Na podlagi tretjega odstavka 40. člena energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99 in 8/00) izdaja minister za okolje in prostor
N A V O D I L O
o sistemskem obratovanju prenosnega elektroenergetskega omrežja
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem navodilom se predpisujejo sistemska obratovalna navodila za prenosno omrežje (v nadaljnjem besedilu: SONPO-E) in pogoji za prenos električne energije od proizvajalcev do porabnikov po prenosnem omrežju.
2. člen
Navodilo vsebuje minimalne zahteve evropskega Združenja za koordinacijo prenosa električne energije (v nadaljnjem besedilu: UCTE) in Združenja evropskih upravljalcev prenosnega omrežja (v nadaljnjem besedilu: ETSO) za obratovanje in izmenjavo električne energije med sinhrono povezanimi elektroenergetskimi sistemi (v nadaljnjem besedilu: EES), ki so javno dostopna na uradni spletni strani ELES-a.
3. člen
Sestavni del teh navodil so naslednje priloge: Priloga I: Sodelovanje v primarni regulaciji, Priloga II: Minimalne zahteve za sekundarno regulacijo, Priloga III: Regulacija napetosti, Priloga IV: Uporaba n-1 kriterija, Priloga V: Baza tehničnih podatkov, Priloga VI: Baza obratovalnih podatkov, Priloga VII: Podatki, potrebni za priključitev na omrežje, Priloga VIII: Posebne zahteve za zaščito, Priloga IX: Otočno obratovanje TE Brestanica za potrebe NE Krško, Priloga X: Splošni postopek priprave in izvedbe izklopa elektroenergetske naprave, Priloga XI: Transformatorji z ozemljenimi ničelnimi točkami (zvezdišči), Priloga XII: Aktivirani (enopolni) APV-ji na daljnovodih, Priloga XIII: Dovoljene trajne obremenitve daljnovodov in zaščite, Priloga XIV: Preobremenjevanje vodnikov in Priloga XV: Stikališča, HE, TE in NEK, kjer je možna ali sinhronizacija ali paralelno spajanje.
4. člen
Upravljalec prenosnega omrežja (v nadaljnjem besedilu: UPO) določi posebne obveznosti za zaščito delovanja EES v pogodbah z uporabniki omrežja.
5. člen
Navodilo velja za UPO in uporabnike prenosnega elektroenergetskega omrežja.
1. Pomen izrazov
6. člen
Posamezni izrazi v tem navodilu imajo naslednji pomen:
– avtomatski ponovni vklop je ponovni vklop enega ali vseh treh polov odklopnika, ki sledi okvari v EES.
– bruto instalirana moč proizvodne enote je proizvedena moč na priključnih sponkah generatorja;
– celoten odjem je porabljena električna energija znotraj regulacijskega območja vključno z električno energijo, ki jo proizvedejo proizvajalci za lastno rabo;
– delna obremenitev je obremenitev, pri kateri generator obratuje z močjo med svojim tehničnim minimumom in nazivno močjo;
– delovna moč je električna moč, ki je na razpolago za pretvorbo v drugo obliko moči (mehansko, termično, kemično, optično ali akustično);
– distribucija je prenos električne energije od proizvajalca do končnega odjemalca.
– distribucijski elektroenergetski sistem (v nadaljnjem besedilu: DEES) so vse naprave za distribucijo električne energije med prenosnim EES in odjemalcem.
– električna moč je v fizikalnem smislu vektorski produkt toka in napetosti.
– elektroenergetski sistem je funkcionalna enota v elektrogospodarstvu, ki praviloma obsega proizvodne enote, prenosno in distribucijsko omrežje ter porabnike in je obenem regulacijsko območje;
– elektroenergetsko omrežje obsega naprave za prenos in distribucijo električne energije. Razvrščamo ga na osnovi funkcionalne, obratovalne, napetostne ali lastniške strukture. Nazivna napetost se uporablja kot dodatni kriterij za razvrščanje omrežja;
– elektroenergetsko podjetje je vsako podjetje, ki oskrbuje druge subjekte z električno energijo. Podjetja, ki izvajajo dobavo električne energije kot sekundarno dejavnost, so podjetja za dobavo električne energije;
– energetski transformator je naprava, ki primarno napetost transformira na sekundarno stran v določenem razmerju.
