Na podlagi prvega odstavka 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97, 23/99, 119/00 in 31/01), 69. in 71. člena zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS-stari, št. 15/90, 5/91, 18/91 in 22/91, Uradni list RS/I, št. 2/91 ter Uradni list RS, št. 4/93, 18/94, 41/94, 70/97, 87/97 in 38/99) in 18. člena zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS-stari, št. 30/90, 18/91 in 22/91, Uradni list RS/I, št. 2/91 ter Uradni list RS, št. 4/93, 13/93 in 18/94) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o skupnih osnovah in kriterijih, na podlagi katerih delavcem v državnih organih in funkcionarjem, ki jih imenuje Vlada Republike Slovenije, pripada nadomestilo za ločeno življenje
1. člen
Delavec, ki je zaradi službenih potreb razporejen ali napoten na delo izven kraja svoje stalne zaposlitve in hkrati izven kraja stalnega prebivališča svoje družine ter zato zaradi službenih potreb živi ločeno od svoje družine, ima pravico do nadomestila za ločeno življenje.
Pravica do nadomestila za ločeno življenje se lahko po odločitvi predstojnika z odločbo prizna tudi delavcu, ki je zaradi sklenitve delovnega razmerja razporejen na delo izven kraja stalnega prebivališča svoje družine ter zato zaradi službenih potreb živi ločeno od svoje družine, če je njegovo delo zaradi znanja in izkušenj izjemnega pomena za delo v organu.
Pravico do nadomestila za ločeno življenje ima tudi funkcionar, ki ga imenuje Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada), če je ob imenovanju na funkcijo ali kasneje razporejen ali napoten na delo izven kraja stalnega prebivališča svoje družine ter zato zaradi službenih potreb živi ločeno od svoje družine.
2. člen
Družina po tej uredbi pomeni življenjsko skupnost staršev in otrok, določeno z zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76, 30/86, 1/89, 14/89, Uradni list RS, št. 13/94, 82/94, 29/95, 26/99, 60/99, 70/00 in 64/01), pri čemer se šteje, da ta skupnost obstaja le do otrokovega dopolnjenega osemnajstega leta starosti oziroma največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti, če se otrok redno šola.
Za družino v smislu te uredbe se ne glede na prejšnji odstavek šteje tudi življenjska skupnost zakoncev oziroma izvenzakonskih partnerjev.
Nadomestilo za ločeno življenje obsega nadomestilo stroškov stanovanja in nadomestilo stroškov prehrane.
Višino nadomestila in način usklajevanja zneskov nadomestila za ločeno življenje določa zakon.
3. člen
Nadomestilo stroškov za ločeno življenje pripada delavcu in funkcionarju od dneva, ko nastopi delo v kraju, kamor je bil razporejen ali napoten na delo, do dneva, ko preneha z delom v tem kraju.
4. člen
Delavcu oziroma funkcionarju nadomestilo za ločeno življenje ne pripada:
– če je razporejen ali napoten na delo v drug kraj in ta kraj ni oddaljen več kot 60 km od kraja stalnega prebivališča njegove družine;
– če mu je v kraju, kamor je bil po službeni potrebi razporejen ali napoten na delo, dodeljeno primerno stanovanje, za katerega ne plačuje stroškov, oziroma če tako stanovanje odkloni;
– če odkloni ponujeno primerno družinsko stanovanje v kraju, kamor je bil po službeni potrebi razporejen oziroma napoten na delo, oziroma če se vseli v dodeljeno družinsko stanovanje, družine pa ne preseli;
– med letnim dopustom in v drugih primerih, ko ne živi ločeno od družine;
– če je napoten na izpopolnjevanje, izobraževanje ali usposabljanje;
– če se družina preseli k delavcu ali funkcionarju.
V primeru iz druge alinee prejšnjega odstavka tega člena pripada delavcu oziroma funkcionarju nadomestilo za ločeno življenje le v delu, ki pomeni nadomestilo stroškov prehrane.
V času iz četrte alinee prvega odstavka tega člena pripada delavcu oziroma funkcionarju, razen v primerih iz druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena, nadomestilo za ločeno življenje le v delu, ki pomeni nadomestilo stroškov stanovanja.
V primeru iz pete alinee prvega odstavka tega člena se pravica do nadomestila stroškov stanovanja ali nadomestila stroškov prehrane uredi s pogodbo o izpopolnjevanju, izobraževanju ali usposabljanju.
5. člen
Do nadomestila stroškov za ločeno življenje niso upravičeni delavci oziroma funkcionarji, ki so razporejeni ali napoteni na delo izven Republike Slovenije.
Pravice teh delavcev oziroma funkcionarjev urejajo posebni predpisi.
6. člen
Delavec oziroma funkcionar, ki prejema nadomestilo za ločeno življenje, ni upravičen do povračila stroškov za dnevnice in prenočevanje ter do izplačila terenskega dodatka, razen če je z delovnega mesta, na katerega je bil razporejen oziroma napoten na delo zaradi službenih potreb, poslan na službeno pot oziroma na teren in ob pogojih za izplačilo teh prejemkov, ki jih določajo drugi predpisi.
7. člen
Delavcu oziroma funkcionarju, ki prejema nadomestilo za ločeno življenje, pripada nadomestilo za prevoz na delo in z dela v višini cene vozovnice za prevoz z javnim prevoznim sredstvom, in sicer:
– največ enkrat tedensko iz kraja, kamor je bil razporejen ali napoten na delo po službeni potrebi do kraja stalnega prebivališča njegove družine in nazaj;
– za vsak prevoz na delo in z dela od kraja prebivališča, kjer prebiva zaradi službene razporeditve ali napotitve na delo, do delovnega mesta, kamor je bil po službeni potrebi razporejen oziroma napoten na delo.
8. člen
Ministrstva, upravni organi in organizacije v sestavi ministrstev, upravne enote in drugi upravni organi ter vladne službe v roku enega meseca po uveljavitvi te uredbe v splošnih aktih določijo kriterije za izplačilo nadomestila za ločeno življenje v skladu z določili 69. člena zakona o delavcih v državnih organih in določili te uredbe.
Ministrstva, upravni organi in organizacije v sestavi ministrstev, upravne enote in drugi upravni organi ter vladne službe, ki v predpisanem roku iz prejšnjega odstavka tega člena v splošnih aktih ne določijo kriterijev za izplačilo nadomestila za ločeno življenje, neposredno uporabljajo določbo 69. člena zakona o delavcih v državnih organih in določbe te uredbe.
Za izplačilo nadomestila za ločeno življenje funkcionarjem se neposredno uporablja določba 18. člena zakona o funkcionarjih v državnih organih in določbe te uredbe.
9. člen
V roku enega meseca po uveljavitvi te uredbe morajo ministrstva, upravni organi in organizacije v sestavi ministrstev, upravne enote in drugi upravni organi ter vladne službe vladi posredovati število prejemnikov nadomestila za ločeno življenje.
10. člen
Izplačevanje nadomestila za ločeno življenje so ministrstva, upravni organi in organizacije v sestavi ministrstev, upravne enote in drugi upravni organi ter vladne službe dolžni uskladiti s to uredbo v roku enega meseca od njene uveljavitve.
11. člen
Z dnem uveljavitve te uredbe se razveljavi sklep o pravici do nadomestila za ločeno življenje (Uradni list RS, št. 24/01).
12. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 114-10/2002-1
Ljubljana, dne 16. maja 2002.
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Minister