Na podlagi prvega odstavka 27. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS št. 32/93, 44/95 – odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99 in 22/00) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa posebne zahteve v zvezi s preprečevanjem in zmanjševanjem emisije halogeniranih hlapnih organskih spojin (v nadaljnjem besedilu: halogenirane organske spojine) v zrak, in sicer:
– vrste dejavnosti in z njimi povezane naprave, ki uporabljajo organska topila z vsebnostjo halogeniranih organskih spojin in za katere veljajo določbe te uredbe,
– mejne vrednosti emisij halogeniranih organskih spojin v odpadnih plinih,
– prepovedi uporabe nekaterih halogeniranih organskih spojin,
– vrednotenje emisije halogeniranih organskih spojin in ugotavljanje čezmerne obremenitve,
– program obratovalnega monitoringa in pogostost ter čas vzorčenja meritev koncentracije halogeniranih organskih spojin in
– posebne ukrepe v zvezi z zmanjšanjem tveganja za zdravje ljudi, ki ga povzročajo emisije halogeniranih organskih spojin.
Za vprašanja o emisiji halogeniranih organskih spojin iz naprav, ki uporabljajo organska topila, vendar za njih določbe te uredbe ne veljajo, se uporablja uredba o emisiji hlapnih organskih spojin iz naprav, ki uporabljajo organska topila (Uradni list RS, št. 46/02).
Za vprašanja o emisiji snovi v zrak, ki niso hlapne organske spojine, iz naprav, za katere veljajo določbe te uredbe, se uporablja uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94, 68/96 in 109/01).
Za vprašanja obratovalnega monitoringa emisij halogeniranih organskih spojin, ki jih ne ureja program obratovalnega monitoringa iz 28. člena te uredbe, se uporabljajo določbe pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 71/00 in 99/01; v nadaljnjem besedilu: pravilnik).

Ta uredba velja za naslednje naprave, v katerih se uporabljajo halogenirane organske spojine kot organska topila (v nadaljnjem besedilu: naprava):
– naprave za površinsko čiščenje materialov ali proizvodov (v nadaljnjem besedilu: naprave za površinsko čiščenje), v kateri se uporabljajo organska topila za odstranjevanje nečistoč s površine materialov, kar vključuje tudi razmastitev in razlakiranje, ter drugo obdelavo površin s pomočjo organskih topil, razen kemičnega čiščenja tekstila;
– naprave za kemično čiščenje tekstila (v nadaljnjem besedilu: naprave za kemično čiščenje), v kateri se čistijo oblačila, dekorativni tekstil, preproge in podobne dobrine, ali v kateri se razmastijo krzna, vlaken, perja in volne;
– naprave za ekstrahiranje rastlinskih olj ali živalskih maščob ter rafiniranje rastlinskih olj (v nadaljnjem besedilu: naprave za ekstrahiranje), v kateri se ekstrahirajo rastlinska olja in arome iz semen in drugih delov rastlin ali se predelujejo suhi ostanki za proizvodnjo živalske krme, čiščenje masti in rastlinskih olj, pridobljenih iz semen ter delov rastlin oziroma živali.
Določbe te uredbe ne veljajo za naprave iz prejšnjega odstavka, če se v njih uporabljajo organska topila z vsebnostjo halogeniranih organskih spojin, ki je manjša od 1% od celotne mase topila.

