Na podlagi prvega odstavka 27. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99 in 22/00) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa posebne zahteve v zvezi z emisijo snovi pri odvajanju tehnološke odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: odpadna voda) iz objektov in naprav za pranje in kemično čiščenje tekstilij (tkanine, pletenine, preproge in netkane tekstilije), in sicer:
– mejne vrednosti parametrov odpadne vode,
– posebne ukrepe v zvezi z zmanjševanjem emisije snovi in
– program obratovalnega monitoringa odpadnih vod.
Za vprašanja o emisiji snovi v vode, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja predpis o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (v nadaljnjem besedilu: uredba).
Za vprašanja obratovalnega monitoringa odpadnih vod, ki jih ne ureja program obratovalnega monitoringa odpadnih vod iz 9. člena te uredbe, se uporabljajo določbe iz predpisa o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (v nadaljnjem besedilu: pravilnik).

Določbe te uredbe veljajo za objekte in naprave za:
– pranje tekstilij,
– čiščenje, sušenje ali podobne obdelave tekstilij, izdelkov iz naravnega in umetnega krzna in usnja, z uporabo halogeniranih organskih topil in
– regeneriranje adsorbentov za obdelavo odpadnega zraka, onesnaženega s halogeniranimi organskimi topili iz dejavnosti iz predhodne alinee, če uporabljajo vodni medij.
(v nadaljnjem besedilu: vir onesnaževanja).

Določbe te uredbe ne veljajo za vir onesnaževanja iz prve alinee prejšnjega člena, če se s pranjem tekstilij:
– ne opravlja dejavnosti pralnic in kemičnih čistilnic in
– je skupna zmogljivost pranja manjša od 100 kg perila.
Določbe te uredbe ne veljajo za odpadno vodo iz hladilnih sistemov in parnih generatorjev znotraj vira onesnaževanja.
Določbe te uredbe ne veljajo za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v objektih iz prejšnjega člena.

Mejne vrednosti parametrov odpadne vode iz virov onesnaževanja za pranje tekstilij so določene v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
Mejne vrednosti parametrov odpadne vode iz virov onesnaževanja za čiščenje, sušenje ali podobno obdelavo tekstilij, izdelkov iz krzna in usnja, z uporabo halogeniranih organskih topil ter regeneriranja adsorbentov za obdelavo odpadnega zraka iz omenjenih dejavnosti so določene v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.

Posebni ukrepi v zvezi z odvajanjem odpadne vode iz virov onesnaževanja iz prve alinee 2. člena te uredbe so:
– smotrna uporaba pralnih sredstev ter izraba odvečne toplote,
– pri velikih napravah uporaba protitočnega postopka ter izogibanje večkratnemu pranju s pralnimi sredstvi, razen če gre za izjemno umazane tkanine, ali če je to potrebno zaradi nujne dezinfekcije,
– izvajanje ukrepov, ki zagotavljajo enakomeren dotok odpadne vode na čistilno napravo, zlasti pri velikih napravah,
– zagotoviti enakomeren odtok odpadne vode preko čistilno-usedalnega bazena čistilne naprave pri neposrednem odvajanju odpadne vode v vodotok,
– zmanjšanje uporabe pralnih sredstev, ki vsebujejo fosfor, prednostna uporaba belilnih komponent, ki se jih ločeno dozira, ter uporaba belilnih sredstev brez klora, pri procesih pranja s postopki beljenja,
– smotrna uporaba mehčalcev,
– preprečevanje predoziranja pralnih sredstev in belil,
– najmanjša možna uporaba dezinfekcijskih sredstev, ki izločajo klor. Če je uporaba dezinfekcijskih sredstev nujna, se jih uporablja v posebni delovni fazi, ki sledi postopku pranja,
– fizikalno-kemijsko čiščenje odpadne vode pred odvajanjem odpadne vode v kanalizacijo,
– fizikalno-kemijsko in/ali biološko čiščenje z odstranjevanjem ogljika, nitrifikacijo ter odstranjevanjem dušika in fosforja, če gre za neposredno odvajanje odpadne vode v vodotok na evtrofičnih območjih,
– odstranjevanje ostankov pralnih sredstev in drugih odpadkov ter odpadkov iz obdelave odpadne vode, skladno s predpisi na področju ravnanja z odpadki.

