Na podlagi prvega odstavka 27. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99 in 22/00) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o emisiji hlapnih organskih spojin iz naprav, ki uporabljajo organska topila*
I. Splošne določbe
1. člen
Ta uredba določa posebne zahteve v zvezi s preprečevanjem in zmanjševanjem emisije hlapnih organskih spojin v okolje, predvsem v zrak, in sicer:
– vrste dejavnosti in z njimi povezane naprave, ki uporabljajo organska topila in za katere veljajo določbe te uredbe,
– mejne vrednosti koncentracij hlapnih organskih spojin v odpadnih plinih,
– mejne količine nezajetih in celotnih emisij hlapnih organskih spojin,
– mejne vrednosti koncentracij rakotvornih, mutagenih in za reprodukcijo strupenih hlapnih organskih spojin,
– merila za potrditev načrta zmanjševanja emisij hlapnih organskih spojin,
– vrednotenje emisije hlapnih organskih snovi in ugotavljanje čezmerne obremenitve,
– obseg obratovalnega monitoringa in
– posebne ukrepe v zvezi z zmanjšanjem tveganja za zdravje ljudi, ki ga povzročajo emisije hlapnih organskih spojin v okolje.
Za vprašanja o emisiji hlapnih organskih spojin iz naprav, ki uporabljajo organska topila, vendar za njih določbe te uredbe ne veljajo, in za vprašanja o emisiji drugih snovi v zrak iz naprav, za katere veljajo določbe te uredbe, se uporablja uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94, 68/96 in 109/01), za vprašanja obratovalnega monitoringa emisij hlapnih organskih topil pa pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 71/00 in 99/01).
2. člen
Ta uredba velja za naprave iz priloge 2 (v nadaljnjem besedilu: naprava), v katerih je zaradi izvajanja posamezne dejavnosti iz priloge 1 poraba hlapnih organskih spojin večja od pragov, določenih v prilogi 2. Priloga 1 in priloga 2 sta sestavni del te uredbe.
Če se v obratu porabljajo organska topila v več istovrstnih napravah, ali se posamezne faze dejavnosti iz priloge 1 te uredbe izvajajo v napravah, ki se jih uporablja samo delno kot napravo za izvajanje dejavnosti ali kot dodatno opremo k napravi, se za porabo organskih topil šteje celotna poraba organskih topil v obratu.
Ne glede na prvi odstavek pa veljajo določbe 25., 26., 31. in 32. člena te uredbe za vse naprave, v katerih se izvajajo dejavnosti iz priloge 1.
Določbe te uredbe ne veljajo za naprave iz točk 2.1, 3.1 in 18.1 v prilogi 2, če se v njih uporabljajo organska topila z vsebnostjo halogeniranih organskih spojin, ki je enaka ali večja od 1% celotne mase topila.
3. člen
Pojmi imajo po tej uredbi naslednji pomen:
1. naprava so instalacije in oprema, ki predstavljajo nepremično tehnično celoto, v kateri se izvaja ena ali več dejavnosti, določenih v prilogi 1 te uredbe, in katera koli druga dejavnost, ki je s temi tehnično povezana, in lahko vpliva na emisije hlapnih organskih spojin;
2. obstoječa naprava je naprava, ki je obratovala na dan uveljavitve te uredbe. Obstoječa naprava je tudi naprava v izgradnji, za katero je skladno s predpisi pred uveljavitvijo te uredbe pridobljeno enotno dovoljenje za poseg v prostor ali gradbeno dovoljenje s pogojem, da začne poskusno obratovati najkasneje do 30. aprila 2002;
3. obrat je enota, kjer obratuje več enakovrednih ali raznovrstnih naprav, ki jih upravlja isti upravljavec naprav;
4. majhna naprava je naprava:
– iz točk 1.1, 1.3, 2.1, 2.2, 4.1, 4.5, 8.1, 9.1, 10.1, 11.1, 14.1 in 16.1 priloge 2 te uredbe, ki obratuje v spodnjem območju pragov letne porabe organskih topil iz priloge 3,
– iz vseh ostalih točk priloge 2 te uredbe z letno porabo organskih topil manjšo od 10 t,
5. znatna sprememba uporabe organskih topil je:
– vsaka gradnja ali rekonstrukcija naprave ali obrata, za kateri je predpisana presoja vplivov na okolje;
– sprememba nazivne zmogljivosti pri majhni napravi, ki povzroči več kot 25% povečanje emisij hlapnih organskih spojin, ali kakršna koli sprememba, ki povzroči čezmerno obremenjenost zunanjega zraka ali na drug način škodljivo vpliva na zdravje ljudi ali okolje;
– sprememba nazivne zmogljivosti vseh drugih naprav, ki pomeni več kot 10% povečanje emisij hlapnih organskih spojin ali kakršna koli sprememba, ki povzroči čezmerno obremenjenost zunanjega zraka ali na drug način škodljivo vpliva na zdravje ljudi ali okolje;
6. upravljavec naprave je fizična ali pravna oseba, ki upravlja napravo. Upravljavec naprave je tudi investitor, ki namerava graditi ali gradi napravo;
7. prijava naprave je postopek, določen s to uredbo, na podlagi katerega mora upravljavec naprave prijaviti uporabo organskih topil Agenciji Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija);
8. emisija je kakršen koli izpust hlapnih organskih spojin iz naprave v okolje;
9. nezajete emisije so emisije hlapnih organskih spojin v zrak, tla ali vodo, ki niso zajete v odpadnih plinih, in, če ni drugače določeno s to uredbo, tudi topila v katerih koli izdelkih. Med nezajete emisije so vključene tudi difuzne emisije, ki se izpuščajo v okolje skozi okna, vrata, zračnike in podobne odprtine;
10. odpadni plini so s hlapnimi organskimi spojinami in drugimi snovmi onesnaženi plini, ki se izpuščajo v zrak iz:
a) naprav za čiščenje odpadnih plinov (zajeti očiščeni odpadni plini),
b) drugih odvodnikov odpadnih plinov brez predhodnega čiščenja (zajeti neočiščeni odpadni plini).