Pojmi imajo po tej uredbi naslednji pomen:
1. Naprava so instalacije in oprema, ki predstavljajo nepremično tehnično celoto, v kateri se izvaja ena ali več dejavnosti, določenih v 2. členu te uredbe, in katera koli druga dejavnost, ki je s temi tehnično povezana, in lahko vpliva na emisije halogeniranih organskih spojin;
2. Obstoječa naprava je naprava, ki je obratovala na dan uveljavitve te uredbe. Obstoječa naprava je tudi naprava v izgradnji, za katero je skladno s predpisi pred uveljavitvijo te uredbe pridobljeno enotno dovoljenje za poseg v prostor ali gradbeno dovoljenje s pogojem, da začne poskusno obratovati najkasneje do 30. aprila 2002;
3. Obrat je enota, kjer obratuje več enakovrednih ali raznovrstnih naprav, ki jih upravlja isti upravljavec naprav;
4. Znatna sprememba uporabe organskih topil je:
– vsaka gradnja ali rekonstrukcija naprave ali obrata, za kateri je predpisana presoja vplivov na okolje;
– sprememba nazivne zmogljivosti naprave, ki povzroči več kot 10% povečanje emisij halogeniranih organskih spojin, ali kakršna koli sprememba, ki povzroči čezmerno obremenjenost zunanjega zraka ali na drug način škodljivo vpliva na zdravje ljudi ali okolje;
5. Upravljavec naprave je fizična ali pravna oseba, ki upravlja napravo. Upravljavec naprave je tudi investitor, ki namerava graditi ali gradi napravo;
6. Prijava naprave je postopek, določen s to uredbo, na podlagi katerega mora upravljavec naprave prijaviti uporabo organskih topil Agenciji Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija);
7. Emisija je kakršen koli izpust halogeniranih organskih spojin iz naprave v okolje;
8. Odpadni plini so s halogeniranimi organskimi spojinami in drugimi snovmi onesnaženi plini, ki se izpuščajo v zrak iz:
a) naprav za čiščenje odpadnih plinov
b) drugih odvodnikov odpadnih plinov brez predhodnega čiščenja
Volumski pretok odpadnih plinov se izraža v m3/h pri normnih pogojih;
9. Mejna vrednost emisij je vrednost koncentracije halogeniranih organskih spojin v odpadnih plinih, izračunana pri normnih pogojih, ki v enem ali več časovnih obdobjih ne sme biti presežena;
10. Normni pogoji so temperatura 273,15 K in tlak 101,3 kPa
11. Snov je kateri koli kemijski element ali njegova spojina, ki se nahaja v naravi ali je industrijsko izdelana, v trdnem, tekočem ali plinastem stanju;
12. Organska spojina je vsaka spojina, ki vsebuje vsaj element ogljik in enega ali več od naslednjih elementov: vodik, kateri koli halogen, kisik, žveplo, fosfor, silicij ali dušik, razen ogljikovih oksidov ter anorganskih karbonatov in bikarbonatov;
13. Halogenirane organske spojine so halogenirani ogljikovodiki in druge halogenirane organske spojine z vreliščem pod 423 K pri 100 kPa;
14. Organsko topilo je katera koli hlapna organska spojina, ki se uporablja sama ali skupaj z drugimi snovmi, ne da bi se pri tem kemijsko spremenila, za raztapljanje surovin, izdelkov ali odpadnih materialov ali se uporablja kot čistilno sredstvo za raztapljanje nečistoč, kot sredstvo za raztapljanje, kot disperzni medij, kot sredstvo za uravnavanje viskoznosti ali površinske napetosti, kot plastifikator ali kot zaščitno sredstvo;
15. Ponovna uporaba organskih topil je uporaba organskih topil, regeneriranih v obratu za kakršne koli tehnične ali komercialne namene, skupaj z uporabo kot gorivo, vendar brez upoštevanja količin regeneriranega organskega topila, ki se ga odstrani kot odpadek;
16. Mejna količina je količina izpuščenih hlapnih organskih spojin, izražena v masnih enotah na uro;
17. Nazivna zmogljivost je največji masni vnos organskih topil v obrat, izražen kot dnevno povprečje, če obrat deluje v razmerah normalnega obratovanja ob projektiranem obsegu proizvodnje;
18. Normalno obratovanje je ves čas delovanja obrata ali izvajanja dejavnosti, razen zagona in zaustavitve ter vzdrževanja naprav;
19. Zagon in zaustavitev so postopki, s katerimi se dejavnost, oprema ali rezervoar požene ali zaustavi oziroma privede v prazni tek ali iz njega. Šteje se, da redna nihanja v delovanju naprave niso zagoni in zaustavitve.
20. Vnos je količina halogeniranih organskih topil in njihova količina v pripravkih, ki se uporablja v napravi, skupaj s topili, ki se reciklirajo v obratu ali izven njega, in ki se upošteva vsakokrat, ko se uporabi v napravi.

