Na podlagi 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odl. US, 29/95 – odl. US in 80/99) in za izvrševanje 141., 142., 145. do 149. člena pomorskega zakonika (Uradni list RS, št. 26/01 in 21/02) in 22., 23., 25. do 27., 31. in 32. člena zakona o plovbi po celinskih vodah (Uradni list RS, št. 30/02) izdaja minister za promet

Ta pravilnik ureja vpis čolnov, označbe in imena čolnov, ugotavljanje sposobnosti čolnov za plovbo, določitev območja plovbe in izdajo dovoljenj za plovbo, tehnične pogoje, opremo čolnov in plovil za plovbo na divjih vodah, plovbo tujih čolnov, pogoje za posadko čolnov ter postavitev, uporabo in vpis plavajočih naprav.

Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na čolne, veljajo za tiste čolne, ki morajo biti vpisani v vpisnik morskih čolnov oziroma vpisnik čolnov celinskih voda (v nadaljnjem besedilu: čolni).
Za čolne, ki jih ni potrebno vpisati, in tuje čolne, kadar plovejo po morju in celinskih vodah na območju Republike Slovenije, veljajo določbe tega pravilnika le, če je tako posebej določeno.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
– čoln je plovilo, ki meri v dolžino manj kot 24 metrov;
– dolžina je največja dolžina čolna, brez pritiklin;
– ribiški čoln je čoln namenjen in opremljen za ribolov ali lov drugih vodnih živali;
– gliser je čoln, ki s pomočjo motorja drsi po vodni površini;
– vodni skuter je čoln do 4 metre dolžine na motorni pogon in vodno turbino, ki ga upravlja oseba ali več oseb, stoje, sede ali kleče;
– raft je plovilo, ki se po celinskih vodah uporablja za športne aktivnosti spustov;
– oseba na čolnu je vsaka oseba na čolnu, vključno s člani posadke;
– plavajoča naprava je stvar, ki je stalno privezana, zasidrana ali položena na morsko dno oziroma dno celinskih voda in ni usposobljena oziroma namenjena za plovbo (bivališča, plavajoči hoteli, restavracije, delavnice, skladišča, pontonski mostovi, kopališčne ploščadi in podobno).

Čolni se uporabljajo v naslednje namene:
– gospodarske (javni prevoz oseb in stvari, ribolov in podobno);
– osebne (šport, razvedrilo, prevoz za lastne potrebe in podobno);
– javne (varnost plovbe, nadzor in podobno).

Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na plavajoče naprave na morju in celinskih vodah, veljajo za plavajoče naprave, ki morajo biti vpisane v vpisnik.

Čolni se vpišejo v vpisnik morskih čolnov oziroma vpisnik čolnov celinske plovbe.
Vpisnik morskih čolnov vodi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo (v nadaljnjem besedilu: uprava) oziroma njeni dve izpostavi v Izoli in Piranu.
Vpisnik čolnov celinske plovbe vodi upravna enota, na območju katere se čoln nahaja in uporablja.

Vpisnik čolnov sestavljata evidenca vpisov čolnov in zbirka listin.
Evidenca vpisov čolnov je sestavljena iz vložkov. Vsak vložek je oštevilčen s številko registracije čolna.
Evidenca vpisov čolnov se lahko vodi kot računalniška baza podatkov.

V evidenco vpisov čolnov se vpišejo:
– označba in ime čolna;
– sedež uprave, njene izpostave oziroma upravne enote, kjer je čoln vpisan;
– vrsta čolna;
– material, iz katerega je čoln zgrajen;
– številko trupa;
– dolžina, širina in višina čolna, bruto tonaža;
– vrsta pogona; vrsta, znamka, številka in moč motorja, vrsta goriva;
– največja hitrost čolna, izražena v vozlih;
– kraj in leto gradnje ter graditelj;
– nosilnost čolna, število oseb in količina tovora, ki se sme prevažati;
– namembnost;
– najmanjše število članov posadke, ki je potrebno za varno plovbo;
– datum vpisa in številka vpisa;
– ime in priimek lastnika čolna, pravni naslov pridobitve lastninske pravice na čolnu;
– območje plovbe;
– datum pregleda, s katerim je ugotovljena sposobnost čolna za plovbo;
– veljavnost dovoljenja za plovbo;
– barva čolna;
– stvarne pravice, s katerimi je obremenjen čoln, ter druge omejitve in opombe.

Zbirka listin se vodi za vsak čoln posebej. Zbirka listin vsebuje listine, na podlagi katerih je čoln vpisan v evidenco vpisov čolnov (dokaz o lastništvu čolna, listino o sposobnosti čolna za plovbo in druge listine v zvezi s čolnom).
Zbirka listin se hrani v mapi, na kateri je napisana označba čolna.

Zahtevo za vpis čolna, spremembo vpisa ali izbris čolna vloži lastnik čolna pri upravi, njeni izpostavi oziroma upravni enoti.
Z zahtevo za vpis čolna se hkrati poda zahteva za izdajo dovoljenja za plovbo.
Zahteva za spremembo vpisa iz prvega odstavka tega člena se vloži v roku trideset dni od dneva nastanka novih dejstev.

Zahtevi za vpis čolna je potrebno priložiti listino, ki dokazuje lastništvo čolna in motorja (kupoprodajna pogodba, račun o nakupu, carinska deklaracija, izjava o gradnji čolna z ustrezno dokumentacijo in podobno) ter v primeru, da je čoln že vpisan v drugem vpisniku, potrdilo o izbrisu čolna.
Zahtevi za spremembo vpisa ali za izbris čolna je potrebno priložiti pisni dokaz o resničnosti dejstev, ki narekujejo vpis spremembe ali izbris čolna.

Listine, s katerimi se dokazujejo dejstva, ki se vpisujejo v evidenco vpisov čolnov, je potrebno priložiti v izvirniku, overjenem prepisu ali overjeni fotokopiji.
Če se sprememba lastništva dokazuje s pogodbo, sklenjeno med fizičnima osebama ali fizično in pravno osebo, mora biti podpis fizične osebe, ki je bila lastnik čolna pred sklenitvijo pogodbe, overjen pri notarju.
Če je listina v tujem jeziku, je potrebno priložiti tudi overjen prevod.