– Frekvenca, s katero EES obratuje, je število ciklov izmeničnega električnega toka v sekundi, izraženo v Hz (hertz);
– interkonekcijski sistem obsega vse sinhrono povezane prenosne sisteme;
– interkonekcijska povezava je tokokrog (ali transformator), ki povezuje prenosne sisteme različnih UPO-jev;
– jalova moč je komponenta električne moči izmeničnega toka, ki omogoča delovanje EES. Pretežno se jalova moč porabi za ustvarjanje magnetnega polja v elementih kot so transformatorji in motorji;
– kratek stik daleč od elektrarne: šteje se, da je kratek stik daleč od elektrarne, če je komponenta začetnega simetričnega trifaznega kratkostičnega toka na sinhronskem ali asinhronskem stroju manjša od dvojne vrednosti njegovega nazivnega toka;
– kratek stik blizu elektrarne: šteje se, da je kratek stik blizu elektrarne, če komponenta začetnega simetričnega trifaznega kratkostičnega toka preseže na sinhronskem ali asinhronskem stroju dvojno vrednost njegovega nazivnega toka;
– kratkostična moč v omrežju je produkt toka pri kratkem stiku v določeni točki sistema in dogovorjene, običajno obratovalne napetosti;
– krožni tok je razlika med dejansko izmenjavo moči in dogovorjenimi programi izmenjave na povezovalnih vodih;
– lastna raba proizvodne enote je električna moč, potrebna za obratovanje dodatnih in pomožnih naprav proizvodne enote, npr. naprave za dobavo tehnološke vode, dovod goriva in zraka in podobno ter pokrivanje izgub energetskih transformatorjev;
– minutna rezerva je primerna rezerva moči, ki je potrebna v vsakem trenutku zaradi pokrivanja izpada največjega proizvodnega agregata v EES, če omenjena moč že ni pokrita s sekundarno regulacijo. Minutno rezervo se lahko zakupi tudi izven regulacijskega območja in mora biti razpoložljiva v 15 minutah;
– moč na pragu elektrarne oziroma proizvodne enote je moč, oddana v omrežje. Določimo jo tako, da moči na generatorju odštejemo lastno porabo med obratovanjem, tudi če se lastna raba ne napaja iz proizvodne enote;
– močnostni faktor cos φ je količnik med delovno in navidezno močjo;
– mrtva cona je področje gibanja frekvence, kjer se frekvenčni regulator ne odziva. Za razliko od mrtvega pasu je mrtva cona posledica nepravilnosti pri načrtovanju regulatorja;
– mrtvi pas je področje gibanja frekvence, kjer se frekvenčni regulator ne odziva; mrtvi pas je nastavljen na regulatorjih namenoma;
– napajalna in odjemna vozlišča so poleg priključnih vozlišč proizvajalcev in porabnikov vsa predajna mesta v omrežju različnih napetostnih nivojev, ki omogočajo dostop uporabnikom in se jih lahko uporabi za obračun električne energije;
– napajalni priključek označuje tehnični stik odjemalčevega postroja z javnim prenosnim ali distribucijskim omrežjem;
– napetostna stabilnost je stabilnost ob znižanju napetosti pod mejo, ko stabilno obratovanje EES ni več možno. Napetost postane nestabilna in lahko nenadoma pade na vrednost nič, ko pride do “napetostnega zloma“;
– naprave uporabnikov so vse instalirane naprave uporabnikov sistema;
– navidezna moč je geometrijska vsota delovne moči in jalove moči in je bistvenega pomena pri dimenzioniranju naprav;
– nazivna moč proizvodne enote je tista največja trajna moč, ki jo določi proizvajalec agregata. Če je ni mogoče ugotoviti iz dokumentacije agregata jo je potrebno za normalno obratovanje enote določiti;
– nenačrtovana izmenjava je razlika med načrtovano izmenjavo električne energije med UPO-ji in resnično izmenjavo;
– normalno obratovanje je obratovanje EES, ki ima naslednje značilnosti:
a) v sigurnem stanju:
– vsi odjemalci so napajani,
– vse sistemske spremenljivke so znotraj svojih omejitev,
– kriterij izpada enega elementa (n-1) je izpolnjen ves čas,
– ustrezne rezerve moči in prenosne rezerve so na razpolago;
b) v nesigurnem stanju:
– vsi odjemalci so napajani,
