BA se izvajajo po tedenskem razporedu opredeljenem v internem navodilu prireditelja. Izredne praznitve se opravljajo po potrebi, na način opredeljen v internem navodilu prireditelja. Ne glede na navedeno je potrebno opraviti praznitev BA na vseh IA po zaključku zadnjega obračunskega dne v mesecu.

Redne praznitve HOPPER-ja se izvajajo po razporedu opredeljenem v internem navodilu prireditelja in sicer tako, da pride vsak IA na vrsto najmanj enkrat v treh mesecih.

Na IA, pri katerih prihaja do očitnih razlik med preštetim in pričakovanim številom žetonov v CB (CTC oziroma CTC+BA) in na katerih prihaja do nepričakovanih polnitev, se opravljajo praznitve HOPPER vsak mesec.
Za očitno razliko se šteje, kadar razlika med preštetim in pričakovanim številom žetonov v CB IA presega 10% polnitve. Kot nepričakovana polnitev se smatra polnitev IA, ki jo je potrebno opraviti v nasprotju s podatki zabeleženimi v NIS. Tudi v tem primeru je dovoljeno navedeno 10% odstopanje.

Praznitve se opravijo tudi ob odstranitvah in zamenjavah IA, ob večjih servisnih posegih v IA, ob spremembah denominacij, inventuri stanja žetonov ipd. Prireditelj lahko v primeru suma okvare ali zaradi potreb internega nadzora opravlja tudi izredne praznitve HOPPER.

Ne glede na določila prejšnjih treh členov je potrebno v primeru, da IA sprejema kovance, po zaključku zadnjega obračunskega dne v mesecu opraviti tudi praznitev CB in HOPPER.

NIS mora vsebovati poročila štetja žetonov in bankovcev pri praznjenju IA po posameznih IA in primerjavo z v NIS pričakovanim stanjem.

S predhodnim obveščanjem nadzornega organa se lahko izvede:
1. sprememba karakteristik IA, ki ne zahteva ugotavljanja skladnosti s certificiranim tipom (npr. sprememba višine najvišjega vložka, izbira drugačnega odstotka vračila v nastavitvah, izbira drugačnega nabora aktivnih iger na IA z več igrami, sprememba tokenizacije);
2. premestitev IA;
3. zamenjava IA, ki ne zahteva ugotavljanja skladnosti s certificiranim tipom;
4. odklop in odstranitev IA v uporabi;
5. ukinitve lastnih in skupinskih progresiv;
6. zamenjava elektromehanskega števca zaradi okvare.

Z naknadnim obveščanjem nadzornega organa se lahko izvede:
1. priklop in odklop IA z NIS zaradi servisnega posega, kot posledice večje okvare;
2. manjši poseg v IA zaradi odprave okvare ali napake, ki ne spreminja iger in karakteristik IA.

Dovoljenje nadzornega organa je potrebno za:
1. spremembo karakteristike IA, ki zahteva ugotavljanje skladnosti s certificiranim tipom (npr. zamenjava in nadgradnja programa ali igre);
2. namestitev IA, ki zahteva ugotavljanje skladnosti s certificiranim tipom;
3. namestitev IA, ki zahteva strukturne ali vsebinske spremembe podatkovne baze NIS in dograditve NIS;
4. spremembo karateristike IA, ki zahteva strukturne ali vsebinske spremembe podatkovne baze NIS in dograditve NIS;
5. namestitev IA, ki se prvič vključuje v NIS prireditelja;
6. spremembo progresivnih sistemov;
7. spremembo vrednosti žetonov.

Spremembe se izvedejo tako, da stopijo v veljavo z novim obračunskim dnevom.
Pri vseh spremembah, ki zahtevajo dovoljenje nadzornega organa, ter pri zamenjavah in odstranitvah IA se pred spremembo opravi izredna praznitev igralnega avtomata (CB, BA, HOPPER) ter popis elektromehanskih in elektronskih števcev. Rezultate štetja in popisa se vnese v NIS.
Prav tako je potrebno pred uporabo novega ali zamenjanega IA popisati tudi elektromehanske in elektronske števce ter jih vnesti v NIS. Enako se postopa ob zamenjavi ali spremembi programa v IA.

Spremembe, pri katerih pride do spremembe obračunskega modela, morajo biti usklajene z ustrezno spremembo v NIS. V enem obračunskem dnevu je lahko za posamezen IA v veljavi le en obračunski model. Podatke o spremembi obračunskega modela je potrebno posredovati nadzornemu organu v pisni obliki.

Opravljene spremembe ne smejo vplivati na pravilnost prikaza prejšnjih podatkov zabeleženih v NIS.

NIS mora beležiti in hraniti vse spremembe konfiguracije IA, spremembe vrednosti žetonov. Zabeležka mora vsebovati naslednje podatke: datum in čas spremembe, vrsta spremembe, stara in nova vrednost. Zahtevane podatke je potrebno v primeru, da jih NIS ne beleži avtomatično, vnesti ročno.

Nadzorni organ dovoli priklop in uporabo novih igralnih naprav za namen testiranja z naslednjimi omejitvami:
1. igralne naprave se prvič testirajo in vključujejo v NIS;
2. igralne naprave morajo NIS sporočati vse podatke za pravilen obračun po obračunskem modelu;
3. igralne naprave smejo biti v testni uporabi največ tri mesece;
4. igralne naprave ne smejo biti vključene v skupno progresivo.