Vpis čolna se opravi na podlagi ugotovljene sposobnosti čolna za plovbo iz 29. člena tega pravilnika in listin iz 11. člena tega pravilnika.
Po vpisu čolna, uprava, njena izpostava oziroma upravna enota izda listino o vpisu in dovoljenje za plovbo ter določi območje plovbe čolna. Listina o vpisu in dovoljenje za plovbo se izdata na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim (Priloga 1).
V primeru, da uprava, njena izpostava oziroma upravna enota zavrne zahtevo za vpis čolna, izda o tem odločbo.

Dovoljenje za plovbo velja za čas do naslednjega rednega pregleda čolna in se lahko podaljša, če je s tem pregledom ali izrednim pregledom, kadar je po obsegu opravil enak rednemu pregledu, ugotovljena sposobnost za plovbo.

Če se pri rednem ali izrednem pregledu ugotovi, da ima čoln take napake ali pomanjkljivosti, ki ogrožajo varnost čolna, oseb ali tovora na čolnu in okolja, uprava, njena izpostava oziroma upravna enota dovoljenja za plovbo ne podaljša, oziroma izda odločbo o odvzemu dovoljenja.
Če se pri pregledu iz prejšnjega odstavka ugotovi, da ima čoln napake ali pomanjkljivosti, ki pa niso takšne, da bi ogrožale varnost čolna ali plovbe, uprava, njena izpostava oziroma upravna enota dovoljenje za plovbo podaljša in hkrati pisno naloži lastniku čolna, da ugotovljene napake ali pomanjkljivosti v določenem roku odpravi.
Če lastnik čolna v določenem roku tega ne stori, se z odločbo odvzame dovoljenje za plovbo oziroma v dovoljenju spremeni dovoljeno območje plovbe ali omeji dovoljeno nosilnost glede števila oseb oziroma količine tovora.

Za prepis čolna iz vpisnika čolnov uprave, njene izpostave oziroma upravne enote v vpisnik čolnov pri upravi, drugi izpostavi oziroma upravni enoti, je potrebno zahtevati vpis čolna pri upravi, njeni izpostavi oziroma upravni enoti, kjer naj bo na novo vpisan. Uprava, njena izpostava oziroma upravna enota izda sklep o vpisu čolna ter ga pošlje upravi, njeni izpostavi oziroma upravni enoti, kjer je bil čoln dotlej vpisan, da na tej podlagi opravi izbris čolna.
Po izbrisu čolna pošlje uprava, njena izpostava oziroma upravna enota zbirko listin o tem čolnu upravi, njeni izpostavi oziroma upravni enoti, kjer je čoln na novo vpisan.

Zaradi posameznih administrativnih opravil za ugotovitev sposobnosti čolna za plovbo lahko uprava oziroma njena izpostava po potrebi določi uradne dneve tudi izven svojega sedeža.

Izbris čolna iz evidence vpisov čolnov mora lastnik čolna zahtevati, če:
– je čoln uničen ali se šteje, da je uničen;
– se čoln trajno umakne iz plovbe.
Šteje se, da je čoln uničen, če preteče trideset dni od zadnjega obvestila o njem. V takem primeru se šteje, da je čoln uničen tisti dan, ko je bilo sprejeto zadnje obvestilo o njem. Če se čoln pozneje najde, pa se ga želi uporabljati skladno z njegovo namembnostjo, je potreben ponoven vpis.

V primeru, da čoln ne izpolnjuje več pogojev za vpis, uprava, njena izpostava oziroma upravna enota po uradni dolžnosti uvede postopek za izbris čolna.
Šteje se, da čoln več ne izpolnjuje pogojev za vpis, če v roku šestih mesecev po preteku veljavnosti dovoljenja za plovbo le-to ni bilo podaljšano.
Tak čoln se lahko po opravljenem osnovnem pregledu ponovno vpiše.
O izbrisu čolna iz evidence vpisov čolnov izda uprava, njena izpostava oziroma upravna enota odločbo. Številka in datum odločbe o izbrisu čolna se vpiše v evidenco vpisov čolnov.

Začasno dovoljenje za plovbo čolna izda na zahtevek stranke uprava, njena izpostava oziroma upravna enota.
Zahtevek stranke mora vsebovati utemeljen razlog za izdajo začasnega dovoljenja za plovbo čolna (testiranje čolna, tranzit čolna v tujino, promocijski nameni in podobno), podatke o lastniku čolna, tip čolna, številko trupa, material gradnje čolna, dolžino in širino čolna, vrsto pogona, številko motorja in število oseb, ki se bo prevažalo s čolnom.
Po opravljenem pregledu plovnih lastnosti čolna izda uprava, njena izpostava oziroma upravna enota začasno dovoljenje za plovbo čolna za dobo do 8 dni.

Čoln, vpisan v vpisnik morskih čolnov oziroma vpisnik čolnov celinske plovbe, mora imeti označbo, poleg nje pa ima lahko tudi ime.

Označbo morskega čolna sestavljata dve črki iz imena pristanišča, v kateri je sedež uprave oziroma njene izpostave, pri kateri je čoln vpisan in številka, ki označuje zaporedno številko, pod katero je čoln vpisan v vpisnik morskih čolnov.
V označbi morskih čolnov vseh namembnosti je številka za črkama, razen pri ribiškem čolnu, kjer je zaporedje obratno.
Črke iz označbe morskega čolna v Republike Sloveniji so:
– »KP« – uprava, Koper;
– »IZ« – uprava, izpostava Izola;
– »PI« – uprava, izpostava Piran;
– »P« – policijsko plovilo.

Označbo čolna celinske plovbe sestavljata prvi dve črki kraja, kjer ima sedež upravna enota, pri kateri je čoln vpisan in številka, ki označuje zaporedno številko, pod katero je čoln vpisan v evidenco čolnov celinskih voda.
Čoln celinske plovbe ne more imeti označbe morskega čolna.

Označba čolna mora biti na obeh straneh premca čolna, ime pa sme biti samo na krmi ali na obeh bokih krme.
Črki in številke označbe čolna morajo imeti naslednje mere: višina 10 cm, širina 5 cm, s širino linij 1 cm ter medsebojno razdaljo 1 cm, če so mere večje, mora biti ohranjeno predpisano razmerje.
Črke in številke morajo biti med seboj ločene s pomišljajem.
Označba čolna mora biti v barvi, ki se vidno loči od barve čolna.
Pri gliserju morajo biti izmere črk in številk najmanj dvakrat tolikšne kot izmere iz drugega odstavka tega člena.