– vse sistemske spremenljivke so znotraj svojih omejitev,
– sigurnostni kriterij n-1 ni izpolnjen,
– ni ustrezne rezerve moči in prenosne rezerve;
– obračunski koordinacijski center je administrativna enota z obračunsko funkcijo, ki obsega naslednje korake:
– registracija in ovrednotenje urnikov izmenjav med regulacijskimi bloki med fazo načrtovanja,
– registracija vrednosti števcev energije na interkonekcijskih povezavah med regulacijskimi območji za izračun začasnih vrednosti izmenjav energije,
– sprotni nadzor izven opazovanih vodov,
– izračun začasnih in pogodbeno nenačrtovanih izmenjav,
– izračun urnika kompenzacij za vsako regulacijsko območje,
– obremenitev je skupna moč odjema, ki lahko predstavlja vsoto trenutnih moči iz omrežij v okviru enega regulacijskega območja;
– odklopnik je stikalna naprava s funkcijo vklopa in izklopa električnih tokokrogov v normalnem obratovanju in v primeru motenj;
– okvara nastane kot posledica delovanja motnje in označuje prehodno stanje določene naprave (npr. voda, generatorja...) do uspešno opravljenega popravila;
– opazovano območje navadno obsega območje, ki ga nadzira UPO;
– porabniki so instalirane naprave in postroji, ki odjemajo električno energijo;
– prehodna (tranzientna) stabilnost: če EES po veliki motnji in prehodnem pojavu preide v predhodno stabilno stanje, je prehodno stabilen glede narave, mesta in trajanja okvare;
– prekinitev dobave električne energije se nanaša na prekinitev v dobavi enemu ali več odjemalcem zaradi izpada in v času, daljšem od 1 sekunde;
– prenosni sistem je 400 kV, 220 kV in 110 kV omrežje ki služi za prenos električne energije od večine notranjih ali zunanjih proizvodnih enot do DEES in do velikih končnih odjemalcev v sinhronem obratovanju;
– prevzemno-predajna mesta so poleg direktno priključenih prevzemno-predajnih mest na prenosnem omrežju vsa tista mesta, ki predstavljajo prevzemna in predajna mesta pri prevzemu električne energije od proizvajalca in predaji električne energije odjemalcem in so porazdeljena po napetostnih nivojih v omrežju ter se s stališča UPO-ja in proizvajalca uporabljajo pri obračunu električne energije;
– priključno mesto je točka, kjer se uporabnik priključi na omrežje. Uporabniki sistema imajo lahko eno ali več priključnih mest v prenosnem oziroma v distribucijskem omrežju;
– proizvodna enota je na določenem mestu instalirana naprava za proizvodnjo električne energije, kot so to npr. generator, elektrarna za kombinirano proizvodnjo električne in toplotne energije, veriga hidroelektrarn, skupina gorilnih celic ali skupina sončnih celic;
– regulacijski binom je osnovna metoda za izvedbo sekundarne regulacije frekvence. Njegova osnovna naloga je zmanjšati regulacijsko odstopanje G(i) reguliranega območja proti nič:
– regulacijski blok obsega eno ali več regulacijskih območij, katerih frekvenčna regulacija se izvaja koordinirano z ostalimi regulacijskimi bloki, ki sodelujejo v sistemu. Zagotavljati mora, da se združeni vozni redi izvajajo z upoštevanjem ostalih regulacijskih blokov, in mora biti zmožen vzpostavitve frekvence na predpisano vrednost, kadar pride do odstopanj. Regulacijski blok ni odgovoren za primarno regulacijo, saj je ta v domeni posameznega regulacijskega območja;
– regulacija napetosti in jalove moči ima za nalogo sprotno prilagajanje proizvodnje jalovih moči in s tem napetosti znotraj omejitev glede na spremembe obremenitev v sistemu;
– regulacijsko območje je območje, v katerem UPO odgovarja za primarno regulacijo, sekundarno regulacijo in minutno rezervo. Regulacijsko območje je fizično določeno z lokacijo interkonekcijskih meritev za potrebe sekundarne regulacije znotraj interkonekcije;
– rezerva sekundarne regulacije frekvence je rezerva moči od delovne točke agregata navzgor do maksimalne vrednosti regulacijskega obsega.