Volumski pretok odpadnih plinov se izraža v m3/h pri normnih pogojih;
11. celotne emisije so vsota nezajetih emisij in emisij v odpadnih plinih;
12. mejna vrednost emisij je masa hlapnih organskih spojin, izražena s posebnimi parametri (v nadaljnjem besedilu: parametri emisije) kot je koncentracija, odstotek vnosa topil ali emisijski faktor, izračunana pri normnih pogojih, ki v enem ali več časovnih obdobjih ne sme biti presežena;
13. normni pogoji so temperatura 273,15 K in tlak 101,3 kPa (v nadaljnjem besedilu: N);
14. snov je kateri koli kemijski element ali njegova spojina, ki se nahaja v naravi ali je industrijsko izdelana, v trdnem, tekočem ali plinastem stanju;
15. pripravek je zmes ali raztopina, sestavljena iz dveh ali več snovi;
16. organska spojina je vsaka spojina, ki vsebuje vsaj element ogljik in enega ali več od naslednjih elementov: vodik, kateri koli halogen, kisik, žveplo, fosfor, silicij ali dušik, razen ogljikovih oksidov ter anorganskih karbonatov in bikarbonatov;
17. hlapna organska spojina je katera koli organska spojina s parnim tlakom, večjim od 0,01 kPa pri 293,15 K, ali spojina z enako hlapnostjo pri določenih pogojih uporabe. Za namene te uredbe se šteje, da je frakcija kreozota, katere parni tlak pri 293,15 K presega vrednost iz prejšnjega stavka, hlapna organska spojina;
18. halogenirane hlapne organske spojine so halogenirani ogljikovodiki in druge halogenirane organske spojine z vreliščem pod 423 K pri 100 kPa;
19. organsko topilo je katera koli hlapna organska spojina, ki se uporablja sama ali skupaj z drugimi snovmi, ne da bi se pri tem kemijsko spremenila, za raztapljanje surovin, izdelkov ali odpadnih materialov ali se uporablja kot čistilno sredstvo za raztapljanje nečistoč, kot sredstvo za raztapljanje, kot disperzni medij, kot sredstvo za uravnavanje viskoznosti ali površinske napetosti, kot plastifikator ali kot zaščitno sredstvo;
20. premazno sredstvo je kateri koli pripravek, skupaj z vsemi organskimi topili ali pripravki, ki vsebujejo organska topila zato, da se zagotovi njegovo ustrezno uporabo, in se ga uporablja z namenom, da se z njim doseže dekorativni, zaščitni ali kakšen drug funkcionalni učinek na površini;
21. lepilo je kateri koli pripravek, skupaj z vsemi organskimi topili ali pripravki, ki vsebujejo organska topila, potrebna za njegovo ustrezno uporabo, ki se uporablja za lepljenje posameznih delov izdelka;
22. tiskarska barva je pripravek, skupaj z vsemi organskimi topili ali pripravki, ki vsebujejo organska topila, potrebna za njeno ustrezno uporabo, ki se uporablja v tiskarstvu za tiskanje besedila ali slik na površino;
23. lak je prozorno premazno sredstvo;
24. poraba je celoten vnos organskih topil v napravo ali v obrat v koledarskem letu ali katerem koli drugem 12-mesečnem obdobju, brez upoštevanja vseh hlapnih organskih spojin, ki se regenerirajo za ponovno uporabo;
25. vnos je količina organskih topil in njihova količina v pripravkih, ki se uporablja pri izvajanju dejavnosti, skupaj s topili, ki se reciklirajo v obratu ali izven njega, in ki se upošteva vsakokrat, ko se uporabi pri izvajanju dejavnosti;
26. ponovna uporaba organskih topil je uporaba organskih topil, regeneriranih v obratu za kakršne koli tehnične ali komercialne namene, skupaj z uporabo kot gorivo, vendar brez upoštevanja količin regeneriranega organskega topila, ki se ga odstrani kot odpadek;
27. mejna količina je količina izpuščenih hlapnih organskih spojin, izražena v masnih enotah na uro;
28. nazivna zmogljivost je največji masni vnos organskih topil v obrat, izražen kot dnevno povprečje, če obrat deluje v razmerah normalnega obratovanja ob projektiranem obsegu proizvodnje;
29. normalno obratovanje je ves čas delovanja obrata ali izvajanja dejavnosti, razen zagona in zaustavitve ter vzdrževanja naprav;
30. zaprti pogoji so razmere, v katerih naprava deluje tako, da se hlapne organske spojine, ki se sproščajo pri izvajanju dejavnosti, zbirajo in odvajajo nadzorovano skozi odvodnik odpadnih plinov ali iz naprave za čiščenje odpadnih plinov in tako niso povsem nezajete;
31. zagon in zaustavitev so postopki, s katerimi se dejavnost, oprema ali rezervoar požene ali zaustavi oziroma privede v prazni tek ali iz njega. Šteje se, da redna nihanja v delovanju naprave niso zagoni in zaustavitve.
II. Izpolnjevanje zahtev glede emisij
4. člen
Pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji ter pri obratovanju naprav ali obratov je treba zagotoviti, da so za naprave, za katere veljajo določbe te uredbe, izpolnjene naslednje zahteve glede mejnih vrednosti emisij hlapnih organskih spojin:
1. da koncentracija hlapnih organskih spojin v odpadnih plinih in količina nezajetih emisij hlapnih organskih spojin, izražena v odstotkih vnosa organskih topil, ne presegata ustreznih mejnih vrednosti iz priloge 3, ki je sestavni del te uredbe;
2. da količina celotnih emisij hlapnih organskih spojin, izražena v odstotkih vnosa organskih topil ali kot emisijski faktor, ne presega mejnih vrednosti iz priloge 3 te uredbe;
3. da mejne koncentracije zdravju škodljivih, rakotvornih, mutagenih in za reprodukcijo strupenih hlapnih organskih spojin, ki imajo skladno s predpisi o kemikalijah oznako R 40, R 45, R 46, R 49, R 60 ali R 61, v odpadnih plinih ne presegajo mejnih vrednosti iz 6. in 7. člena te uredbe;
4. da so izpolnjene posebne zahteve za posamezne naprave v zvezi z emisijami iz priloge 3 te uredbe.