Čoln, ki se uporablja za javne namene, mora imeti, poleg označbe iz 22. člena, na obeh straneh boka napisano ime ali skrajšani običajni naziv organa, ki je lastnik čolna.

Čoln, ki se uporablja za javne namene, mora imeti izobešeno zastavo Republike Slovenije.
Velikosti zastave, ki jih ima čoln, so lahko naslednje:
– 50 cm x 100 cm;
– 35 cm x 70 cm;
– 25 cm x 50 cm.
Zastava mora biti izobešena na krmnem drogu ali na drugem ustreznem vidnem mestu in ne sme biti poškodovana ali po svoji zunanjosti drugače neprimerna za uporabo.
Zastavo iz prvega odstavka tega člena ima lahko izobešeno vsak čoln, vpisan v vpisnik čolnov na območju Republike Slovenije, mora pa jo imeti izobešeno, kadar se nahaja zunaj meja teritorialnega morja Republike Slovenije.

Čoln uprave mora imeti na premcu znamenje kvadratne oblike modre barve. V sredini znamenja sta prekrižani sidri bele barve.

S pregledom se ugotovi, ali je čoln po svoji konstrukciji, plovnih lastnostih in opremi sposoben za plovbo v mejah, ki jih določa ta pravilnik.

Pregled čolna je osnoven, reden ali izreden, ki ga za dolžine do 12 metrov dolžine opravi uprava, njena izpostava ali pooblaščen klasifikacijski zavod, za čolne nad 12 metrov dolžine pa klasifikacijski zavod.
Praviloma se osnovni pregled čolna opravi, ko čoln ni v vodi, reden in izreden pregled pa, ko je čoln v vodi.
Pri pregledu čolna se upoštevajo tehnična pravila za gradnjo čolna pooblaščenega klasifikacijskega zavoda.
Pregled čolna se opravi na zahtevo lastnika čolna, izreden pregled pa tudi po odredbi pooblaščene osebe za izvajanje nadzorstva nad varnostjo plovbe.
O opravljenem pregledu se sestavi zapisnik o pregledu. Zapisnik o pregledu, ki ga opravi uprava ali njena izpostava, je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim (Priloga 2). V zapisnik se vpišejo podatki o ugotovitvah pregleda in končni rezultat pregleda, s katerim se potrdi, da čoln »je« ali »ni« sposoben za plovbo.

Osnovni pregled se opravi pred vpisom čolna v vpisnik in tudi po vsaki njegovi obnovi ali rekonstrukciji.
Osnovni pregled čolna obsega opravila za ugotovitev:
– ustreznosti konstrukcije in kvalitete izdelave čolna;
– plovnih lastnosti;
– stanja pogonskih in drugih naprav;
– kvalitete, količine ter razporeda predpisane opreme.
Ob osnovnem pregledu se opravi tudi izmeritev čolna, s katero se ugotovi tonaža, kolikor o tem ni predložena ustrezna listina.
Izmeritev čolna se opravi po tehničnih pravilih pooblaščenega klasifikacijskega zavoda po postopku pri merjenju čolnov.

Konstrukcija čolna mora ustrezati namenu in območju plovbe, v katerem bo plul. Pregled konstrukcije čolna vsebuje oceno:
– kakovosti vgrajenega materiala;
– načina spojitve konstrukcijskih elementov trupa;
– kakovosti izdelave čolna.
Ocena posameznih elementov se opravi na način, ki tehnično ustreza vrsti, konstrukciji in materialu čolna.
Uprava ali njena izpostava po potrebi zahteva, da lastnik čolna predloži ustrezno dokumentacijo o konstrukciji čolna.

Konstrukcijo in kvaliteto izdelave čolna ni potrebno preverjati, če ima čoln atest pooblaščenega klasifikacijskega zavoda, ki je polnopravni član Mednarodnega združenja klasifikacijskih zavodov.

Plovne lastnosti čolna se ugotovijo glede na njegov izpodriv, težo, nosilnost, nadvodje in stabilnost.
Izpodriv čolna do 12 metrov dolžine se izračuna z zmnožkom njegove dolžine in širine (merjene na ustrezni vodni liniji) srednjega ugreza, koeficienta polnosti spodriva in specifične teže vode.
Teža čolna je enaka njegovemu izpodrivu oziroma vzgonu.
Nosilnost čolna predstavlja število oseb in količino tovora, ki jo čoln sme prevažati. Čoln ne sme prevažati večjega števila oseb ali večje količine tovora, kot to dopušča njegova nosilnost.

Nadvodje čolna je vertikalna oddaljenost od tovorne linije do:
– zgornjega roba krova pri čolnih s krovom ali z zaprto nadgradnjo;
– zgornjega roba boka pri čolnih brez krova ali z delnim krovom.
Nadvodje pri morskem čolnu do 12 metrov dolžine se meri vertikalno na boku čolna v najnižji točki krova oziroma boka in mora znašati najmanj:
– pri čolnu s krovom ali z zaprto nadgradnjo 4 cm za vsak meter dolžine, če je namenjen za prevoz potnikov; sicer 2 cm za vsak meter dolžine čolna;
– pri čolnu brez krova ali le z delnim krovom 5 cm za vsak meter dolžine čolna, če je namenjen za prevoz potnikov; sicer 3 cm za vsak meter dolžine čolna.
Nadvodje pri čolnu celinske plovbe se določi kot pri morskem čolnu glede na način gradnje in namembnosti s tem, da se višina nadvodja lahko poveča do 2 cm za vsak meter dolžine.
Čoln za javni prevoz oseb ali stvari mora imeti označeno nadvodje na zunanji strani boka z vodoravno črto dimenzije 150 x 15 mm, z barvo, ki se vidno loči od barve čolna.

Stabilnost čolna do 12 metrov dolžine se določi tako, da se:
– čoln s krovom ali zaprto nadgradnjo skupno z vso posadko, obteži še vzdolž enega boka s štirimi osebami za vsak kvadratni meter, vendar ne več od dovoljenega števila oseb, ki jih čoln sme prevažati;
– čoln brez krova ali le z delnim krovom, skupno z vso posadko, obteži še vzdolž enega boka s polovičnim številom oseb, ki jih čoln sme prevažati.
Pri ugotavljanju stabilnosti po prejšnjem odstavku, se čoln ne sme nagniti nad 12° s tem, da mora v primeru prve alinee prejšnjega odstavka, linija roba krova ostati nad gladino vode; v primeru iz druge alinee prejšnjega odstavka pa mora ostati najnižja točka zgornjega roba boka nad vodno gladino, najmanj 1 cm za vsak meter dolžine čolna.