– sekundarna regulacijska moč je regulacijski obseg sekundarne regulacije frekvence okrog delovne točke;
– sekundarna regulacija frekvence je vplivanje na proizvodne enote v določenem območju oskrbe z električno energijo, ki vzdržuje želeno izmenjavo električne energije tega območja z ostalimi med seboj povezanimi območji v interkonekciji. Pri tem izvaja tudi dopolnilno regulacijo frekvence. Sekundarna regulacija frekvence se izvaja z regulacijo frekvence in delovne moči. Želeno obnašanje sekundarnega regulatorja frekvence v časovnem prostoru se doseže z regulacijskima zankama, ki imata proporcionalno-integralno karakteristiko, ki jo kaže naslednja formula:
– sekundarni regulacijski obseg je razpoložljiva moč izbranih agregatov, ki jo sekundarni regulator avtomatsko izrablja v obeh smereh, t.j. navzgor in navzdol od njihove delovne točke;
– sigurnost obratovanja sistema predstavlja odpornost na motnje, pri čemer zmore sistem opravljati svojo nalogo v izbranem času;
– stabilnost je izraz, ki se uporablja kot skupni naziv za stacionarno in tranzientno stabilnost. Stabilnost je sposobnost elektroenergetskega sistema obdržati sinhrono obratovanje generatorjev;
– stacionarna stabilnost EES ali generatorja pomeni, da se iz stacionarnega stanja po dovolj majhni motnji povrne v stacionarno stanje. Če pri tem ne sodelujejo regulacijske naprave, lahko smatramo, da je naravno stacionarno stabilen. V nasprotnem primeru pa je umetno stacionarno stabilen. Nestabilnost se pokaže v enem nestabilnem nihaju ali v obliki nihanj;
– stično mesto je točka, kjer je uporabnik omrežja priključen na omrežje. To je navadno na odklopniku med omrežjem in napravami, ki neposredno pripadajo uporabniku omrežja. Uporabniki omrežja imajo lahko priključna mesta v omrežju v več točkah prenosnega ali distribucijskega omrežja;
– tehnični minimum proizvodnje je vrednost, pod katero, zaradi lastnosti naprav ali postrojev, ne sme pasti moč proizvodne enote v trajnem obratovanju. Če se tehnični minimum nanaša na krajši časovni interval namesto na trajno obratovanje, mora biti to posebej označeno;
– terciarna regulacija je vsaka avtomatska ali ročna prilagoditev delovnih točk generatorjev, ki delujejo v sekundarni regulaciji. Njen namen je zagotavljanje zadostne rezerve sekundarne regulacije v vsakem trenutku;
– tokovni transformator je transformator ki se uporablja z merilnimi instrumenti in napravami za zaščito, kjer je tok v sekundarnem navitju znotraj predpisane meje točnosti in je proporcionalen in v fazi s tokom na primarni strani;
– trajna moč proizvodne enote je maksimalna proizvedena moč v normalnem obratovanju brez omejitev, ki ne skrajšuje življenjske dobe in ne zmanjšuje sigurnosti obratovanja. Trajna moč lahko s časom precej niha v odvisnosti od pogojev hlajenja;
– tranzit je posebna oblika prenosa električne energije, kjer proizvajalec in odjemalec nista v sosednjih regulacijskih območjih, ampak je vmes tretje regulacijsko območje. Prenos energije poteka torej po vmesnem omrežju;
– uporabnik prenosnega ali distribucijskega sistema je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja omrežje in s tem uporablja tudi storitve UPO-ja na pogodbeni osnovi;
– vozlišči interkonekcijske povezave sta obe strani interkonekcijske povezave;
– velika motnja-razpad (motnja večjih razsežnosti) pomeni izgubo napetosti:
– v celotnem prenosnem omrežju UPO-ja ali
– v več omrežjih sosednjih UPO-jev ali
– v delih omrežja enega ali več sosednjih prenosnih ali distribucijskih sistemov;
– vodenje sistema je storitev sistemskega vodenja ki, vključuje vse naloge UPO-ja z vodenjem elektrarn pri zagotavljanju sistemskih storitev. Vodenje sistema vključuje tudi vse ukrepe pri merjenju in vzdrževanju merilnega sistema ter pri obračunu vseh opravljenih storitev;
– vozni redi izmenjav električne energije so določeni z izmenjavo električne energije med regulacijskimi območji. Ti določajo območje, ki dobavlja energijo, območje, ki energijo prejema, čas trajanja izmenjave in njeno predvideno moč;
– zanesljivost je sposobnost EES da opravlja svojo nalogo v izbranem času;
– zmožnost zagona agregata brez zunanjega napajanja je zmožnost ponovnega zagona in sinhronizacije agregata brez napajanja iz EES;
– zmožnost otočnega obratovanja je zmožnost agregata oziroma elektrarne, da obratuje v delu omrežja, ki je električno ločeno od drugih delov.