V napravah se lahko v tehnološko čisti obliki uporabljajo naslednji halogenirani ogljikovodiki: tetrakloroeten, trikloroeten ali diklorometan.
V napravah za kemično čiščenje tekstila in za ekstrahiranje je prepovedana uporaba trikloroetena.
V napravah za kemično čiščenje tekstila je prepovedana uporaba diklorometana.
Na podlagi vloge upravljavca naprave lahko agencija dovoli uporabo delno fluoriranih ogljikovodikov v tehnološko čisti obliki ali v mešanici s trans-1-2-dikloroetenom, če gre za površinsko čiščenje elektronskih komponent in izdelavo preciznih merilnih in regulacijskih naprav in je iz dokumentacije, priložene k vlogi, razvidno, da ni možno pričakovati škodljivih vplivov na okolje in da za takšno uporabo ni mogoče uporabiti topil, ki ne vsebujejo fluora.
Za halogenirane organske spojine, izločene iz odpadnih plinov, je treba zagotoviti ponovno uporabo.

Upravljavec naprave, ki uporablja rakotvorne, mutagene in za reprodukcijo strupene halogenirane organske spojine z oznako R 45, R 46, R 49, R 60 ali R 61, mora te snovi v najkrajšem možnem času nadomestiti z manj škodljivimi snovmi, če je to možno ob upoštevanju tehničnih možnosti ter razmerja med stroški in koristmi.
Če se v napravi, za katero veljajo določbe te uredbe, pri obdelavi materialov in proizvodov sproščajo rakotvorne, mutagene ali za reprodukcijo strupene halogenirane organske spojine iz prejšnjega odstavka, se mora pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji ter pri obratovanju naprave zagotoviti, da mejna količina teh snovi ne presega 10 g/h ali da mejna vrednost emisij vseh teh snovi v nerazredčenem odpadnem plinu ne presega 2 mg/m3.
Če se v napravi, za katero veljajo določbe te uredbe, pri obdelavi materialov in proizvodov sproščajo halogenirane organske spojine z oznako R 40, se mora pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji ter pri obratovanju naprave zagotoviti, da mejna količina teh snovi v odpadnih plinih ne presega 100 g/h ali da mejna vrednost emisij vseh teh snovi v nerazredčenem odpadnem plinu ne presega 20 mg/m3.
Organskim topilom, ki vsebujejo halogenirane ogljikovodike in se jih uporablja v napravah, se ne sme dodajati spojin iz prvega odstavka.

Pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji ter pri obratovanju naprav ali obratov, v katerih so naprave, je treba zagotoviti, da se naprave lahko uporablja le v primeru, če je s tehničnimi ukrepi ob uporabi najboljše dosegljive tehnike zagotovljeno, da je koncentracija halogeniranih organskih spojin v zraku zmanjšana do najmanjše možne vrednosti:
– v prostorih zunaj obrata, kjer se zadržujejo ljudje, ali
– v sosednjih prostorih, v katerih se proizvajajo, obdelujejo, dajejo v promet, uživajo ali hranijo prehrambeni izdelki.
Če se v katerem od prostorov iz prejšnjega odstavka na podlagi meritev ugotovi, da je v zraku sedemdnevna povprečna vrednost koncentracije tetrakloroetena večja kot 0,1 mg/m3, mora upravljavec te naprave o tem obvestiti agencijo in inšpektorja, pristojnega za varstvo okolja, ter v roku šestih mesecev po ugotovitvi sprejeti ukrepe, s katerimi zagotovi zmanjšanje koncentracije tetrakloroetena pod 0,1 mg/m3.

(splošne zahteve glede čiščenja odpadnih plinov)
Pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji ter pri obratovanju naprav je treba zagotoviti, da se odpadni plini očistijo v ločevalniku hlapov in da koncentracija halogeniranih organskih spojin v nerazredčenem očiščenem odpadnem plinu ne presega 20 mg/m3.

Polnjenje naprav z organskimi topili ali pomožnimi sredstvi, ki vsebujejo halogenirane organske spojine, in odvzem izrabljenih organskih topil je treba izvesti z najboljšo razpoložljivo tehniko tako, da so emisije halogeniranih organskih spojin čim manjše. Hlape organskih topil, ki pri tem nastajajo, je treba izsesavati in jih utekočiniti ali jih ponovno uvajati v rezervoarje za polnjenje naprav z organskimi topili.
Ostanke, ki vsebujejo halogenirane organske spojine, se lahko iz naprav odstrani le z zaprto pripravo.
Halogenirane organske spojine ali ostanke, ki vsebujejo halogenirane organske spojine, se lahko hrani in prevaža le v zaprtih posodah.

Izsesane odpadne pline, ki vsebujejo halogenirane organske spojine, se sme odvajati le po cevovodih, ki so odporni na te snovi, in sicer tako, da je pri tem zagotovljen naravni odvod odpadnih plinov.
Prezračevalne naprave prostorov obrata, v katerem so naprave, morajo biti iz materialov, ki so odporni na halogenirane organske spojine.

Pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji ter pri obratovanju naprav za površinsko čiščenje je treba zagotoviti:
1. da se obdelovani material ali proizvodi obdelujejo v ohišju, ki je z izjemo odprtin, potrebnih za izsesavanje odpadnih plinov, popolnoma zaprto in pri katerem so v skladu z najboljšo razpoložljivo tehniko uporabljene vse možnosti preprečevanja emisij z zatesnitvijo, izločanjem halogeniranih organskih spojin ali s spremembo postopka obdelave;
2. da koncentracija halogeniranih organskih spojin v zraku v napravi na kraju odvzema obdelovanega materiala ali proizvodov iz nje ne presega 1 g/m3;
3. da se z avtomatskim zapiranjem naprave zagotavlja, da je odvzem obdelovanega materiala ali proizvodov iz odvzemnega območja mogoč šele tedaj, ko izmerjena vrednost koncentracije halogeniranih organskih spojin v zraku v napravi ne presega 1 g/m3.
Če se zrak iz odvzemnega območja naprave izsesava, se koncentracija iz 2. točke prejšnjega odstavka nanaša na zrak v napravi v odvzemnem območju.

Če se v napravi za površinsko čiščenje uporablja organsko topilo, ki vsebuje več kot 50% diklorometana, je mejna vrednost emisij halogeniranih organskih spojin v nerazredčenem očiščenem odpadnem plinu 50 mg/m3.

Če pri napravi za površinsko čiščenje, ki je namenjena odstranjevanju lakov in barv, ni možno izpolniti pogojev iz 2. in 3. točke 10. člena te uredbe, je treba pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji ter pri obratovanju naprave zagotoviti, da se zrak iz odvzemnega območja pri odvzemu obdelanega materiala ali proizvodov izsesava in da se z odvzetimi predmeti ne raznaša organskega topila v tekočem stanju.
Če zaradi velikosti ali drugih lastnosti obdelovanega materiala ali proizvoda ni možno izpolniti pogojev iz 1., 2. in 3. točke 10. člena te uredbe, je treba pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji ter pri obratovanju naprave za površinsko čiščenje uporabiti vse možnosti preprečevanja emisij halogeniranih organskih spojin v okolje s pomočjo okrovov, zatesnitev, zračnih zaves in ločenega izsesavanja odpadnega zraka.

Naprava mora ustrezati standardu SIST ISO 8230 za stroje za kemično čiščenje tekstila, ki uporabljajo perkloretilen in mora imeti naslednje sestavne dele:
– varnostno kad za topilo;
– zaprt sistem čiščenja brez prenašanja blaga (“suho do suhega“);
– sistem filtracije brez naplavljanja;
– varovanje pred prenapolnenjem destilacijske posode;
– integrirani naknadni ločevalnik vode;
– regeneracijo topila s hladilno tehniko (kondenzacija pri znižani temperaturi);
– samodejno časovno kontrolo sušenja;
– adsorpcijsko napravo z desorpcijo s pomočjo vročega zraka.
Naprava mora delovati tako, da se po pričetku procesa čiščenja polnilna vrata samodejno zaklenejo in jih je mogoče znova odpreti šele po končani fazi sušenja, ko se je izvršila dezodoracija bobna preko aktivnega oglja in ko temperatura očiščenega blaga ni manjša od 308 K (35 °C).

Ločevalnikov hlapov se ne sme desorbirati s svežim zrakom ali zrakom iz prostora. V napravi za kemično čiščenje tekstila se lahko za čiščenje tekočega topila uporabljajo le filtri, ki jih je mogoče regenerirati.
Obratovalni prostori se morajo prezračevati izključno s prezračevalnimi napravami z izsesavanjem prostorskega zraka. Prezračevanje mora biti izvedeno tako, da se emisije halogeniranih organskih spojin, ki nastajajo na območju strojev, shranjevanja topil, shranjevanja očiščenega ali oplemenitenega blaga, likalnih miz, vlažilnih naprav ali izpraznjevanja strojev, zajamejo na mestu nastanka. Iz odpadnega zraka, ki nastaja zaradi prezračevanja obratovalnih prostorov in prostorov iz prejšnjega odstavka, ni treba izločevati halogeniranih organskih spojin.
V obratovalnih prostorih se izven naprav za kemično čiščenje tekstila ne sme uporabljati nobenih halogeniranih organskih spojin.