Število oseb, ki jih smejo prevažati čolni nad 12 metrov dolžine določi po tehničnih pravilih pooblaščeni klasifikacijski zavod.

Število oseb, ki jih sme prevažati čoln do 12 metrov dolžine, se določi tako, da se vzame:
– pri čolnu s krovom ali z zaprto nadgradnjo za vsako osebo 0,50 m2 proste površine na krovu ali pod njim, ki je namenjen za osebe;
– pri čolnu brez krova ali z delnim krovom za vsako osebo po 50 cm dolžine sedeža.
Če se z vkrcanjem števila oseb, kolikor jih sme čolne prevažati po izračunu iz prejšnjega odstavka, čoln ugrezne čez črto, ki označuje nadvodje, se zmanjša število oseb, ki jih sme čoln prevažati, za toliko, da se čoln ne ugrezne čez navedeno črto.

Čoln za javni prevoz mora imeti na vidnem mestu napisano število oseb, ki jih sme prevažati, in sicer z barvo, ki se vidno loči od barve čolna, številke in črke pa morajo biti velike najmanj 10 cm.

Kadar lastnik čolna zahteva spremembo namembnosti čolna ali območje plovbe za čoln, lahko uprava, njena izpostava oziroma upravna enota zaradi razlogov varnosti plovbe, spremeni dovoljeno število oseb oziroma količino tovora, ki ga čoln sicer sme prevažati kakor tudi spremeni območje plovbe za čoln.

Čoln za javni prevoz oseb na morju mora imeti motorni pogon.
Čoln za javni prevoz oseb na celinskih vodah mora imeti motorni pogon, kadar tako določa plovni režim.
Čoln za javni prevoz oseb nad 12 metrov dolžine mora imeti higiensko urejeno stranišče z rezervoarjem in zadostno količino pitne vode, odvisno od števila oseb, ki jih čoln sme prevažati.

Motorni čoln za javni prevoz oseb, ki nima krova, mora imeti boke, ki so od podnice do najvišjega roba čolna visoki:
– 70 cm – pri čolnih do 6 metrov dolžine;
– 80 cm – pri čolnih do 10 metrov dolžine;
– 90 cm – pri čolnih nad 10 metrov dolžine.
Čoln, ki ima nižje boke, kot so predpisani v prejšnjem odstavku, mora imeti ograjo do določene višine.
Čoln, ki ima delni ali polni krov, mora imeti na podkrovljenem delu ograjo visoko 80 cm, pri tem ne sme presledek med vodoravnimi prečkami presegati 20 cm razen, če ima čoln namesto prečk ustrezno močno mrežo.

Motorni čoln za javni prevoz oseb mora imeti prostor, kjer je motor s pregrado ločen od prostora za potnike.
Če je pregrada lesena, mora biti obložena s pločevino ali drugo negorljivo snovjo na strani, ki je obrnjena proti motorju. Izpušna cev motorja mora biti zaščitena z negorljivo snovjo.
V prostoru, kjer je motor, morajo biti podnice čolna iz rebrastega železa ali lesa in obložene s pločevino.

Čoln z vgrajenim bencinskim motorjem mora imeti žično mrežo na cevi, ki dovaja zrak v uplinjač, pod uplinjačem pa mora biti posoda z grlom v obliki ozkega lijaka, ki prepreči razlivanje goriva ter mora imeti urejeno ozemljitev.
Če je motor ali tank s tekočim gorivom pod krovom, mora biti prostor zadostno zračen, v njem ne sme biti odprtega ognja, kakor tudi nobene naprave, ki bi lahko povzročila iskro.
Posoda s stisnjenim zrakom za zagon motorja mora imeti ustrezen atest.
Akumulatorski in generatorski vodi morajo biti pravilno izolirani in dobro zavarovani pred vlago.

Motorni čoln mora imeti pod motorjem zbiralno kalužo, v katero teče izrabljeno olje ali tekoče gorivo, ki ga je mogoče črpati iz nje s črpalko.