2. Naloge UPO-ja
7. člen
UPO mora zagotavljati tehnično sigurnost in zanesljivost delovanja EES-a ter tehnično kvaliteto oskrbe z električno energijo.
UPO je odgovoren za vodenje, obratovanje in usklajeno delovanje omrežja s sosednjimi omrežji.
UPO mora zagotavljati sistemske storitve v svojem regulacijskem območju.
UPO določa proste prenosne kapacitete in jih javno objavlja.
8. člen
UPO je dolžan omogočiti dostop do omrežja proizvajalcem električne energije, distribucijskim podjetjem in upravičenim odjemalcem na pregleden in nepristranski način.
UPO ustavi dobavo električne energije ali zavrne uporabniku dostop do omrežja zaradi tehničnih in obratovalnih omejitev v omrežju in izvaja potrebne ukrepe, če pride do nenadnega in nepredvidenega pomanjkanja električne energije na trgu.
9. člen
UPO mora ukrepati skupaj z drugimi upravljavci prenosnih omrežij, če je ogrožena sigurnost EES. Pri tem mora UPO nadzirati in po potrebi preprečiti zančne pretoke moči, nenadna povečanja ali zmanjšanja proizvedenih moči ter močna nihanja v dobavi ali odjemu električne energije.
10. člen
UPO določa tehnične zahteve za obratovanje prenosnega omrežja in določa pogoje za priključitev uporabnikov, zagotavlja rezerve moči in delovanje sistemske zaščite v prenosnem omrežju.
UPO izvaja obratovalne in števčne meritve v prenosnem omrežju, koordinira izklope elementov pri vzdrževanju omrežja, tako da je zagotovljen nivo sigurnosti obratovanja EES-a.
UPO presodi in po potrebi od izvajalca gospodarske javne službe prenos električne energije (v nadaljnjem besedilu: PEE) zahteva, da opravi dela, potrebna za nemoteno obratovanje prenosnega omrežja.
UPO izdeluje plan razvoja prenosnega omrežja glede na najnovejše podatke o proizvodnji in porabi ter predvidenih potrebah uporabnikov prenosnega omrežja in pripravlja obratovalno statistiko.
3. Zaupnost podatkov in informacij
11. člen
UPO mora varovati podatke, ki jih dobi od uporabnikov omrežja kot poslovno tajnost.
II. DOSTOP DO PRENOSNEGA OMREŽJA IN STORITEV PRENOSA ELEKTRIČNE ENERGIJE
1. Dostop do prenosnega omrežja
12. člen
UPO omogoča dostop do prenosnega omrežja upravičenim odjemalcem in drugim udeležencem na trgu z zagotavljanjem sistemskih storitev.
Dostop do prenosnega omrežja omogoča vsem uporabnikom omrežja izvršitev pogodb o dobavi električne energije, ki ga UPO za vse uporabnike izvrši s storitvijo prenosa električne energije po svojem omrežju.