Upravljavec obstoječe naprave za površinsko čiščenje, ki nima izsesavanja odpadnih plinov, ali naprave z vgrajenim izsesavanjem in masnim tokom halogeniranih ogljikovodikov v odpadnih plinih, ki je manjši od 0,3 kg/h, mora pri obratovanju naprave zagotoviti, da so uporabljene vse možnosti za preprečevanje emisij halogeniranih ogljikovodikov v okolje z zatesnitvijo prostora za obdelavo materiala, zatesnitvijo ohišja naprave za obdelavo materiala, s kondenzacijskim izločevanjem halogeniranih ogljikovodikov iz odpadnih plinov ali z drugimi spremembami v tehnološkem procesu.

Upravljavec obstoječe naprave za površinsko čiščenje z vgrajenim izsesavanjem odpadnih plinov in masnim pretokom halogeniranih ogljikovodikov v odpadnih plinih, ki je enak ali večji od 0,3 kg/h, mora pri obratovanju naprave zagotoviti, da so izpolnjene zahteve glede naslednjih mejnih vrednosti emisij halogeniranih organskih spojin v odpadnih plinih:
– 200 mg/m3 za pretoke odpadnih plinov, ki so manjši od 500 m3/h, in
– 100 mg/m3 za pretoke odpadnih plinov, ki so enaki ali večji od 500 m3/h.
Če organsko topilo vsebuje več kot 50% diklorometana, je v odpadnih plinih s pretoki, ki so enaki ali večji od 500 m3/h, mejna vrednost emisij halogeniranih organskih spojin enaka 150 mg/m3.
Če je v obratu upravljavca naprav za površinsko čiščenje več takih naprav, ki so funkcionalno vključene v isti tehnološki proces, se za pretok odpadnih plinov upošteva celotni masni tok oziroma celotni pretok iz vseh naprav v obratu.

Upravljavec naprave za kemično čiščenje tekstila mora v primeru, da v sosednjih prostorih, kjer se zadržujejo ljudje, zaradi njegovega obratovanja sedemdnevna povprečna vrednost koncentracije tetrakloroetena presega vrednosti 1 mg/m3, takoj sprejeti ukrepe, s katerimi doseže zmanjšanje pod to vrednost.

Upravljavec obstoječe naprave za ekstrahiranje, pri kateri je masni tok halogeniranih organskih spojin v odpadnih plinih enak ali večji od 0,3 kg/h, mora zagotoviti, da se odpadni plini očistijo v ločevalniku hlapov in zagotoviti, da so pri obratovanju naprave izpolnjene zahteve glede naslednjih mejnih vrednosti emisij halogeniranih organskih spojin v odpadnih plinih:
– 200 mg/m3, če je pretok odpadnih plinov manjši od 500 m3/h, in
– 100 mg/m3, če je pretok odpadnih plinov enak ali večji od 500 m3/h.
Če organsko topilo vsebuje več kot 50% diklorometana, je v odpadnih plinih s pretoki, ki so enaki ali večji od 500 m3/h, mejna vrednost emisij halogeniranih organskih spojin enaka 150 mg/m3.
Če je v obratu upravljavca naprav za ekstrahiranje več takih naprav, ki so funkcionalno vključene v isti tehnološki proces, se za pretok odpadnih plinov upošteva celotni pretok odpadnih plinov vseh naprav v obratu.

Koncentracija halogeniranih organskih spojin se določa v masnih enotah, izraženih v g ali mg na enoto prostornine suhega odpadnega plina, izražene v m3, pri normnih pogojih.
Če se koncentracija halogeniranih organskih spojin ugotavlja na izpustu ločevalnika hlapov, morajo biti odpadni plini razredčeni toliko, kot je to tehnično in obratovalno neizogibno.
Iz izmerjenih vrednosti koncentracij halogeniranih organskih spojin v odpadnih plinih se izračunajo polurne povprečne vrednosti meritev koncentracije.

Upravljavec naprave za površinsko čiščenje in naprave za ekstrahiranje mora zagotoviti za izvajanje meritev koncentracije halogeniranih organskih spojin v napravi merilno odprtino, ki je primerna za namestitev merilnih naprav in omogoča nenevarno izvedbo meritev. Merilna odprtina mora biti namenjena samo meritvam koncentracij v napravi. V času, ko se meritve ne izvajajo, mora biti merilna odprtina tesno zaprta in zaklenjena.