Čoln za oceansko območje plovbe mora imeti:
– dve sidri s sidrno verigo, ustrezne jakosti in dolžine;
– vrvi za privezovanje petkratne dolžine čolna, bokobrane;
– čolnarski kavelj;
– vlečno vrv ustrezne jakosti in dolžine;
– viharno sidro;
– dva prenosna gasilna aparata na prah;
– pnevmatski rešilni splav, katerega kapaciteta mora biti enaka ali večja skupnemu številu oseb na čolnu;
– rešilne jopiče, opremljene s piščalko in odsevnimi trakovi, ustrezne velikosti, v tolikšnem številu, kolikor oseb sme prevažati čoln;
– rešilne pasove, vsaj en rešilni pas mora biti opremljen z vodotesno svetilko in 20 metrov dolgo vrvjo ustrezne jakosti, čoln nad 12 metrov do 20 metrov dolžine mora imeti najmanj dva rešilna pasova, čoln od 20 metrov dolžine pa najmanj tri;
– najmanj 30 metrov dolgo plavajočo vrv;
– varnostni pas za vsako osebo, katere delovno mesto se nahaja na krovu čolna;
– komplet prve pomoči, z osnovnim medicinskim priborom in zdravili;
– pritrjen, osvetljen in kompenziran magnetni kompas s tabelo deviacij, dodatni ročni kompas ali smerno ploščo, s katero je možno določati pozicijo čolna;
– navigacijsko radijsko napravo (goniometer);
– navigacijsko opremo (trikotnik, šestilo, navigacijske karte, navigacijske knjige);
– en sekstant, navtične tabele, navtični almanah;
– LOG ali merilec hitrosti čolna;
– globinomer (lahko tudi ročna utež);
– daljnogled;
– ladijsko uro, barometer in termometer;
– ustrezen radijski sprejemnik, s katerim je možno poslušati vremenske napovedi in NAVTEX;
– vodotesno signalno svetilko;
– signalno sireno;
– štiri rdeče rakete s padalom, štiri rdeče bakle in štiri bele bakle;
– plavajočo bojo opremljeno z oranžno zastavico ali markirno letvijo, avtomatsko signalno lučko in 8 metrov dolgo plavajočo vrvjo;
– eno dimno bojo;
– satelitski EPIRB;
– radar reflektor (montiran čim višje);
– zadostno količino materiala in orodja za popravilo naprav na čolnu (črpalk, električnih in radio naprav) vključno z materialom za krpanje jader in za zaustavitev puščanj vode;
– zasilno krmilno ročico (čolni s krmilnim kolesom);
– eno ročno kalužno črpalko, pritrjeno izven strojnega prostora, kapacitete 5,0 m3/h;
– mehansko kalužno in/ali požarno črpalko sledeče kapacitete: čoln do 20 metrov dolžine z 9,00 m3/h in čoln nad 20 metrov dolžine z 10,5 m3 /h;
– sekiro za čolne večje od 20 metrov dolžine;
– drugo pomožno pogonsko napravo.
Čoln za odprto območje plovbe mora imeti:
– dve sidri s sidrno verigo, ustrezne jakosti in dolžine;
– vrvi za privezovanje petkratne dolžine čolna, bokobrane;
– čolnarski kavelj;
– vlečno vrv ustrezne jakosti in dolžine;
– dva prenosna gasilna aparata na prah;
– pnevmatski rešilni splav, katerega kapaciteta mora biti enaka ali večja skupnemu številu oseb na čolnu;
– rešilne jopiče, opremljene s piščalko in odsevnimi trakovi, ustrezne velikosti, v tolikšnem številu, kolikor oseb sme prevažati čoln;
– rešilne pasove, vsaj en rešilni pas mora biti opremljen z vodotesno svetilko in 20 metrov dolgo vrvjo ustrezne jakosti, čoln nad 12 metrov do 20 metrov dolžine mora imeti najmanj dva rešilna pasova, čoln od 20 metrov dolžine pa najmanj tri;
– najmanj 30 metrov dolgo plavajočo vrv;
– varnostni pas za vsako osebo, katere delovno mesto se nahaja na krovu čolna;
– komplet prve pomoči, z osnovnim medicinskim priborom in zdravili;
– pritrjen, osvetljen in kompenziran magnetni kompas s tabelo deviacij, dodatni ročni kompas ali smerno ploščo, s katero je možno določati pozicijo čolna;
– navigacijsko radijsko napravo (goniometer);
– navigacijsko opremo (trikotnik, šestilo, navigacijske karte, navigacijske knjige);
– LOG ali merilec hitrosti čolna;
– globinomer (lahko tudi ročna utež);
– daljnogled;
– ladijsko uro, barometer in termometer;
– ustrezen radijski sprejemnik, s katerim je možno poslušati vremenske napovedi ali NAVTEX;
– vodotesno signalno svetilko;
– signalno sireno;
– štiri rdeče rakete s padalom, štiri rdeče bakle in štiri bele bakle;
– plavajočo bojo opremljeno z oranžno zastavico ali markirno letvijo, avtomatsko signalno lučko in 8 metrov dolgo plavajočo vrvjo;
– radar reflektor (montiran čim višje);
– zadostno količino materiala in orodja za popravilo naprav na čolnu (črpalk, električnih in radio naprav) vključno z materialom za krpanje jader in za zaustavitev puščanj vode;
– zasilno krmilno ročico (čolni s krmilnim kolesom);
– eno ročno kalužno črpalko, pritrjeno izven strojnega prostora, kapacitete 5,0 m3/h;
– mehansko kalužno in/ali požarno črpalko sledeče kapacitete: čoln do 20 metrov dolžine z 9,00 m3/h in čoln nad 20 metrov dolžine z 10,5 m3 /h;
– sekiro za čolne večje od 20 metrov dolžine;
– drugo pomožno pogonsko napravo.
Čoln za obalno območje plovbe in območje zavetja, razen čolna za javni prevoz oseb, mora imeti:
a) morski čoln do 5 metrov dolžine:
– sidro ali drugo sredstvo za sidranje z najmanj 20 metrov dolgo vrvjo ali verigo za sidranje in tri vrvi za privez skupne dolžine najmanj 30 metrov ustrezne jakosti;
– dve vesli s tremi palci ali rogovilami oziroma drugo pomožno pogonsko napravo;
– vedro s korcem;
– luči, po predpisih o izogibanju trčenja na morju;
– konkavno ogledalo (le gliser, ki se uporablja za smučanje na vodi).
b) morski čoln brez kabine nad 5 metrov in morski čoln s kabino do 7 metrov dolžine:
– sidro z najmanj 30 metrov dolgo vrvjo ali verigo za sidranje in tri vrvi za privez skupne najmanj 40 metrov dolžine ustrezne jakosti;
– pomožno pogonsko napravo (motor ali jadra) ali VHF radijsko postajo ali tri rdeče rakete s padalom;
– vedro s korcem ali ročno črpalko;
– luči, po predpisih o izogibanju trčenja na morju;
– konkavno ogledalo (le gliser, ki se uporablja za smučanje na vodi);
– tri rdeče bakle;
– kompas.
Med plovbo mora imeti tudi rešilne jopiče v tolikšnem številu, kolikor oseb se nahaja na čolnu.
c) morski čoln s kabino nad 7 metrov dolžine:
– sidro primerne teže z najmanj 40 metrov dolgo vrvjo ali verigo za sidranje ter tri vrvi za privez skupne dolžine najmanj 45 metrov ustrezne jakosti;
– pomožno pogonsko napravo (motor ali jadra) ali VHF radijsko postajo ali tri rdeče rakete s padalom;
– vedro s korcem ali ročno črpalko;
– najmanj en prenosni gasilni aparat;
– luči, po predpisih o izogibanju trčenja na morju;
– tri rdeče bakle;
– komplet prve pomoči;
– baterijsko svetilko;
– komplet orodja za vzdrževanje mehanskih naprav;
– kompas;
– priročnike za plovbo;
– pomorske karte vzhodne obale Jadrana s priborom.
Med plovbo mora imeti tudi rešilne jopiče v tolikšnem številu, kolikor oseb se nahaja na čolnu.
č) čoln celinske plovbe ne glede na dolžino trupa:
– sidro ali drugo sredstvo za sidranje z najmanj 15 metrov dolgo vrvjo ali verigo za sidranje in dvoje vrvi za privez skupne dolžine najmanj 30 metrov ustrezne jakosti;
– dve ustrezni vesli (čoln do 5 metrov dolžine);
– vedro s korcem;
– luči, po predpisih o izogibanju trčenja na morju.