Dostop do omrežja lahko uporabnik uveljavlja na dva načina, in sicer:
– s sklenitvijo pogodbe o dostopu do omrežja in
– s trenutnim dostopom do omrežja v okviru izravnave odstopanj.
S pogodbo o dostopu do omrežja pridobi uporabnik omrežja za določen čas zagotovljen dostop do omrežja za določeno količino električne energije ob določenem času in v določeni prenosni smeri.
2. Storitev prenosa električne energije
13. člen
Storitev prenosa električne energije po prenosnem omrežju obsega: prijavo prenosa, preizkus izvedljivosti, nadzor obratovanja sistema in obračun sistemskih storitev.
Storitev prenosa električne energije je organizacijsko-pogodben postopek pri dobavi električne energije na eno ali več predajnih mest, tj. napajalnih vozlišč. Dobavo opravijo dobavitelji na enem ali več predajnih mestih nekega omrežja, kar poteka istočasno z odjemom (prevzemna mesta) električne energije s strani odjemalcev.
Vrste dobave električne energije so:
– napajanje in odjem znotraj regulacijskega območja UPO-ja,
– napajanje znotraj regulacijskega območja UPO-ja in odjem izven njegovega območja,
– napajanje izven območja UPO-ja in odjem znotraj njegovega regulacijskega območja,
– napajanje in odjem v različnih regulacijskih območjih in hkrati izven regulacijskega območja UPO-ja (tranzit električne energije).
2.1. Prijava prenosa
14. člen
Dobavitelji in odjemalci, ki sklenejo bilateralne pogodbe o dobavi električne energije, prijavijo želeni prenos električne energije neposredno UPO-ju.
Pri uvozu ali izvozu električne energije se upoštevajo za stična mesta mejna vozlišča regulacijskega območja. Odjemalec oziroma dobavitelj mora posredovati UPO-ju vozne rede pogodb. UPO mora posredovati vozne rede prizadetim sosednjim UPO-jem in pridobiti potrditev njihove veljavnosti.
Vsak uporabnik omrežja je odgovoren za svoj prijavljen vozni red. Dobavitelj in odjemalec storitve prenosa električne energije lahko odgovornost za prijavo/najavo svojih voznih redov preneseta na tretjo osebo, ki je npr. trgovec.
15. člen
UPO-ju se pri prijavi voznega reda posredujejo naslednji podatki:
a) ime odjemalca in sedež;
b) ime proizvajalca in sedež;
c) ime, sedež in šifra kupca, če ta ni identična s šifro odjemalca ali proizvajalca in je kupec le njun zastopnik;
d) ime pogodbenega plačnika za storitev prenosa;
e) čas začetka prenosa;
f) čas konca prenosa;
g) napajalna in odjemna vozlišča;
h) 15-minutne srednje vrednosti moči za vsa napajalna in odjemna vozlišča;
i) napajalna vozlišča za elektrarne, ki zagotavljajo dodatno rezervno moč, če je to potrebno pri storitvi prenosa električne energije.
16. člen
Vsaka prijava prenosa električne energije vsebuje pri vstopu v omrežje pristojnega UPO-ja tekočo številko, ki ustreza trenutnemu času prijave in jih dodeljuje UPO.
Prijave prenosa se posredujejo UPO-ju do roka za prijavo, ki je določen v naslednji tabeli:
--------------------------------------------------------------------
Trajanje prenosa Rok za prijavo pred začetkom prenosa
--------------------------------------------------------------------
Od 3 mesecev do 1 leta 2 meseca
--------------------------------------------------------------------
Od 1 tedna do 3 mesecev 2 tedna
--------------------------------------------------------------------
Od 1 dneva do 1 tedna 4 delovni dnevi
--------------------------------------------------------------------
Do 1 dne do 10. ure predhodnega dne
--------------------------------------------------------------------
Dela prosti dnevi do 1 dne do 10. ure zadnjega delovnega dne
--------------------------------------------------------------------
Tabela: Roki za prijavo prenosa električne energije na podlagi bilateralnih pogodb
Plačilo za prenos električne energije zaračuna UPO na podlagi s prijavo predloženih voznih redov po tarifi, ki jo določi Agencija za energijo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija).