Posebni ukrepi v zvezi z odvajanjem odpadne vode iz virov onesnaževanja iz druge in tretje alinee prvega odstavka 2. člena te uredbe so:
– uporaba naprav zaprtega sistema pri kemičnem čiščenju z lahkohlapnimi kloriranimi ogljikovodiki in uporaba nehalogeniranih organskih topil pri kemičnem čiščenju primerno napravo,
– fizikalno-kemijsko čiščenje odpadne vode za zmanjšanje vsebnosti lahkohlapnih organskih topil v kontaktni vodi,
– prepoved izlivanja nevarnih odpadkov, kot so ostanki iz posod za destiliranje, rabljenih halogeniranih organskih topil, ter rabljenih filtrskih mas v sistem odvajanja odpadnih vod,
– upoštevanje navodila za obratovanje, ki ga je izdal izdelovalec naprave.

Upravljavec ali lastnik vira onesnaževanja te uredbe mora zagotoviti izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih voda skladno s programom obratovalnega monitoringa odpadnih voda iz objektov in naprav za pranje in kemično čiščenje tekstilij (v nadaljnjem besedilu: program obratovalnega monitoringa).
Program obratovalnega monitoringa predpiše minister, pristojen za okolje, do 30. septembra tekočega leta za obdobje enega ali več naslednjih let.

Upravljavec ali lastnik naprave iz 2. člena te uredbe mora zagotoviti vodenje poslovnika obratovanja naprave za pranje oziroma za čiščenje.
V poslovnik obratovanja iz prejšnjega odstavka se dnevno vpisujejo vsa opravljena dela pri obratovanju in vzdrževanju naprave za pranje ali čiščenje, rezultati merjenja predpisanih parametrov odpadne vode ter vsi izredni dogodki, ki nastanejo med obratovanjem naprave, okvar ali drugih prekinitev obratovanja naprave in podobnih razlogov, ter njihov čas trajanja.
Oblika in podrobnejša vsebina poslovnika za objekte in naprave iz druge in tretje alinee 2. člena je določena v programu obratovalnega monitoringa.
Za vodenje poslovnika obratovanja naprave za pranje ali čiščenje skrbi oseba, odgovorna za obratovanje in vzdrževanje naprave.

Program obratovalnega monitoringa izvajajo osebe, ki imajo veljavno pooblastilo ministrstva, pristojnega za okolje, za izvajanje prvih meritev in emisijskega monitoringa po določbah pravilnika, in jih je za izvedbo programa obratovalnega monitoringa izbrala Agencija Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija) skladno s predpisi o javnih naročilih. Merila za izbor izvajalcev programa obratovalnega monitoringa določi agencija v javnem razpisu.

Program obratovalnega monitoringa določa predvsem:
– vrste in obseg meritev,
– metodologijo vzorčenja, merjenja ter analize vzorcev,
– bilanco organskih topil,
– izračun letne obremenitve okolja zaradi odvajanja odpadnih voda,
– evidentiranje, hranjenje in obdelavo podatkov obratovalnega monitoringa,
– posebne pogoje, ki jih mora izpolnjevati pooblaščeni izvajalec monitoringa za izvajanje prvih meritev in emisijskega monitoringa po določbah pravilnika,
– obliko in vsebino letnega poročila o izvedbi in rezultatih programa obratovalnega monitoringa.

Upravljavec vira onesnaževanja je dolžan obstoječi vir, rekonstrukcijo obstoječega vira in novi vir onesnaževanja iz prve, druge in tretje alinee 2. člena te uredbe prijaviti agenciji v skladu z določbami predpisa o emisiji hlapnih halogeniranih organskih spojin v zrak iz naprav, ki uporabljajo organska topila.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.

Upravljavec obstoječega vira onesnaževanja mora poslati prijavo vira onesnaževanja na agencijo najkasneje do 31. oktobra 2002.
Povzročitelj obremenitve mora obstoječe objekte in naprave za pranje tekstilij prilagoditi določbam te uredbe najkasneje v 24 mesecih po uveljavitvi te uredbe, objekte ter naprave iz druge in tretje alinee iz 2. člena te uredbe pa najkasneje do 31. oktobra 2007.

Do sprejetja prvega programa obratovalnega monitoringa za vire onesnaževanja iz prve alinee 2. člena te uredbe, se za vprašanja obratovalnega monitoringa uporabljajo določbe iz predpisa o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.