Čoln za javni prevoz oseb v obalnem območju plovbe in območju zavetja mora imeti naslednjo opremo:
a) morski čoln do 5 metrov dolžine in morski čoln brez kabine nad 5 metrov dolžine opremo iz točke b) prejšnjega člena, in še:
– komplet prve pomoči;
– baterijsko svetilko;
– rešilni obroč z najmanj 25 metrov dolgo vrvjo;
– rešilne jopiče v tolikšnem številu, koliko oseb sme prevažati čoln;
– čolnarski kavelj.
b) morski čoln s kabino od 5 metrov do 7 metrov dolžine opreme iz točke c) prejšnjega člena in še:
– rezervno ročno rudo, če se čoln krmari s krmarsko napravo;
– rešilni obroč z najmanj 25 metrov dolgo vrvjo;
– rešilne jopiče v tolikšnem številu, kolikor oseb sme prevažati čoln;
– protipožarno sekiro;
– platno za zaščito pred soncem.
c) morski čoln s kabino nad 7 metrov dolžine:
– sidro primerne teže z najmanj 40 metrov dolgo vrvjo ali verigo za sidranje ter tri vrvi za privez skupne dolžine najmanj 45 metrov ustrezne jakosti;
– vitlo ali drugo sredstvo za privez;
– rezervno ročno rudo, če se čoln krmari s krmarsko napravo;
– ročno črpalko in vedro s korcem;
– VHF radijsko postajo;
– kompas z osvetlitvijo;
– baterijsko svetilko;
– priročnike za plovbo;
– pomorske karte vzhodne obale Jadrana s priborom;
– luči, po predpisih o izogibanju trčenja na morju;
– rog za meglo ali drugo zvočno sredstvo;
– šest rdečih bakel, šest rdečih raket;
– protipožarno sekiro in najmanj en prenosni gasilni aparat;
– komplet prve pomoči;
– dva rešilna pasova, vsak z najmanj 25 metrov dolgo vrvjo debeline 6 mm;
– rešilne jopiče v tolikšnem številu, kolikor oseb sme prevažati čoln;
– platno za zaščito pred soncem;
– komplet orodja za vzdrževanje mehanskih naprav na čolnu s potrebnimi rezervnimi deli;
– čoln nad 12 metrov dolžine mora imeti pnevmatske rešilne splave po tehničnih pravilih pooblaščenega klasifikacijskega zavoda.
č) čoln celinske plovbe ne glede na dolžino trupa:
– sidro ali drugo sredstvo za sidranje z najmanj 15 metrov dolgo vrvjo ali verigo za sidranje in dvoje vezi za privez skupne dolžine najmanj 30 metrov ustrezne jakosti;
– dve ustrezni vesli (čoln do 5 metrov dolžine);
– vedro s korcem;
– luči, po predpisih o izogibanju trčenja na morju;
– dva rešilna obroča z najmanj najmanj 25 metrov dolgo vrvjo;
– rešilne jopiče v tolikšnem številu, kolikor oseb sme prevažati čoln;
– na bokih čolna pritrjeno oprijemalno vrv.

Ribiški čoln mora imeti poleg opreme iz 45. člena tega pravilnika še priročno sredstvo (vrv, vrvno lestev, platformo in podobno) za dvig osebe, ki je padla v vodo.

Čoln, ki ima skladišče za prevoz stvari, mora imeti pokrov ali nepremočljivo prekrivalo za skladišče.

Redni pregledi čolnov se opravljajo glede na namembnost čolnov v naslednjih časovnih obdobjih:
– za javni prevoz oseb ali za smučanje na vodi – vsako leto;
– za druge gospodarske namene – vsaki dve leti;
– za javne namene – vsaki dve leti;
– za osebne namene – vsakih pet let.
Čolni, ki jih oddajajo fizične ali pravne osebe, morajo biti glede na obveznost vpisa redno pregledani vsako leto pred začetkom sezonskega obratovanja poslovalnice za oddajanje čolnov.
Redni pregled obsega najmanj tista opravila osnovnega pregleda, s katerim se ugotovi ali je čoln normalno vzdrževan, ali ni utrpel poškodbe trupa, pogonskih in drugih naprav in če so napake ali pomanjkljivosti pri opremi čolna.

Izredni pregled je obvezen, kadar je čoln imel izreden dogodek (trčenje, potopitev, požar in podobno) ter v primerih, kadar obstaja utemeljeni sum, da čoln ne izpolnjuje pogojev glede sposobnosti za plovbo oziroma, da stanje čolna glede konstrukcije ali plovnih lastnosti ali opreme očitno ne ustreza veljavnim listinam.
V primeru izrednega dogodka je oseba, ki upravlja čoln oziroma lastnik čolna, dolžan o tem takoj obvestiti upravo, njeno izpostavo oziroma upravno enoto, kjer je čoln vpisan, v opravičenih primerih pa najkasneje v treh dneh.
Izredni pregled obsega vsa opravila rednega pregleda za ugotovitev sposobnosti čolna za plovbo, ali le opravila, s katerimi se ugotovi skladnost stanja konstrukcije ali plovnih lastnosti ali opreme z veljavnimi listinami.
Kadar je opravljen izredni pregled v obsegu opravil rednega pregleda, se rok za naslednji redni pregled šteje od dneva izrednega pregleda dalje.

Območje plovbe se deli na štiri območja:
A) Oceansko območje: namenjeno razširjeni plovbi, kjer je lahko moč vetra po Beauforjevi lestvici višja od 8 in višina valov večja od štirih metrov;
B) Odprto območje: namenjeno je razširjeni plovbi, kjer je lahko moč vetra po Beauforjevi lestvici do 8 ter kjer se lahko pojavijo valovi višine do štirih metrov;
C) Obalno območje: namenjeno je obalni plovbi, plovbi po večjih zalivih, širokih morskih rokavih, jezerih in rekah, kjer je lahko moč vetra po Beauforjevi lestvici do 6 in kjer se lahko pojavijo valovi višine do dveh metrov;
D) Območje zavetja: namenjeno je plovbi po manjših jezerih, rekah in kanalih, kjer je lahko moč vetra po Beauforjevi lestvici do 4 in kjer se lahko pojavijo valovi višine do pol metra.