Upravljavec naprave za površinsko čiščenje in naprave za ekstrahiranje mora zagotoviti izvedbo prvih in občasnih meritev emisij halogeniranih organskih spojin.
Če je pretok odpadnih plinov iz naprave večji od 500 m3/h, se mora za ugotavljanje koncentracije halogeniranih organskih spojin v odpadnih plinih namesto občasnih meritev izvajati trajne meritve emisij halogeniranih organskih spojin.
Meritve emisij halogeniranih organskih spojin v odpadnih plinih iz prejšnjega odstavka se lahko namesto s trajnimi meritvami izvajajo z občasnimi meritvami, če oprema naprave zagotavlja njen samodejen izklop, takoj ko koncentracija halogeniranih organskih spojin v zraku pred vstopom v ločevalnik hlapov preseže vrednost 1 g/m3.
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena občasnih meritev emisij halogeniranih organskih spojin ni treba izvajati, če prostornina rezervoarja za polnjenje organskih topil v napravo ne presega 50 litrov in je naprava opremljena z ločevalnikom hlapov za čiščenje odpadnih plinov.
Občasne meritve je treba izvesti vsako leto enkrat tako, da med dvema zaporednima občasnima meritvama ni več kot trinajst in ne manj kot enajst mesecev.
Če se v okviru posamezne občasne meritve emisij halogeniranih organskih spojin izmeri, da je presežena mejna vrednost, določena s to uredbo, je treba občasne meritve ponoviti šest mesecev kasneje.

Na podlagi vloge upravljavca naprave lahko agencija dovoli opustitev občasnih meritev iz prejšnjega člena, če se na napravi med njenim obratovanjem izvajajo trajne meritve emisij halogeniranih organskih spojin v odpadnih plinih.
V dovoljenju iz prejšnjega odstavka agencija določi tudi pogostost in način umerjanja naprav za trajne meritve emisij halogeniranih organskih spojin in pri tem upošteva, da se mora napravo umeriti najmanj enkrat na leto.

V okviru posamezne občasne meritve je treba najmanj trikrat izmeriti koncentracijo halogeniranih organskih spojin. Čas vzorčenja posamezne meritve je:
– 30 sekund za meritev koncentracije v bobnu oziroma v območju za odvzem obdelovanega materiala ali proizvodov in
– 30 minut za meritev koncentracije v odpadnih plinih na njihovem izpustu iz naprave.

Upravljavec naprave za kemično čiščenje mora zagotoviti izvajanje obratovalnega monitoringa emisij halogeniranih organskih spojin skladno s programom obratovalnega monitoringa emisij halogeniranih organskih spojin iz naprav, za katere veljajo določbe te uredbe (v nadaljnjem besedilu: program obratovalnega monitoringa).
Program obratovalnega monitoringa predpiše minister, pristojen za okolje, do 30. septembra tekočega leta za obdobje enega ali več naslednjih let.

Program obratovalnega monitoringa izvajajo osebe, ki imajo veljavno pooblastilo ministra, pristojnega za okolje, za izvajanje prvih meritev in emisijskega monitoringa po določbah pravilnika in jih je za izvedbo programa obratovalnega monitoringa izbrala agencija skladno z določbami predpisa o javnih naročilih.

Program obratovalnega monitoringa določa predvsem:
– vrste in obseg meritev,
– metodologijo vzorčenja, merjenja ter analize vzorcev,
– bilanco organskih topil,
– izračun letne emisije halogeniranih organskih spojin,
– evidentiranje, hranjenje in obdelavo podatkov obratovalnega monitoringa,
– posebne pogoje, ki jih mora izpolnjevati pooblaščeni izvajalec monitoringa za izvajanje prvih meritev in emisijskega monitoringa po določbah pravilnika,
– obliko in vsebino letnega poročila o izvedbi in rezultatih programa obratovalnega monitoringa.

