Na podlagi drugega odstavka 20. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) v zvezi s prvim in drugim odstavkom 4. člena zakona o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 30/02) izdaja Svet Banke Slovenije

Na podlagi zakona o plačilnem prometu, zakona o Banki Slovenije in zakona o javnih financah, vodi Banka Slovenije račune naslednjih institucij v Republiki Sloveniji:
– bank, hranilnic in hranilno kreditnih služb,
– drugih finančnih institucij: klirinško depotne družbe (v nadaljevanju: KDD) in borzno posredniških družb,
– države in občin.
Z institucijami pod drugo in tretjo alineo sklene Banka Slovenije posebno pogodbo.

Računi pri Banki Slovenije so:
a) poravnalni računi, na katerih so sredstva za dokončno poravnavo plačil ter nakup gotovine bank in hranilnic, ki so neposredne udeleženke sistema bruto poravnave v realnem času (v nadaljevanju: sistem BPRČ);
b) klirinški poravnalni račun KDD, na katerem so:
– sredstva za dokončno poravnavo plačil iz naslova denarne poravnave poslov z vrednostnimi papirji na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, vključno z likvidnostno rezervo, vezano na posle te vrste,
– sredstva za poravnavo poslov izven organiziranega trga vrednostnih papirjev (OTC poslov) ter
– sredstva za denarna izplačila pri prevzemih delniških družb in ob zamenjavi vrednostnih papirjev na podlagi korporacijskih dejanj;
c) računi članov KDD (bank in borzno posredniških družb):
– transakcijski računi za sredstva strank članov KDD, na katerih so sredstva strank za posle z vrednostnimi papirji na organiziranem trgu vrednostnih papirjev ter
– obračunski računi članov KDD za opravljanje denarne poravnave poslov z vrednostnimi papirji na organiziranem trgu vrednostnih papirjev;
d) enotni zakladniški računi države in občin;
e) računi obvezne rezerve bank, hranilnic in hranilno kreditnih služb.

Imetnik poravnalnega računa sme v breme svojega računa v okviru zagotovljenega kritja:
– izvrševati plačila v dobro drugih poravnalnih računov za neposredne udeleženke in njihove komitente v okviru sistema BPRČ,
– dokončno poravnavati svoje neto obveznosti iz kliringov do drugih imetnikov poravnalnega računa.

Imetnik klirinškega poravnalnega računa sme v breme svojega računa v okviru zagotovljenega kritja:
– dokončno poravnavati neto terjatve iz poravnave poslov z vrednostnimi papirji na organiziranem trgu vrednostnih papirjev,
– izvrševati plačila iz naslova poslov izven organiziranega trga vrednostnih papirjev,
– izvrševati plačila pri prevzemih delniških družb in ob zamenjavi vrednostnih papirjev na podlagi korporacijskih dejanj.

Član KDD sme v breme svojega transakcijskega računa za sredstva strank pri Banki Slovenije v okviru zagotovljenega kritja izvrševati plačila iz naslova poslov z vrednostnimi papirji v imenu in za račun strank na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.
Član KDD sme v breme svojega obračunskega računa pri Banki Slovenije v višini zagotovljenega kritja poravnavati neto denarne obveznosti oziroma prejemati v dobro neto denarne terjatve iz poravnave poslov na organiziranem trgu vrednostnih papirjev (kliringa terjatev in obveznosti iz poslov z vrednostnimi papirji na organiziranem trgu med člani KDD).
Član KDD sme v breme svojega obračunskega računa poravnavati obveznosti le v dobro klirinškega poravnalnega računa KDD pri Banki Slovenije.

Postopki in način razpolaganja s sredstvi na enotnih zakladniških računih države in občin pri Banki Slovenije so določeni v predpisih, ki urejajo sistem enotnega zakladniškega računa.

Postopki in način razpolaganja s sredstvi na računih obvezne rezerve bank, hranilnic in hranilno kreditnih služb, ki so posredne udeleženke sistema BPRČ, potekajo v skladu z navodilom o načinu in postopku razpolaganja s sredstvi na računu obvezne rezerve.

Bankam in hranilnicam, katerih poslovanje je na podlagi ukrepov Banke Slovenije omejeno, tako da jim trajno ali začasno preneha članstvo v plačilnih sistemih, lahko Banka Slovenije zapre poravnalni račun in odpre transakcijski račun.

Guverner Banke Slovenije lahko izda navodila, s katerimi podrobneje uredi način in pogoje odpiranja, zapiranja ter vodenja računov pri Banki Slovenije in vodenja registra imetnikov računov.

Banka Slovenije vodi register imetnikov računov.

V obdobju do prenehanja opravljanja poslov plačilnega prometa s strani Agencije Republike Slovenije za plačilni promet (v nadaljevanju: APP), imetnik poravnalnega računa ne sme izvrševati plačil iz 3. točke tega sklepa, če razpoložljiva sredstva poravnalnega računa ne zadoščajo za pokritje skupnega negativnega stanja sredstev na pozicijah 500 in 620 pri APP.
V primeru skupnega negativnega stanja na pozicijah 500 in 620 pri APP lahko Banka Slovenije omeji razpolaganje s sredstvi na poravnalnem računu.

Imetnik poravnalnega računa je dolžan vsa plačila v dobro bank in hranilnic, ki sicer še imajo odprte račune 620 oziroma 625 pri APP, izvršiti v dobro njihovih poravnalnih računov pri Banki Slovenije oziroma transakcijskih računov pri bankah.

Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o vključevanju žiro računov in drugih računov odprtih pri Agenciji za plačilni promet, v depozit pri Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 6/97 in 29/98) in sklep o vodenju računov bank, hranilnic, hranilno kreditnih služb, drugih finančnih institucij in države pri Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 13/98, 9/01, 33/01).
Navodilo o načinu in postopku vodenja poravnalnih računov in računov obvezne rezerve (Uradni list RS, št. 22/98 in 41/01) sprejeto na podlagi 9. točke sklepa o vodenju računov bank, hranilnic, hranilno kreditnih služb, drugih finančnih institucij in države pri Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 13/98, 9/01, 33/01), ostane v veljavi do sprejema novih navodil na podlagi 9. točke tega sklepa.

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.