Morski čoln za javne, osebne ali gospodarske namene sme pluti na naslednjih območjih plovbe:
A) Oceansko območje: če je s strani pooblaščenega klasifikacijskega zavoda ali uprave oziroma njene izpostave klasificiran kot klasa A;
B) Odprto območje: če je s strani pooblaščenega klasifikacijskega zavoda ali uprave oziroma njene izpostave klasificiran kot klasa B;
C) Obalno območje: če je s strani pooblaščenega klasifikacijskega zavoda ali uprave oziroma njene izpostave klasificiran kot klasa C z omejitvami:
a) čoln za javne, osebne ali gospodarske namene, razen za javni prevoz oseb:
– do 5 metrov dolžine, sme pluti od oddaljenosti največ štirih navtičnih milj od obale oziroma dveh navtičnih milj od obale zunanjega roba najbolj oddaljenih otokov;
– brez kabine nad 5 metrov dolžine in čoln s kabino do 7 metrov dolžine, sme pluti od oddaljenosti največ štirih navtičnih milj v smeri odprtega morja, merjeno od temeljne črte teritorialnega morja,
– s kabino, daljši od 7 metrov, sme pluti na celotnem obalnem območju.
b) čoln za javni prevoz oseb:
– do 5 metrov dolžine sme pluti odvisno od dejanskih pogojev plovbe do oddaljenosti največ dveh navtičnih milj od obale;
– brez kabine nad 5 metrov dolžine sme pluti odvisno od dejanskih pogojev plovbe do oddaljenosti največ treh navtičnih milj od obale;
– s kabino nad 5 metrov in do 7 metrov dolžine sme pluti do oddaljenosti največ štirih navtičnih milj od obale;
– s kabino, daljši od 7 metrov, sme pluti do oddaljenosti največ štirih navtičnih milj v smeri odprtega morja, merjeno od temeljne črte teritorialnega morja;
– sme, kadar ne opravlja javnega prevoza, v skladu s predpisanimi pogoji, pluti tudi na območju plovbe iz točke a) tega odstavka.
D) Območje zavetja: če je s strani pooblaščene klasifikacijske ustanove ali uprave oziroma njene izpostave klasificiran kot klasa D.
Čoln, ki opravlja mednarodno potovanje in prevaža več kot 12 oseb, mora izpolnjevati zahteve, ki jih za potniške ladje predpisuje mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju.

Uprava, njena izpostava oziroma pooblaščeni klasifikacijski zavod lahko zaradi varnosti plovbe posameznemu čolnu omeji območje plovbe, ki je določeno v 51. in 52. členu tega pravilnika, upoštevajoč plovno sposobnost, konstrukcijo, pogon in druge lastnosti čolna.

Morskemu čolnu je dovoljeno pluti tudi po celinskih vodah, če je to dovoljeno s plovnim režimom.

Čoln celinske plovbe sme pluti samo po celinskih vodah, razen če se vpiše v vpisnik morskih čolnov.

Čoln in druga manjša plovna naprava (kajak, kanu, sandolin, jadralna deska in podobno) katerega ni potrebno vpisati v vpisnik čolnov, sme pluti po morju do oddaljenosti največ 1000 metrov od obale.

Z vodnimi skuterji je izplutje in vplutje dovoljeno v turističnih, športnih in mestnih pristaniščih oziroma pristanih ter na drugih delih obale, ki jih v ta namen, po predhodnem soglasju uprave oziroma upravne enote, označi njihov upravljavec.
Plovba z vodnimi skuterji je dovoljena v morskem pasu od 250 metrov do 2000 metrov od obale.
Vodni skuter lahko upravlja oseba, starejša od 16 let, ki ima opravljen preizkus znanja za upravljanje čolna. Osebe na vodnem skuterju morajo imeti na sebi rešilni jopič z rdečo baklo.

Plovba z vodnimi skuterji, smučanje na vodi in plovba z jadralnimi deskami so dovoljeni le v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda ter v varnih vremenskih pogojih.
Oseba na jadralni deski mora imeti na sebi pri moči vetra nad 4 po Beauforjevi lestvici rešilni jopič z rdečo baklo.

Dejavnost dnevnega izposojanja vodnih skuterjev in drugih vrst čolnov ter plavajočih naprav, namenjenih za šport in razvedrilo, se lahko opravlja le z dovoljenjem uprave oziroma upravne enote.
Uprava ali upravna enota dovoli opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka na predlagani lokaciji, če ugotovi, da so zagotovljeni varnost plovbe, varstvo človeškega življenja na vodi in varstvo okolja in v dovoljenju, ki ga izda za obdobje enega leta, določi tudi tehnične in druge pogoje obratovanja.

Za varno plovbo na divjih vodah mora raft ustrezati naslednjim tehničnim pogojem:
– imeti mora vsaj 5 med seboj nepovezanih zračnih komor. V primeru, da se poškoduje ena od zračnih komor, mora biti raft tako stabilen, da se pri dovoljeni obremenitvi ne obrne;
– dno rafta mora biti izdelano tako, da je mogoča stabilna hoja po njem;
– opremljen mora biti s primernimi vpetji za oporo stopal za vsako osebo na raftu;
– imeti mora oprijemalno vrv in držala ustrezne jakosti po celotnem obodu rafta;
– mora imeti plavajočo vrv dolžine 20 metrov, ustrezne jakosti s karabinom na enem koncu.

Za varno plovbo na divjih vodah mora kanu imeti:
– vsaj tri med seboj nepovezane zračne komore;
– plavajočo vrv dolžine 20 metrov, ustrezne jakosti s karabinom na enem koncu.

Rečni bob in kajak morata biti zgrajena iz trdnega materiala, ki je odporen proti udarcem in omogoča zaščito oseb pri plovbi.

Raft, kanu in kajak morajo imeti naslednjo opremo v tolikšnem številu, kolikor oseb se nahaja na plovilu:
– toplotno zaščitno neoprensko opremo (obutev, hlače in vetrovko);
– rešilne jopiče;
– čelade;
– vesla.

Rešilni jopiči, pasovi, čelade, toplotne zaščitne opreme, radijske postaje, gasilni aparati, kompasi, navigacijske luči, rakete in druge signalne naprave iz 45., 46. in 63. člena tega pravilnika morajo ustrezati predpisanim tehničnim pogojem, normam kakovosti, in biti ustrezno vzdrževani.