5. člen
Ne glede na določbe prejšnjega člena ni treba zagotavljati izpolnjevanja zahtev te uredbe glede mejnih vrednosti emisij iz 1. ali 2. točke prejšnjega člena, če je za obratovanje naprave ali obrata agencija potrdila načrt zmanjševanja emisij hlapnih organskih spojin iz 10. člena te uredbe.
Z načrtom zmanjševanja emisij hlapnih organskih spojin se zagotovi, da bo letna emisija hlapnih organskih spojin v roku, ki je s to uredbo določen za dokončno izvedbo ukrepov načrta zmanjševanja emisij, enaka ali manjša od letne emisije, ki bi jo povzročila naprava, če bi obratovala tako, da bi bile izpolnjene zahteve glede mejnih vrednosti iz 1. ali 2. točke prejšnjega člena.
Zahtev glede mejnih vrednosti emisij, ki veljajo za naprave za površinsko zaščito kovinskih ali plastičnih površin iz točke 8.1 v prilogi 3 te uredbe, ni treba izpolnjevati pri premazovanju vozil, vodnih plovil ali drugih predmetov večjih dimenzij, če ni možno zagotavljati zaprtih pogojev pri uporabi organskih topil in če je agencija potrdila načrt zmanjševanja emisij hlapnih organskih spojin iz prejšnjih odstavkov tega člena.
Če uporaba načrta zmanjševanja emisij hlapnih organskih spojin iz prejšnjega odstavka tehnično ni izvedljiva ali je ekonomsko neupravičena, mora upravljavcu naprave za površinsko zaščito kovinskih ali plastičnih površin pred zagonom naprave, pri obstoječih napravah pa najpozneje do 31. oktobra 2005, agencija to potrditi in dovoliti, da izpolnjuje zahteve glede zmanjševanja emisij tako, da uporablja najboljše razpoložljive tehnike premazovanja. Skladnost z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami premazovanja mora upravljavec naprave preverjati vsaka tri leta in po potrebi prilagodi novemu stanju tehnike. Rezultate tega preverjanja se mora dokumentirati, dokumentacijo preverjanja shranjevati na kraju obratovanja do roka za naslednje preverjanje in na zahtevo predložiti agenciji v potrditev.
6. člen
Mejna koncentracija rakotvornih, mutagenih in strupenih za reprodukcijo hlapnih organskih spojin z oznako R 45, R 46, R 49, R 60 ali R 61 je pri emisiji, ki je enaka ali večja od mejne količine 10 g/h, enaka 2 mg/m3.
Če je v odpadnih plinih iz posamezne naprave prisotnih več hlapnih organskih spojin iz prejšnjega odstavka, veljata mejna količina in mejna koncentracija za vsoto teh hlapnih organskih spojin.
7. člen
Mejna koncentracija halogeniranih hlapnih organskih spojin, ki imajo oznako R 40, je pri emisiji, ki je enaka ali večja od mejne količine 100 g/h, enaka 20 mg/m3.
Če je v odpadnih plinih iz posamezne naprave prisotnih več hlapnih organskih spojin iz prejšnjega odstavka, veljata mejna količina in mejna koncentracija za vsoto teh hlapnih organskih spojin.
8. člen
Upravljavec naprave mora snovi iz 6. člena v najkrajšem možnem času nadomestiti z manj škodljivimi snovmi, če je to možno ob upoštevanju tehničnih možnosti ter razmerja med stroški in koristmi.
Upravljavec naprave mora poskrbeti za varnostne ukrepe, ki zagotavljajo čim nižje emisije hlapnih organskih spojin med zagonom in ustavitvijo naprave.
9. člen
Če se v obratu izpuščajo odpadni plini iz več raznovrstnih naprav, za katere so v prilogi 3 te uredbe določene mejne vrednosti emisij, skozi skupni odvodnik ali skozi odvodnik skupne naprave za čiščenje odpadnih plinov, velja za mejne vrednosti emisij teh odpadnih plinov:
1. da se mejna koncentracija hlapnih organskih spojin določi na podlagi naslednjega izračuna:
kjer je:
E(skupna) ... mejna koncentracija hlapnih organskih
spojin v odpadnih plinih v skupnem
odvodniku ali v odvodniku skupne
naprave za čiščenje odpadnih plinov,
E(i) ... mejna koncentracija hlapnih organskih
spojin v odpadnih plinih posamezne
naprave iz priloge 3 te uredbe in
V(i) ... volumski pretok odpadnih plinov
posamezne naprave.
Če za posamezno napravo iz prejšnjega odstavka priloga 3 te uredbe ne določa mejne vrednosti E(i), se v izračunu za E(skupna) upošteva, da je vrednost za E(i) enaka nič,
2. da je mejna količina nezajetih emisij in mejna količina celotnih emisij hlapnih organskih spojin enaka vsoti mejnih vrednosti vendar tako, da v času obratovanja posamezne naprave za njo veljajo mejne vrednosti, določene v prilogi 3 te uredbe, in se pri tem upošteva dejanski učinek čiščenja skupne čistilne naprave za odpadne pline iz te naprave,
3. da so mejne koncentracije rakotvornih, mutagenih in strupenih za reprodukcijo hlapnih organskih spojin z oznako R 45, R 46, R 49, R 60 ali R 61, enake mejnim vrednostim iz 6. člena te uredbe,
4. da je mejna koncentracija halogeniranih hlapnih organskih spojin, ki imajo oznako R 40, enaka mejni vrednosti iz 7. člena te uredbe.
III. Načrt zmanjševanja emisij hlapnih organskih spojin
10. člen
Z načrtom zmanjševanja emisij hlapnih organskih spojin mora upravljavec naprave:
– nazorno prikazati, da so predvideni ukrepi zmanjševanja uporabe hlapnih organskih spojin taki, da je po njihovi izvedbi letna emisija manjša ali enaka letni emisiji naprave, ki izpolnjuje vse, s to uredbo določene, mejne vrednosti (v nadaljnjem besedilu: ciljna emisija),
– izračunati in obrazložiti vrednost emisije, za katero zagotavlja, da jo bo povzročala naprava po izvedenih ukrepih zmanjševanja emisij,
– izračunati in obrazložiti vrednost letne emisije, ki jo povzroča naprava na začetku uvajanja ukrepov zmanjševanja emisij (bilanca topil na začetku izvajanja načrta) in
– prikazati časovni potek zmanjševanja uporabe hlapnih organskih spojin za vsako leto posebej za vse obdobje trajanja izvajanja ukrepov zmanjševanja emisij.