Prireditelj sme prirejati turnirje na IA, če ima to določeno s koncesijsko pogodbo. Turnirje se prireja na IA s posebno za turnir prirejeno verzijo programa ali s preklopom IA v poseben turnirski način delovanja. Po turnirju se IA vrne v prvotno stanje vključno z vsemi zaščitami (nalepkami in pečati), če so te potrebne. V turnirskem načinu dela IA ne smejo sprejemati vplačil in ne izplačevati, prav tako se ne smejo spremeniti njihovi elektromehanski in elektronski števci, progresive ipd. Če so priklopljeni v NIS, temu ne smejo posredovati dogodkov in števcev, ki bi kakorkoli vplivali na obračun IA in njegovo preverjanje. V turnirskem načinu smejo v NIS pošiljati informativna sporočila povezana z vklopom, izklopom, z odpiranji vrat in z napakami.

Prirejanje iger na igralnih mizah se spremlja z uporabo posebnih vhodno/izhodnih priročnih terminalov in opreme, ki omogoča avtomatično spremljanje nekaterih dogodkov.
Uporaba terminalov mora biti zaščitena z identifikacijo uporabnika.

NIS mora registrirati in beležiti naslednje dogodke:
a) prijavo in odjavo uporabnika – delavca na IM (datum, čas, IM, uporabnik);
b) odprtje IM (datum, čas, IM);
c) zaprtje IM (datum, čas, IM);
d) začasno zaprtje IM (datum, čas, IM);
e) ponovno odprtje IM po začasnem zaprtju (datum, čas, IM);
f) dodatno dotacijo IM (datum, čas, IM, vrednost);
g) odvod na blagajno (datum, čas, IM, vrednost);
h) menjavo vrednostnih žetonov (datum, čas, IM, vrednost);
i) spremembo vrednosti žetonov (datum, čas, IM, vrsta žetona, stara vrednost, nova vrednost);
j) menjavo plaque za igralne žetone, nakup igralnih žetonov z gotovino (datum, čas, IM, vrednost);
k) pobrano provizijo na igrah s provizijo (datum, čas, IM, vrednost);
l) nakup igralnih žetonov z brezgotovinsko kartico (datum, čas, IM, vrednost, številka kartice);
m) sprejem napitnine (datum, čas, IM, vrednost);
n) odpiranje in zapiranje pokrova cilindra rulete (datum, čas, IM);
o) priklop in odklop napajanja priročnega terminala in opreme nameščene na IM (datum, čas, IM);
p) prekinitev in vzpostavitev komunikacije s priročnim terminalom in opremo nameščeno na IM (datum, čas, IM);
q) številko padlo na ruleti (datum, čas, IM, številka, smer vrtenja cilindra).

Blagajniško poslovanje obsega vnos transakcij v točkah od b) do m) prejšnjega člena neposredno na IM in naslednje transakcije na blagajni igralnih miz:
a) izdajo dodatne dotacije za posamezno IM;
b) prejem odvoda s posamezne IM;
c) popolnitev dotacije posamezne IM;
d) menjavo vrednostnih žetonov posamezne IM.

Ob zaprtju mize se stanje žetonov na IM vnese v NIS. Vneseno stanje potrdi inšpektor. Presežek se odvede na blagajno, manjko se popolni z blagajne.
Po štetju dropa oziroma provizije in napitnine se v NIS vnesejo skupne vrednosti obeh kategorij. Vnesene vrednosti potrdi vodja komisije za štetje.

NIS mora na osnovi sproti vnesenih podatkov izdelati obračun dropa in napitnine IM. Prav tako mora NIS izdelati končni obračun IM po rezultatih štetja dropa in napitnine in primerjavo med obema obračunoma.

NIS mora omogočati izdelavo in prikaz dnevnih in mesečnih obračunov po vrstah iger, po posamezni IM in vseh IM skupaj.

NIS mora za vsak posamezni progresivni sistem vsebovati podatke, potrebne za opis progresive – šifrant. Šifrant vsebuje podatke o začetnih vrednostih in o formiranju progresivne vrednosti na osnovi vplačil igralcev (odstotek, delitev ipd).

NIS mora registrirati vsa vplačila igralcev za sodelovanje pri progresivi. Vplačila se beležijo z urno resolucijo na nivoju posamezne IM.
Na osnovi šifranta progresive in registriranih vplačil igralcev mora biti možno izračunati trenutno vrednost progresivnih dobitkov.

NIS mora beležiti trenutno vrednost progresivnih dobitkov. Beleženje progresivnih dobitkov je periodično ob celih urah ter ob zaključku obračunskega dne.

Ob padcu progresive mora zabeležka v NIS vsebovati datum, čas, oznako IM, oznako progresive in vrednost dobitka. Če NIS sam ne zajame teh podatkov, jih je potrebno ob padcu progresive vnesti ročno.

Prireditelj sme prirejati turnirje na IM, če ima to določeno s koncesijsko pogodbo. Če so IM priklopljene v NIS, temu ne smejo posredovati podatkov, ki bi kakorkoli vplivali na obračun IM in njegovo preverjanje. V turnirskem načinu smejo v NIS pošiljati informativna sporočila povezana s pravilnostjo delovanja IM.

Določbe tega pravilnika se začnejo uporabljati v igralnicah 30. 10. 2003, v igralnih salonih pa z dnem uveljavitve tega pravilnika.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.