Če tuj čoln nima ustreznih veljavnih listin, ki bi jih moral imeti med plovbo, opravi uprava, njena izpostava oziroma pooblaščen klasifikacijski zavod osnovni pregled čolna. Kadar pa stanje tujega čolna glede konstrukcije, plovnih lastnosti in opreme očitno ne ustreza veljavnim listinam, se opravi izredni pregled po določbah tega pravilnika pred izdajo dovoljenja za plovbo v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah Republike Slovenije.

Ne glede na predpise države vpisa mora imeti tuj čoln v času plovbe najmanj naslednjo opremo:
– sidro primerne teže z najmanj 30 metrov dolgo vrvjo ali verigo in eno vrv za privez dolžine najmanj 10 metrov;
– dve pomožni vesli oziroma drug pomožni pogon (motor ali jadra) ali VHF radijsko postajo ali tri rdeče rakete s padalom;
– vedro s korcem;
– komplet prve pomoči;
– tri rdeče bakle;
– luči, po predpisih o izogibanju trčenja na morju;
Čoln, ki se uporablja za smučanje na vodi, mora imeti poleg opreme iz prejšnjega odstavka še konkavno ogledalo.

Posamezne vrste čolnov smejo glede na njihov namen in dolžino, vrsto pogona, moč pogonskega motorja ter območje plovbe upravljati le usposobljene osebe.
Za usposobljeno osebo se šteje, kdor je zdravstveno sposoben in pridobi eno od naslednjih listin:
– potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna;
– potrdilo o opravljenem preizkusu znanja za upravljanje čolna.
Za usposobljeno osebo se šteje tudi, kdor ima pooblastilo za opravljanje del člana posadke ladje trgovske mornarice.

Čoln za javni prevoz oseb, ki prevaža do 50 potnikov, in čoln za druge gospodarske namene sme upravljati oseba, ki ima pooblastilo za opravljanje del mornarja motorista, čoln za javni prevoz oseb, ki prevaža nad 50 potnikov, pa sme upravljati oseba, ki ima pooblastilo poveljnika in časnika straže na ladji do 200 bruto tonaže po Jadranskem morju.
Motorni čoln za javni prevoz oseb na notranjih vodah, ki je daljši od 8 metrov, ali sme prevažati več kot 30 potnikov, sme upravljati oseba, ki ima pooblastilo za opravljanje del mornarja motorista.

Plavajoče naprave se smejo uporabljati, če je ugotovljena njihova sposobnost za varno uporabo, če je izdano dovoljenje za stalni privez, sidranje ali položitev na vodno dno in so vpisane skladno z določbami tega pravilnika.

Plavajoča naprava se vpiše v vpisnik plavajočih naprav.
Vpisnik plavajočih naprav sestavljata knjiga vpisov in zbirka listin, poleg tega pa se vodi še seznam lastnikov plavajočih naprav.

Zahteva za vpis plavajoče naprave vsebuje tudi zahtevo za izdajo dovoljenja za stalni privez, sidranje ali položitev na vodno dno.
Zahtevi za vpis in izdajo dovoljenja iz prejšnjega odstavka je potrebno priložiti listino:
– ki dokazuje, kdo je lastnik plavajoče naprave;
– o opravljenem osnovnem pregledu plavajoče naprave (spričevalo o varnosti).

Po vpisu plavajoče naprave se izda lastniku plavajoče naprave dovoljenje za stalni privez, sidranje ali položitev na vodno dno, ki velja do izteka roka, predpisanega za redni pregled, razen v primeru kadar se z izrednim pregledom ugotovi, da plavajoča naprava ni več sposobna za uporabo.
Če uprava, njena izpostava oziroma upravna enota zavrne zahtevo za vpis plavajoče naprave oziroma izdajo dovoljenja iz prejšnjega odstavka, izda o tem odločbo.

Zahtevi za podaljšanje dovoljenja za stalni privez, sidranje ali položitev plavajoče naprave na vodno dno je potrebno priložiti listino o opravljenem rednem ali izrednem pregledu (spričevalo o varnosti).
Kadar je na plavajoči napravi opravljen izreden pregled, se rok za naslednji redni pregled šteje od dneva izrednega pregleda dalje.

S pregledom plavajoče naprave se ugotovi njena sposobnost za varno uporabo glede konstrukcije in kvalitete izdelave plavajoče naprave, tehnične sposobnosti, opreme in pripadajočih naprav, ter glede na varnost priveza, sidranja ali položitve na vodno dno, kar mora biti na takšnem mestu, da plavajoča naprava ne ovira plovbe in ne ogroža človeškega življenja, premoženja in okolja.

Plavajoča naprava mora biti zgrajena v skladu s tehničnimi pravili pooblaščenega klasifikacijskega zavoda, ki se nanašajo na ladje, čolne in druga plovila.

Uprava, njena izpostava oziroma upravna enota lahko v dovoljenju iz prvega odstavka 72. člena tega pravilnika določi strokovnega delavca ali več strokovnih delavcev, ki morajo biti stalno prisotni na plavajoči napravi, kadar je to potrebno glede na namen, velikost in namestitev plavajoče naprave ali v primeru povečane nevarnosti ogrožanja človeškega življenja, premoženja in okolja.

Lastnik plavajoče naprave mora zagotoviti stalen nadzor nad plavajočo napravo glede varne uporabe in primerno ukrepati, kadar je ogroženo človeško življenje, premoženje in okolje.

Listine o vpisu čolnov do 12 metrov dolžine, izdane pred uveljavitvijo tega pravilnika, ostanejo v veljavi do konca veljavnosti dovoljenja za plovbo. Čolne nad 12 metrov dolžine, ki so bili vodeni v vpisniku trgovskih morskih ladij, uprava oziroma njena izpostava po uradni dolžnosti vpiše v vpisnik morskih čolnov.
Uprava, njena izpostava oziroma upravna enota po uradni dolžnosti uvede postopek za izbris čolna, kateremu je poteklo dovoljenje za plovbo, če v roku šestih mesecev od dneva, ko začne veljati ta pravilnik, ni bilo podaljšano dovoljenje za plovbo.

Čolni iz tretjega odstavka 40. člena tega pravilnika, ki že imajo dovoljenje za plovbo, se morajo uskladiti z zahtevo iz navedenega člena v roku 6 mesecev po začetku veljavnosti tega pravilnika.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o čolnih in plavajočih objektih (Uradni list SRS, št. 13/89 in Uradni list RS, št. 90/98 in 100/00).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.