11. člen
Upravljavec naprave mora posredovati agenciji v potrditev načrt zmanjševanja emisij hlapnih organskih spojin za nove in rekonstruirane naprave v času poskusnega obratovanja po končanih prvih meritvah obratovalnega monitoringa. K vlogi za potrditev načrta zmanjševanja emisij hlapnih organskih spojin mora upravljavec naprave priložiti poleg projektne dokumentacije tudi dokumentacijo načrta zmanjševanja emisij, poročilo o prvih meritvah obratovalnega monitoringa in bilanco topil.
Če gre za obnovo obstoječe naprave ali spremembo tehnologije, ki nista rekonstrukcija po predpisih o graditvi objektov, mora upravljavec naprave posredovati agenciji vlogo za potrditev načrta zmanjševanja emisij hlapnih organskih spojin s prilogami iz prejšnjega člena najmanj 3 mesece pred začetkom del oziroma spremembo tehnologije. Namesto poročila o prvih meritvah obratovalnega monitoringa mora k vlogi za potrditev načrta zmanjševanja emisij hlapnih organskih spojin priložiti poročilo o obratovalnem monitoringu preteklega leta.
12. člen
Agencija načrt zmanjševanja emisij potrdi, če iz izračunov in podatkov v njem ter iz rezultatov poročila o prvih meritvah, ki morajo biti priloženo načrtu zmanjševanja emisij, sledi:
– da so v načrtu predvideni ukrepi, ki zmanjšujejo vsebnost hlapnih organskih spojin ali povečujejo izrabo materialov v premaznih sredstvih, lepilih ali tiskarskih barvah, ki ostanejo trdni, potem ko voda ali hlapne organske spojine izparijo, in ne gre za ukrepe čiščenja hlapnih organskih spojin v odpadnih plinih ali zajemanja nezajetih emisij hlapnih organskih spojin;
– da je v načrtu izračunana po postopku iz priloge 4 te uredbe letna referenčna emisija, ki jo povzroča naprava na začetku uvajanja ukrepov in da so predložena dokazila, s katerimi je mogoče preveriti letno količino trdnih snovi v premaznih sredstvih, lepilih ali tiskarskih barvah;
– da je v načrtu izračunana in obrazložena največja vrednost letne emisije, za katero se zagotavlja, da jo bo povzročala naprava po izvedenih ukrepih zmanjševanja emisij, manjša od ciljne emisije, ki se jo za posamezno vrsto naprave določi po postopku iz priloge 4, ki je sestavni del te uredbe;
– da je v načrtu predvideno zmanjšanje letne emisije hlapnih organskih spojin kot ga prikazuje naslednja tabela:
------------------------------------------------------------------------------------
Nove naprave Obstoječe naprave Največja vrednost letne
emisije
------------------------------------------------------------------------------------
od dneva uveljavitve te uredbe od 1. novembra 2005 dalje Ciljna emisija x 1,5
od 1. novembra 2004 od 1. novembra 2007 dalje Ciljna emisija
------------------------------------------------------------------------------------
13. člen
V 3. točki priloge 4 te uredbe so za nekatere od naprav iz priloge 2 te uredbe navedeni pogoji, ki omogočajo poenostavljeno dokazovanje izpolnjevanja zahtev glede doseganja največjih vrednosti letnih emisij iz prejšnjega člena.
Če iz dokumentacije načrta zmanjševanja emisij hlapnih organskih spojin sledi, da so nadomestna premazna sredstva, lepila ali tiskarske barve brez ali le z neznatno vsebnostjo organskih topil še v razvojni fazi in da je mogoče pričakovati skorajšnji zaključek razvoja, lahko agencija na prošnjo upravljavca naprave dovoli podaljšanje roka za začetek izvajanja njegovega načrta zmanjševanja emisij hlapnih organskih spojin, vendar ne po:
– 1. novembru 2002, če gre za nove naprave.
– 1. novembru 2004, če gre rekonstrukcijo obstoječih naprav.
14. člen
Če agencija upravitelju naprave odreče potrditev načrta zmanjševanja emisij hlapnih organskih spojin, mora navesti tudi razloge zaradi katerih meni, da nameravani ukrepi zmanjševanja emisij hlapnih organskih spojin niso sprejemljivi ali so nezadostni za doseganje ciljne emisije, oziroma zahtevati dopolnitev načrta zmanjševanja emisij z novimi podatki ali dopolnitev ukrepov zmanjševanja emisij ali spremembo projekta za gradnjo ali rekonstrukcijo naprave.
IV. Vrednotenje parametrov emisije
15. člen
Koncentracija hlapnih organskih spojin se določa v masnih enotah, izraženih v g ali mg na enoto prostornine suhega odpadnega plina, izražene v m3, pri normnih pogojih.
Koncentracija hlapnih organskih spojin se ugotavlja na izpustu odpadnih plinov iz naprav v zajetih odpadnih plinih, ki so razredčeni toliko, kot je to tehnično in obratovalno neizogibno.
Količine zraka, ki se dovajajo v napravo zaradi redčenja ali hlajenja zajetih odpadnih plinov, se ne upoštevajo pri določanju koncentracije hlapnih organskih spojin v zajetem odpadnem plinu.
16. člen
Koncentracija in količina hlapnih organskih spojin se določa posebej kot vsota vseh spojin, ki imajo oznake iz 4. člena te uredbe, in posebej za ostale hlapne organske spojine. Koncentracija in količina se določata pri polni obremenitvi naprav in na vseh izpustih odpadnih plinov posamezne naprave na podlagi izmerjenih vrednosti.
Iz izmerjenih vrednosti koncentracij hlapnih organskih spojin in pretoka odpadnih plinov se izračunajo urne in dnevne povprečne vrednosti meritev koncentracije in urne povprečne vrednosti pretokov hlapnih organskih spojin.