Upravljavec naprave, mora voditi poslovnik uporabe halogeniranih organskih spojin, iz katerega so za vsako napravo posebej razvidni:
– vrste in količin organskih topil, ki se jih je v napravi uporabilo,
– količina v recikliranje ali v drugo ponovno uporabo oddanih topil ali materialov, ki vsebujejo topila,
– količina v odstranjevanje oddanih topil in/ali trdnih odpadkov, ki vsebujejo topila,
– količina topil v odpadnih vodah.
Upravljavec naprave za površinsko čiščenje in naprave za ekstrahiranje mora dodatno registrirati:
– čas normalnega obratovanja naprave in
– čas zagonov in zaustavitev zaradi vzdrževalnih del na napravi.
Upravljavec naprave za površinsko čiščenje in naprave za kemično čiščenje tekstila mora dodatno navesti tudi težo blaga ali predmetov, ki so se očistili.
Če je naprava opremljena z ločevalnikom hlapov za čiščenje odpadnih plinov, se morajo v poslovniku dnevno voditi tudi podatki o njenem pravilnem obratovanju, razen za ločevalnike hlapov, ki so opremljeni z napravami za trajno merjenje parametrov obratovanja naprave oziroma shranjevanje podatkov o njenem obratovanju in merjenju koncentracij na izpustu očiščenih odpadnih plinov.

Za določanje obratovalnega časa naprave se uporablja na napravi nameščena posebna ura za merjenje časa obratovanja naprave.
Na podlagi podatkov iz poslovnika mora upravljavec naprave za površinsko čiščenje in naprave za ekstrahiranje za vsako koledarsko leto izdelati letno bilanco uporabljenih halogeniranih organskih spojin v skladu s predpisi o emisiji hlapnih organskih spojin iz naprav, ki uporabljajo organska topila za vse količine in čase iz prejšnjega odstavka.
Upravljavec naprave mora zagotoviti, da se hrani poslovnik za zadnja tri leta obratovanja naprave.

Naprava ne obremenjuje okolja z emisijo halogeniranih organskih spojin v odpadnih plinih čezmerno, če:
1. pri trajnih meritvah:
– več kot 95% polurnih povprečnih vrednosti koncentracije halogeniranih organskih spojin v odpadnih plinih ne presega mejne vrednosti emisij in
– nobena od polurnih povprečnih vrednosti koncentracije halogeniranih organskih spojin v odpadnih plinih ne presega mejne vrednosti emisij za več kot trikrat,
2. pri občasnih meritvah:
– nobena od polurnih povprečnih vrednosti koncentracije halogeniranih organskih spojin v odpadnih plinih ne presega mejne vrednosti emisij.

Uporabno dovoljenje je lahko izdano za novo ali rekonstruirano napravo, če iz poročila o prvih meritvah obratovalnega monitoringa sledi, da naprava izpolnjuje vse zahteve glede mejnih vrednosti emisij, kot jih določa ta uredba.
Če se ugotovi, da naprava ne izpolnjuje zahtev glede emisij iz te uredbe, je upravljavec dolžan o tem nemudoma obvestiti agencijo in inšpektorja, pristojnega za okolje.

Upravljavec naprave mora vsako gradnjo naprave, njeno rekonstrukcijo in obratovanje prijaviti agenciji.
Prijavo naprave mora upravljavec naprave poslati na agencijo v pisni in elektronski obliki na obrazcu iz priloge 1 ali 2, ki sta sestavni del te uredbe. Prijava naprave vsebuje naslednje podatke:
a) splošne podatke o upravljavcu naprave:
– ime in sedež gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije ali samostojnega podjetnika posameznika, ki upravlja ali bo upravljala napravo,
– naslov stavbe, v kateri je naprava,
– ime in naslov osebe, ki zastopa upravljavca naprave,
b) podatke v zvezi uporabo halogeniranih organskih spojin:
– podatki o dejavnosti upravljavca naprave in o vrsti naprave,
– podatki o organskih topilih, ki vsebujejo halogenirane organske spojine in se bodo uporabljala v napravi, in
– količino organskih topil, ki se letno porabi v napravi.
Upravljavec naprave mora poslati prijavo naprave na agencijo najmanj tri mesece pred pričetkom gradnje naprave ali njene rekonstrukcije in pred pričetkom poskusnega obratovanja.

Upravljavec naprave mora agenciji prijaviti tudi:
– vsako znatno spremembo uporabe organskih topil,
– vsako drugo spremembo podatkov iz prijave naprave iz prejšnjega člena, kot je sprememba značilnosti in nevarnih lastnosti uporabljenih halogeniranih organskih spojin ali sprememba postopka čiščenja odpadnih plinov ali zajemanja emisij,
– prenehanje obratovanja naprave in način odstranitve naprav.
Prijavo iz prejšnjega odstavka mora upravljavec naprave poslati agenciji na obrazcu iz priloge 1 ali 2 te uredbe najmanj tri mesece pred nastopom spremembe ali pred prenehanjem obratovanja naprave.

