Mestni svet mestne občine Celje je na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 52/93, 56/93, 71/93 in 44/97) in 17. člena statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00 in 108/01) na seji dne 25. 4. 2002 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah ZN Otok I
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
V skladu s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88 ter Uradni list RS, št. 18/91, 54/94, 25/98 in 86/01) je Mestni svet mestne občine Celje sprejel spremembe in dopolnitve ZN Otok I (Uradni vestnik Celje št. 28/63, 5/70, Uradni list SRS, št. 42/72, 10/74, 15/74, 24/74, 13/76, 22/77, 24/77, 16/79, 31/81 in 42/86 ter Uradni list RS, št. 1/91, 16/91, 23/91, 27/95, 34/00 in 105/00), ki ga je pod št. projekta 390/99/01 izdelal Razvojni center Planiranje, d.o.o, Celje.
2. člen
Načrt spremembe in dopolnitve ZN Otok I, ZN Otok III S sever – jug št. proj. 390/99/01 (izdelal Razvojni center Planiranje, d.o.o, Celje) vsebuje: tekstualni del, soglasja in grafične priloge. Načrt je sestavni del odloka.
II. MEJA OBMOČJA OBRAVNAVE
3. člen
Območje obravnave je prostor med:
– na zahodu: območjem AMZS in letnim bazenom (Vintarjeva ulica),
– na severu: Ljubljansko cesto,
– na vzhodu: Čopovo ulico,
– na jugu: Trubarjevo ulico.
III. FUNKCIJA OBMOČJA
4. člen
Območje obravnave je namenjeno izključno stanovanjski gradnji, stanovanjem z večjo površino in garažni hiši.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTURNO ZASNOVO
5. člen
Območje stanovanjske gradnje ob Trubarjevi ulici
Območje je namenjeno izgradnji dveh objektov, vila blokov in garažni hiši z garažnimi mesti. Vila bloka sta locirana ob Trubarjevi ulici. Objekta bosta imela: klet, pritličje in dve etaži. Vsak objekt ima svoj dovoz, odcep s ceste na dvoriščno stran, od koder je možen dovoz do garaž v kleti objekta. Vsaka vila ima svoje funkcionalno zemljišče. Klet bo s cestne strani delno vkopana, z zadnje (dvoriščne strani), uvoz (vhod) bo na terenu.
Tlorisni gabarit: 12 metrov x 25 metrov.
Višina: K+P+2
Streha: ni bivalna, je hladna in je po obliki: dvokapnica ali ravna z manjšim naklonom oziroma oblikovana arhitekturi objektov primerno.
V etažah (P+2, 300 m2 bruto) je dvoje stanovanj z bruto površino 130 m, skupaj 2 vili x 6 stanovanj, 12 stanovanj.
Stopnišče (prehodno s cestne na dvoriščno stran) ima naravno osvetlitev in vetrolov.
V kleti na dvoriščni strani so garaže stanovalcev, na sprednji strani kletni prostori.
Funkcionalno zemljišče vseh objektov meri ca. 3060 m2 in ga je možno ograditi z ograjo. Na vsakem dvorišču je možno urediti 6 parkirnih mest.
Garažna hiša
Garažna hiša je locirana ob Ljubljanski cesti, dovoz v objekt je z nove ceste, ki povezuje Ljubljansko z Vintarjevo ulico. Priključek na Ljubljansko ima promet le desno, desno. Garažna hiša bo imela dve ali tri etaže, skupaj bo 120 oziroma 180 garažnih mest.
6. člen
Pogoji za oblikovanje objektov
Vila blok
Tlorisni gabarit: pravokotne oblike, možen vetrolov izven fasadne linije, stopnišče prehodno na dvoriščno stran.
Streha: dvokapnica, ravna, polkrožna odvisno od arhitekture objekta.
Fasada: cokel, kamen, fasada omet pastelne barve, okenske odprtine poudarjajo namembnost prostorov (npr. dnevni prostor ima nižji parapet, večja okna).
Loggie: ograja polna, vgrajeno korito za zelenje, možnost tipske zasteklitve, stanovanje ima lahko dvoje loggij, stekleno verando.
Zasnova stanovanja: ločeni dnevni in spalni del; prostor za garderobo, kopalnica z dnevno osvetlitvijo, razmisliti o dveh kopalnicah.