17. člen
Pri površinski zaščiti vozil in njihovih sestavnih delov v napravah iz 4.1 do 4.5 točke v prilogi 3 te uredbe je mejna količina celotnih emisij hlapnih organskih spojin izražena v gramih izpuščenega topila glede na površino školjke avtomobila ali drugega sestavnega dela avtomobila, izraženega v m2. Količina celotne emisije je vsota količin vseh hlapnih organskih spojin izpuščenih pri vseh fazah procesa, izvedenih v istem obratu, in vključuje elektroforezni nanos ali kakršen koli drug nanos, vosek in polirno sredstvo ter topilo, uporabljeno pri čiščenju opreme, skupaj z lakirnimi kabinami in drugo pritrjeno opremo v in izven obratovalnega časa.
Površina vozila ali njegovega dela se izračuna kot vsota površine elektroforeznega nanosa in površine vseh delov, ki se lahko dodajo v nadaljnjih fazah površinske zaščite in se prekrijejo z istimi premaznimi sredstvi.
Površina elektroforeznega nanosa se izračuna po enačbi:
2 x skupna teža školjke vozila
------------------------------------------------
povprečna debelina pločevine x gostota pločevine
Izračun iz prejšnjega odstavka se uporablja tudi za druge dele vozila iz pločevine.
18. člen
Vsebnost hlapnih organskih spojin v premaznem sredstvu (VOC vrednost), izraženo v g/l, se izračuna na naslednji način:
masa hlapnih sestavin - masa vode
VOC vrednost = ------------------------------------------
volumen premaznega sredstva - volumen vode
VOC vrednost se določa za premazno sredstvo, ki je pripravljeno za uporabo, vključno z razredčenji, ki jih določa ali priporoča proizvajalec.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, se VOC vrednost pri premaznih sredstvih za les, izražena v g/l, izračuna na naslednji način:
kjer pomeni:
r(s): gostota premaznega sredstva v g/l,
nfa: delež nehlapnih snovi, izražen v odstotkih mase premaznega sredstva,
m(w): delež vode, izražen v odstotkih mase premaznega sredstva.
V. Meritve emisije hlapnih organskih spojin
19. člen
Povzročitelj obremenitve je dolžan skladno s predpisi o obratovalnem monitoringu izvajati prve in občasne ali trajne meritve emisij hlapnih organskih spojin.
Trajne meritve so obvezne za odpadne pline iz naprave, opremljene z napravo za čiščenje dimnih plinov, če na njenem izpustu povprečna vrednost emisije hlapnih organskih spojin presega mejno količino 10 kg/h, izraženo v kg celotnega organskega ogljika.
Za naprave iz prejšnjega odstavka, katerih emisije hlapnih organskih spojin ne presegajo mejne količine in za naprave, ki niso opremljene z napravo za čiščenje dimnih plinov so obvezne občasne meritve, ki se opravijo enkrat v koledarskem letu. Pri posamezni občasni meritvi je treba izvesti najmanj tri enourna merjenja.
20. člen
Če so za uporabo organskih topil v posamezni napravi uporabljene take tehnologije, ki omogočajo doseganje za to napravo določenih mejnih vrednosti brez uporabe čistilnih naprav za odpadne pline, lahko agencija dovoli opustitev občasnih meritev.
Agencija lahko dovoli tudi opustitev trajnih meritev emisij hlapnih organskih spojin, če je z drugim trajnim merjenjem parametrov delovanja same naprave ali naprave za čiščenje odpadnih plinov zagotovljen enakovreden nadzor nad parametri emisij.
21. člen
Upravljavec naprave je dolžan do 31. januarja tekočega leta predložiti agenciji bilanco uporabljenih topil za preteklo koledarsko leto. Bilanca topil se izdela v skladu s prilogo 5, ki je sestavni del te uredbe in zajema izračun:
– porabe topil,
– količine nezajetih emisij hlapnih organskih spojin, izražene v t/leto in v odstotkih porabljene količine organskih topil, in
– količine celotnih emisij hlapnih organskih spojin, izražene v t/leto in v odstotkih porabljene količine organskih topil ali kot emisijski faktor.
VI. Ugotavljanje čezmernih obremenitev
22. člen
Naprava ne povzroča čezmerne obremenitve okolja z emisijo hlapnih organskih spojin, če:
1. pri trajnih meritvah:
– nobena od dnevnih povprečnih vrednosti koncentracij hlapnih organskih spojin v odpadnih plinih ne presega mejne vrednosti in
– nobena od urnih povprečnih vrednosti koncentracij hlapnih organskih spojin v odpadnih plinih ne presega mejnih vrednosti za več kot 50%;
2. pri občasnih meritvah:
– nobena od treh meritev urne povprečne vrednosti koncentracije hlapnih organskih spojin v odpadnih plinih ne presega mejne vrednosti;
3. je iz bilance topil razvidno, da količina nezajetih in količina celotnih emisij hlapnih organskih spojin ne presegata mejnih vrednosti, ki so za posamezno napravo določene v prilogi 3 te uredbe .
Če se čezmerna obremenitev okolja ugotavlja za naprave za ličanje vozil iz točke 5.1 v prilogi 3 te uredbe, se namesto urnih povprečnih vrednosti iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka uporablja 15-minutna povprečna vrednost koncentracij hlapnih organskih spojin.
23. člen
Ne glede na določbe 22. člena te uredbe naprava ne povzroča čezmernih emisij hlapnih organskih spojin, če:
– je za njo upravljavcu naprave agencija potrdila načrt zmanjševanja emisij hlapnih organskih spojin in
– iz bilance uporabljenih organskih topil sledi, da letne emisije hlapnih organskih spojin ne presegajo vrednosti, ki so določene v potrjenem načrtu zmanjševanja emisij hlapnih organskih spojin za vsako leto posebej v času izvajanja načrta.
VII. Uporabno dovoljenje
24. člen
Uporabno dovoljenje je lahko izdano za novo ali rekonstruirano napravo, če iz poročila o prvih meritvah obratovalnega monitoringa in bilance topil sledi, da naprava izpolnjuje vse zahteve glede mejnih vrednosti emisij, kot jih določa ta uredba.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko izda uporabno dovoljenje za novo ali rekonstruirano napravo, če je upravljavcu agencija potrdila načrt zmanjševanja emisij hlapnih organskih spojin, iz bilance topil pa sledi, da naprava izpolnjuje vse zahteve iz načrta zmanjševanja emisij.