Agencija vodi evidenco o napravah, za katere veljajo določbe te uredbe.
Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje podatke o:
– firmi oziroma imenu in sedežu upravljavca naprave ter o vrsti naprave,
– letni količini in vrsti uporabljenih pripravkov, ki vsebujejo organska topila z vsebnostjo halogeniranih organskih spojin,
– letni emisiji halogeniranih organskih spojin in druge podatke iz obratovalnega monitoringa.

Upravljavec naprave za površinsko čiščenje in napravah za ekstrahiranje mora prijaviti agenciji najmanj tri mesece pred začetkom del tudi vsako obnovo obstoječe naprave ali spremembo tehnologije, ki nista rekonstrukcija po predpisih o graditvi objektov.
Če gre za obnovo naprave ali spremembo tehnologije iz prejšnjega odstavka, obnovljena naprava izpolnjuje zahteve glede mejnih vrednosti emisij, če iz poročila obratovalnega monitoringa prvega leta po obnovi sledi, da naprava izpolnjuje vse zahteve glede mejnih vrednosti emisij, kot jih določa ta uredba.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.

Z denarno kaznijo od 200.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek gospodarska družba ali druga pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
– če ne upošteva prepovedi iz 4. člena te uredbe,
– če ne upošteva prepovedi iz četrtega odstavka 5. člena te uredbe,
– če ne obvesti pristojnih organov o preseganju koncentracije tetrakloroetena iz drugega odstavka 6. člena te uredbe,
– če ne zagotovi zmanjšanje koncentracije tetrakloroetrene v roku iz 6. člena te uredbe,
– če ne ravna s halogeniranimi organskimi spojinami skladno z določbami 8. člena te uredbe,
– če ne upošteva prepovedi iz tretjega odstavka 14. člena te uredbe,
– če ne sprejme ukrepov za zmanjšanje koncentracije tetrakloroetena iz 17. člena te uredbe,
– če ne prijavi gradnjo, rekonstrukcijo ali obratovanje naprave kot to določajo 31., 32. in 34. člen te uredbe.
Z denarno kaznijo od 100.000 do 250.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba gospodarske družbe ali druge pravne osebe.

Upravljavci obstoječih naprav morajo prijaviti napravo agenciji najkasneje do 31. oktobra 2002.
Upravljavci obstoječih naprav morajo prilagoditi emisije halogeniranih organskih spojin zahtevam te uredbe, ki veljajo za obstoječe naprave, najkasneje do 31. oktobra 2004.
Upravljavci obstoječih naprav morajo prilagoditi emisije halogeniranih organskih spojin iz obstoječih naprav zahtevam te uredbe, ki veljajo za nove in rekonstruirane naprave, najkasneje do 31. oktobra 2007.
Upravljavci obstoječih naprav morajo prilagoditi meritve emisij zahtevam te uredbe najkasneje do 31. oktobra 2004.

Ne glede na določbe iz tretjega odstavka prejšnjega člena pa veljajo za obstoječe naprave brez prehodnega obdobja določbe, ki so s to uredbo določene za nove in rekonstruirane naprave:
– če gre za rekonstrukcijo naprave, za katere gradnjo in rekonstrukcijo je predpisan postopek presoje vplivov na okolje, ali
– če rekonstrukcija povzroči znatno spremembo uporabe organskih topil, ki vsebujejo halogenirane organske spojine.
Prehodnega obdobja za obstoječe naprave iz tretjega odstavka prejšnjega člena se tudi ne upošteva, če gre za rekonstrukcijo obrata, v katerem je naprava in za katerega gradnjo in rekonstrukcijo je predpisan postopek presoje vplivov na okolje.

Prvi program obratovalnega monitoringa predpiše minister, pristojen za okolje, najkasneje do 30. septembra 2002 za obdobje od 1. januarja 2003 do 31. decembra 2004.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

* Ta uredba povzema vsebino direktive EC o omejevanju emisij hlapnih organskih spojin zaradi uporabe organskih topil pri določenih aktivnostih in napravah (1999/13/EC) v delu, ki se nanaša na uporabo halogeniranih topil v določenih napravah.