Garažna hiša z garažami
Garažno hišo ob Ljubljanski cesti je potrebno zasnovati kot ustrezno mestno arhitekturo, ki se bo vklapljala v arkadijski tip pozidave (menjava zelenih površin z drevesi in objektov, ki so povezani z zelenjem).
Garažna hiša bo zaradi reliefa terena medetažno zasnovana, imela bo 2 ali 3 etaže, odvisno od možnosti investicije in potreb. Objekt bo namenjen izključno garažiranju, posamezna parkirna – garažna mesta bodo zasnovana kot garaža z ograjenim in zaklenjenim prostorom.
V. MEJE FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ
7. člen
Območje obstoječe blokovne zazidave na vzhodnem delu obravnavanega območja med Ljubljansko, Čopovo in Trubarjevo ulico nima opredeljenih mej funkcionalnih zemljišč.
S tem projektom so opredeljena funkcionalna zemljišča obstoječih objektov in skupna zemljišča – to so tista, ki so namenjena rabi vseh stanovalcev: pešpoti, dovozi, nekatere parkirne površine.
Meje funkcionalnih zemljišč so razvidne v Urbanistično arhitektonski situaciji. Meje funkcionalnih zemljišč niso kotirane in jih bo na osnovi izmere na terenu, pooblaščena geodetska služba vnesla v kataster.
VI. CESTNA, VODNOGOSPODARSKA, KOMUNALNA, ENERGETSKA IN TELEPRENOSNA INFRASTRUKTURA
8. člen
Cestno omrežje in parkirne površine
Predvidena je nova cestna povezava med Ljubljansko cesto in Trubarjevo ulico.
Zazidalni načrt predvideva odstranitev vseh neurejenih parkirnih mest in vseh garažnih boksov, sočasno pa je v območju soseske predvideno in možno urediti poleg obstoječih ca. 145 parkirnih mest še 116 parkirnih mest. Ocena števila je približna, natančnost bo ugotovljena z načrtom zunanje ureditve. Nova parkirna mesta bodo pretežno izvedena s travnimi ploščami, dovozi bodo asfaltirani. Ohraniti je potrebno vsa večja drevesa v dobrem stanju, nove parkirne površine je potrebno v obrobju zasaditi z živimi mejami in večjimi drevesi (javorji, platane).
9. člen
Vodnogospodarske ureditve
Za izboljšanje poplavne varnosti mesta Celje in njegovega zahodnega dela je treba nadaljevati z ukrepi, ki jih predvideva izdelana hidravlična presoja »Analiza vpliva objektov v Savinji na poplavno varnost Celja«. Predvidene ukrepe na tem območju je treba smiselno vključiti v obravnavane spremembe in dopolnitve.
Podkletitev objektov ne priporočamo. Kolikor bodo objekti podkleteni, je treba vkopani del objekta konstrukcijsko načrtovati tako, da bo preprečen vdor talne vode v objekte. V tem primeru mora biti kanalizacija kleti načrtovana s prečrpavanjem v javno kanalizacijo.
Bivalne in poslovne prostore je treba locirati nad maksimalno zabeleženo gladino poplavne kote leta 1998.
Sanitarne odpadne vode iz objektov in odpadne bazenske vode je treba odvajati v javno kanalizacijo. Pogoja priključitve mora podati upravljavec kanalizacije.
10. člen
Komunalna, energetska in teleprenosna infrastruktura
Vsi priključki na omrežja so možni skladno s pogoji upravljavcev.
Zaradi novih objektov bo nekatere obstoječe vode potrebno prestaviti v nove trase, oziroma stare vode nadomestiti z novimi.
VII. TOLERANCE
11. člen
Tolerance veljajo za ustreznejše ureditve prometa in parkirnih površin.
Napajanje vila – blokov je možno tudi drugače, če se s podrobnejšo dokumentacijo – idejnim projektom, izkaže rešitev ustreznejša. K takšni rešitvi je potrebno pridobiti mnenje odgovornega urbanista.
VIII. KONČNI DOLOČBI
12. člen
Spremembe in dopolnitve ZN Otok I, ZN Otok III S – sever – jug so stalno na vpogled pri Mestni občini Celje.
13. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 352-350/99
Celje, dne 25. aprila 2002.
Župan
Mestne občine Celje
Bojan Šrot l. r.