Če se ugotovi, da naprava ne izpolnjuje zahtev glede emisij iz 4. do 9. člena te uredbe, je upravljavec dolžan o tem nemudoma obvestiti agencijo in inšpektorja, pristojnega za okolje.
VIII. Prijava naprave
25. člen
Upravljavec naprave mora vsako gradnjo naprave, njeno rekonstrukcijo in obratovanje prijaviti agenciji najmanj tri mesece pred pričetkom gradnje naprave ali njene rekonstrukcije in pred pričetkom poskusnega obratovanja.
Prijavo naprave mora upravljavec naprave, razen naprave iz točke 3.1, poslati na agencijo v pisni in elektronski obliki na obrazcu iz priloge 6, ki je sestavni del te uredbe. Prijava naprave vsebuje naslednje podatke:
a) splošne podatke o upravljavcu naprave:
– ime in sedež gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije ali samostojnega podjetnika posameznika, ki upravlja ali bo upravljala napravo,
– naslov stavbe, v kateri je naprava,
– ime in naslov osebe, ki zastopa upravljavca naprave,
b) podatke v zvezi uporabo hlapnih organskih spojin:
– podatki o dejavnosti upravljavca naprave in o vrsti naprave,
– podatki o hlapnih organskih spojinah, ki se ali se bodo uporabljale v napravi, in
– količino organskih topil, ki se letno porabi v napravi (bilanco topil po prilogi 5).
Za prijavo naprave iz točke 3.1 veljajo določila predpisa o emisiji hlapnih halogeniranih organskih spojin v zrak iz naprav, ki uporabljajo organska topila.
26. člen
Upravljavec naprave mora agenciji prijaviti tudi:
– vsako znatno spremembo uporabe organskih topil,
– vsako drugo spremembo podatkov iz prijave naprave iz prejšnjega člena, kot je sprememba značilnosti in nevarnih lastnosti uporabljenih hlapnih organskih spojin ali sprememba postopka čiščenja odpadnih plinov ali zajemanja emisij,
– prenehanje obratovanja naprave in način odstranitve naprav.
Prijavo iz prejšnjega odstavka, razen naprave iz točke 3.1, mora upravljavec naprave poslati agenciji na obrazcu iz priloge 6 te uredbe najmanj tri mesece pred nastopom spremembe ali pred prenehanjem obratovanja naprave.
Za prijavo iz prvega odstavka za naprave iz točke 3.1 veljajo določila predpisa o emisiji halogeniranih hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, ki uporabljajo organska topila.
27. člen
Agencija vodi evidenco o napravah in obratih, v katerih se uporabljajo organska topila.
Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje podatke o:
– firmi oziroma imenu in sedežu upravljavca naprave ter o vrsti naprave,
– letni količini in vrsti uporabljenih pripravkov, ki vsebujejo organska topila,
– letni emisiji hlapnih organskih spojin in druge podatke iz obratovalnega monitoringa in načrta zmanjševanja emisij hlapnih organskih spojin.
IX. Obnova obstoječe naprave ali sprememba tehnologije
28. člen
Upravljavec naprave mora prijaviti agenciji najmanj tri mesece pred začetkom del tudi vsako obnovo obstoječe naprave ali spremembo tehnologije, ki nista rekonstrukcija po predpisih o graditvi objektov. Če gre za obnovo naprave ali spremembo tehnologije iz prejšnjega odstavka, naprava izpolnjuje zahteve glede mejnih vrednosti, če iz poročila obratovalnega monitoringa in bilance topil prvega leta po rekonstrukciji sledi, da naprava izpolnjuje vse zahteve glede mejnih vrednosti emisij, kot jih določa ta uredba.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka pa obnovljena naprava iz prvega odstavka tega člena ne povzroča čezmerne obremenitve, če je upravljavcu naprave agencija potrdila načrt zmanjševanja emisij hlapnih organskih spojin, iz bilance topil prvega leta po obnovi pa sledi, da naprava izpolnjuje vse zahteve iz načrta zmanjševanja emisij.
X. Nadzorstvo
29. člen
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.
XI. Kazenske določbe
30. člen
Z denarno kaznijo od 200.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek gospodarska družba ali druga pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
– če kot upravljavec za naprave za površinsko zaščito kovinskih ali plastičnih površin ne izvede ukrepov iz tretjega in četrtega odstavka iz 5. člena te uredbe,
– če kot upravljavec naprave ne nadomešča snovi iz 6. člena te uredbe z manj škodljivimi snovmi (prvi odstavek 8. člena),
– če kot upravljavec naprave ne poskrbi za varnostne ukrepe med zagonom in ustavitvijo naprave (drugi odstavek 8. člena),
– če ne posreduje agenciji načrta zmanjševanja emisij hlapnih organskih snovi v potrditev v rokih iz 11. člena te uredbe,
– če ne izvaja prvih, občasnih ali trajnih meritev (19. člen),
– če v rokih iz 21. člena te uredbe agenciji ne predloži bilance uporabljenih topil,
– če ne obvesti agencije in inšpektorja, pristojnega za okolje, da naprave ne izpolnjuje zahtev glede emisij (24. člen),
– če ne prijavi gradnje naprave, njene rekonstrukcije in začetka obratovanja (25. člen),
– če skladno z določbami 26. člena te uredbe ne prijavi spremembe,
– če ne prijavi obnove obstoječe naprave ali spremembo tehnologije (28. člen) ali
– če ne prijavi obstoječe naprave ali obrata agenciji v roku iz 31. člena te uredbe.
Z denarno kaznijo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba gospodarske družbe ali druge pravne osebe.
XII. Prehodne in končne določbe
31. člen
Upravljavci obstoječih naprav morajo prijaviti napravo agenciji najkasneje do 31. oktobra 2002.
Upravljavci obstoječih naprav morajo prilagoditi emisije hlapnih organskih spojin iz obstoječih naprav najkasneje do 31. oktobra 2007.
Upravljavec obstoječe naprave, ki želi za obstoječo napravo uveljaviti ukrepe zmanjševanja emisij na podlagi načrta zmanjševanja emisij mora predložiti agenciji vlogo za potrditev načrta zmanjševanja emisij hlapnih organskih spojin najkasneje do 31. decembra 2004.
32. člen
Ne glede na določbe iz prejšnjega člena pa veljajo določbe te uredbe za obstoječo napravo brez prehodnih obdobij:
– če gre za rekonstrukcijo naprave, za katere gradnjo in rekonstrukcijo je predpisan postopek presoje vplivov na okolje, ali
– če rekonstrukcija povzroči znatno spremembo uporabe organskih topil.
Prehodna obdobja iz prejšnjega člena se tudi ne upoštevajo, če gre za rekonstrukcijo obrata, v katerem je naprava in za katerega gradnjo in rekonstrukcijo je predpisan postopek presoje vplivov na okolje.
33. člen
Ne glede na določbe te uredbe o mejnih vrednostih za koncentracijo hlapnih organskih spojin v zajetih očiščenih odpadnih plinih, veljajo do 31. decembra 2013 za obstoječo napravo, ki je opremljena z napravo za čiščenje odpadnih plinov, naslednje mejne vrednosti:
– 50 mg C/Nm3, če gre za sežiganje odpadnih plinov,
– 150 mg C/Nm3, če gre za druge načine čiščenja odpadnih plinov.
34. člen
Uredba o emisiji snovi v zrak iz lakirnic (Uradni list RS, št. 73/94), katere določbe veljajo za obstoječe lakirnice, preneha veljati 31. oktobra 2007.
35. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 356-11/2002-1
Ljubljana, dne 9. maja 2002.
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Minister
* Ta uredba povzema vsebino direktive EC o omejevanju emisij hlapnih organskih spojin zaradi uporabe organskih topil pri določenih aktivnostih in napravah (1999/13/EC)
PRILOGA 1
Seznam dejavnosti
V seznamu so naštete dejavnosti, pri katerih se uporabljajo
organska topila. Pri posamezni dejavnosti se upošteva tudi
čiščenje opreme, ne pa tudi čiščenje proizvodov in vzdrževanje
naprav iz priloge 2, če ni določeno drugače.
Premazovanje je vsaka dejavnost, pri kateri se z enkratnim ali
večkratnim nanosom na obdelovano površino nanaša en ali več
slojev premaznega sredstva. Sem ne spada površinska zaščita
podlage s kovinskimi prevlekami z elektroforetskimi in kemičnimi
postopki. Če premazovanje vključuje tudi tiskanje s katerokoli
tehniko, se le to obravnava kot del površinske zaščite. Če se
tiskanje izvaja kot ločen postopek, se ga obravnava kot eno od
tiskarskih dejavnosti.
1 Tiskarstvo in grafična dejavnost
Vsaka dejavnost, povezana z reprodukcijo besedila ali slik, pri
kateri se s pomočjo slikovnih nosilcev nanaša tiskarsko barvo na
poljubno površino. Sem spadata tudi nanašanje prosojnih lakov in
premaznih sredstev v tiskarskem stroju in laminiranje.
1.1 Rotacijski ofsetni tisk z vročim sušenjem
Rotacijsko tiskanje, pri katerem se uporablja nosilec slike s
tiskano in netiskano površino v isti ravnini, pri čemer
rotacijsko pomeni, da se material, ki bo natisnjen, podaja v
stroj s svitka in ne v posameznih polah. Netiskana površina na
nosilcu slike se obdela tako, da privlači vodo in odbija
tiskarsko barvo. Tiskana površina na nosilcu slike se obdela
tako, da sprejema tiskarsko barvo in ga prenaša na material, ki
se tiska. Natisnjeni material se posuši v peči z vročim zrakom.
1.2 Rotacijski globoki tisk (bakrotisk) za publikacije
Rotacijski globoki tisk za tiskanje revij, brošur, katalogov ali
podobnih proizvodov, pri katerem se uporabljajo tiskarske barve
na bazi toluena.
1.3 Druge tiskarske dejavnosti
1.3.1 Drugi rotacijski globoki tisk
Tiskanje pri katerem se uporabljajo valjasti nosilec slike s
poglobljeno tiskano površino in tekoče tiskarske barve, ki se
sušijo z izhlapevanjem topila. Na valj se nanese tiskarska barva,
nakar se površina valja pobriše, tako da ostane barva le v
vdolbinah iz katerih se nanese na material, ki se tiska.
1.3.2 Rotacijski sitotisk
Rotacijsko tiskanje, pri katerem se tiskarska barva nanaša na
material, ki se tiska, tako, da se potiska skozi porozen nosilec
slike z neprekrito tiskano površino in prekrito netiskano
površino, pri katerem se uporabljajo tekoče tiskarske barve, ki
se sušijo le z izhlapevanjem. Material, ki se tiska, se v stroj
podaja s svitka in ne v posameznih polah.
1.3.3 Fleksotisk
Tiskarski postopek, pri katerem se uporablja tiskarske plošče iz
gume ali elastičnih fotopolimerov, katerih tiskane površine so
izbočene, in tekoče tiskarske barve, ki se sušijo z izparevanjem
topila.
1.3.4 Nanašanje prevlek
Dejavnost, pri kateri se na fleksibilni material za tiskanje
nanaša prevleko ali lepilno plast zaradi poznejše zatesnitve
embalaže.
1.3.5 Laminiranje med tiskarsko dejavnostjo
Lepljenje dveh ali več fleksibilnih materialov pri izdelovanju
laminatov.
2. Čiščenje površin materialov ali proizvodov
Vsaka dejavnost, z izjemo kemičnega čiščenja tekstila, pri kateri
se uporabljajo organska topila za odstranjevanje nečistoč s
površine materialov, kar vključuje tudi razmaščevanje in
razlakiranje, ter druga površinska obdelava površin s pomočjo
organskih topil. Sem spada tudi čiščenje sodov in posod.
Čiščenje, ki vključuje več čistilnih faz pred ali po kakršni koli
drugi dejavnosti, se šteje za enovito dejavnost površinskega
čiščenja. Ta dejavnost se ne nanaša na čiščenje opreme, temveč na
čiščenje površine proizvodov.
3. Kemično čiščenje tekstila
Vsaka obrtna ali industrijska dejavnost, pri kateri se v napravi
za čiščenje oblačil, dekorativnega tekstila, preprog in podobnih
potrošnih dobrin uporabljajo organska topila, z izjemo ročnega
odstranjevanja madežev v tekstilni in oblačilni industriji. Sem
spada tudi razmaščevanje krzna, vlaken, perja in volne.
4. Serijsko lakiranje motornih vozil, vozniških kabin,
gospodarskih vozil, avtobusov ali tirnih vozil
4.1 Serijsko lakiranje motornih vozil
Dejavnost, povezana s serijskim lakiranjem vozil razreda M1
skladno z direktivo 70/156/EGS (Uradni list Evropskih skupnosti L
42, str. 1), nazadnje spremenjeno z direktivo 97/27/ES (Uradni
list Evropskih skupnosti L 233, str. 1), in vozil razreda N1, če
se le-ti lakirajo v isti napravi kot vozila razreda M1.
4.2 Serijsko lakiranje vozniških kabin
Dejavnost, povezana s serijskim lakiranjem vozniških kabin in
vseh povezanih ohišij za tehnično opremo vozil razredov N2 in N3
skladno z direktivo 70/156/EGS.
4.3 Lakiranje gospodarskih vozil
Dejavnost, povezana z lakiranjem gospodarskih vozil razredov N1,
N2 in N3 skladno z direktivo 70/156/EWG, vendar brez vozniških
kabin.
4.4 Lakiranje avtobusov
Dejavnost, povezana z lakiranjem avtobusov razredov M2 in M3
skladno z direktivo 70/156/EGS.
4.5 Lakiranje tirnih vozil
Vsaka dejavnost, povezana z lakiranjem tirnih vozil.
5. Ličanje vozil
Vsaka industrijska ali obrtna dejavnost, vključno s čiščenjem in
razmaščevanjem namenjena:
a) površinski zaščiti motornih vozil skladno z direktivo
70/156/EEC ali njihovega posameznega dela med popravljanjem,
konzerviranjem ali dekoriranjem zunaj proizvodnih obratov,
b) prvemu lakiranju cestnih vozil skladno z direktivo 70/156/EEC
ali njihovih delov z materiali za ličanje, če se izvaja zunaj
prvotne proizvodne linije ali
c) površinski zaščiti priklopnikov (vključno s polpriklopniki)
razreda O skladno z direktivo 70/156/EEC.
6. Površinska zaščita kovinskih kolobarjev
Kakršna koli dejavnost, pri kateri se svitki jekla/navito jeklo,
nerjaveče jeklo, prevlečeno jeklo, bakrove zlitine ali
aluminijasti trakovi prevlečejo z zaščitnim filmom ali laminatom
v kontinuirnem postopku.
7. Površinska zaščita žičnih navitij
Kakršna koli površinska zaščita kovinskih prevodnikov, ki se
uporabljajo za navijanje tuljav v transformatorjih in motorjih
itn.
8. Površinska zaščita drugih kovinskih in plastičnih površin
Vsaka dejavnost, povezana s površinsko zaščito kovinskih ali
plastičnih površin, tudi velikih predmetov, kot so ladje ali
letala, vključno z nanašanjem ločilnih plasti ali gumiranjem.
9. Površinska zaščita lesenih površin
Vsaka dejavnost, pri kateri se na površine lesa ali lesnih
proizvodov nanaša zaščitni premaz z enkratnim ali večkratnim
nanosom.
10. Površinska obdelava tekstilij, tkanin, folij ali papirja
Vsaka dejavnost, povezana z oplemenitenjem tekstilij ali tkanin z
barvanjem, tiskanjem, kemičnim apretiranjem, kaširanjem ali
gumiranjem in vsaka dejavnost, povezana z oplemenitenjem folij
ali papirja s premazovanjem, impregniranjem ali apretiranjem.
Tiskanje med drugim vključuje globoki tisk, filmski tisk in
termični tisk.
11. Površinska obdelava usnja
Vsaka dejavnost, povezana s površinsko obdelavo usnja.
12. Impregnacija lesa
Kakršna koli impregnacija lesa z zaščitnimi sredstvi.
13. Proizvodnja lesnih in plastičnih laminatov
Kakršno koli lepljenje lesa in/ali plastike za izdelavo
laminatov.
14. Nanašanje lepil
Vsaka dejavnost, pri kateri se na površino nanaša lepilo, z
izjemo nanašanja lepil v povezavi s tiskanjem ali izdelavo
laminatov
15. Proizvodnja obutve
Vsaka dejavnost, povezana s proizvodnjo obutve ali njenih
posameznih delov.
16. Proizvodnja premaznih sredstev, sredstev za zaščito lesa in
zgradb, lepil ali tiskarskih barv
Proizvodnja zgoraj navedenih končnih izdelkov in polizdelkov, če
se izdelujejo na isti lokaciji, z mešanjem pigmentov, smol in
lepil z organskimi topili ali drugimi osnovami, skupaj z
dispergiranjem in preddispergiranjem, uravnavanjem viskoznosti in
odtenka ter polzenjem končnega izdelka v posode.
17. Predelava kavčuka
Kakršno koli mešanje kavčukovih zmesi v mikserjih in
dvovaljčnikih, blendiranje, kalandriranje, ekstrudiranje in
vulkaniziranje naravnega ali sintetičnega kavčuka ter pomožni
postopki za pretvorbo kavčukovih zmesi v končni izdelek.
18. Ekstrahiranje rastlinskih olj ali živalskih maščob ter
rafiniranje rastlinskih olj
Kakršno koli ekstrahiranje rastlinskih olj in arom iz semen in
drugih delov rastlin, predelovanje suhih ostankov za proizvodnjo
živalske krme, čiščenje masti in rastlinskih olj, pridobljenih iz
semen ter delov rastlin in/ali živali.
19. Proizvodnja farmacevtskih izdelkov
Kemična sinteza, fermentacija, ekstrakcija, formulacija in
dodelava farmacevtskih izdelkov ter proizvodnja polizdelkov, če
poteka na isti lokaciji.