2.2. Odobritev ali zavrnitev storitve prenosa električne energije
17. člen
UPO odloča o storitvi prenosa električne energije v skladu z uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe prenosa električne energije in gospodarske javne službe upravljanja prenosnega omrežja (Uradni list RS, št. 54/00, 79/00, 124/00, 29/01 in 99/01) na osnovi kriterijev, ki jih določi v soglasju z agencijo.
UPO po prijavi storitve prenosa električne energije preveri njeno izvedljivost. Pri tem mora upoštevati zahteve po sigurnem in zanesljivem obratovanju EES-a, ki so določene v poglavju V tega navodila.
Pri prenosu električne energije iz drugega regulacijskega območja odjemalcu v svojem območju mora UPO uskladiti možnost prenosa želene električne moči po omrežju z vsemi ostalimi UPO-ji.
Če odjemna vozlišča ležijo v regulacijskem območju UPO-ja, napajalna pa ne, vodi UPO izračune pretokov moči. Ob tem sodeluje s tistimi UPO-ji, ki so pri prenosu energije udeleženi po Kirchhoffovih zakonih. UPO lahko odobri prenos električne energije, ko pridobi dovoljenje vseh UPO-jev, ki jih prenos zadeva.
18. člen
UPO ne odobri tistih prijav, ki ogrožajo delovanje EES-a in o tem obvesti vpletene uporabnike. Zavrnitev se izvede v obratnem vrstnem redu prijav ob upoštevanju meril, ki jih določi UPO in jih javno objavi.
UPO preveri skladnost voznih redov proizvajalca z njegovimi tehničnimi parametri. Če proizvajalec prekorači svoje tehnične omejitve, UPO zavrne njegov vozni red in o tem obvesti izvajalca gospodarske javne službe organiziranja trga z električno energijo (v nadaljnjem besedilu: OT).
19. člen
UPO odloči o prošnji za prenos električne energije na podlagi pogodb, v rokih, ki so navedeni v naslednji tabeli:
---------------------------------------------------------------------
Trajanje prenosa Rok odobritve/zavrnitve po prijavi
---------------------------------------------------------------------
Od 3 mesecev do 1 leta 1 mesec
---------------------------------------------------------------------
Od 1 tedna do 3 mesecev 1 teden
---------------------------------------------------------------------
Od 1 dneva do 1 tedna do 15. ure naslednjega dne po prijavi
---------------------------------------------------------------------
Do 1 dne do 11. ure predhodnega dne
---------------------------------------------------------------------
Dela prosti dnevi do 1 dne do 11. ure zadnjega delovnega dne
---------------------------------------------------------------------
Tabela: Rok za odobritev ali zavrnitev prenosa električne energije na podlagi pogodb
Dostop do omrežja lahko UPO zavrne po načelu vzajemnosti tudi na zahtevo slovenskega proizvajalca električne energije proizvajalcu iz druge države, če v njej odjemalec, ki ga namerava oskrbovati, ne bi bil upravičen do proste izbire dobavitelja.
Za vsak odobreni prenos električne energije skleneta uporabnik omrežja in UPO pogodbo o dostopu do prenosnega omrežja. UPO dostavi vsako sklenjeno pogodbo oziroma njene podatke agenciji.
20. člen
Vlagatelj prijave prenosa ne sme spremeniti podatkov iz prijave. Vlagatelj lahko prijavo nadomesti z novo do odločitve UPO-ja.
UPO odobri prijavo prenosa, če se prenos električne energije lahko izpelje za vsakih 15 minut. Če UPO zavrne prijavo prenosa električne energije za določene, vendar ne za vse dni, lahko prijavljeni uporabnik omrežja vloži nadomestno prijavo v okviru časovnih intervalov, ki so določeni v naslednji tabeli:
-----------------------------------------------------------------------
Trajanje prenosa Rok spremembe po zavrnitvi
-----------------------------------------------------------------------
Od 3 mesecev do 1 leta 1 teden
-----------------------------------------------------------------------
Od 1 tedna do 3 mesecev 3 delovne dni
-----------------------------------------------------------------------
Od 1 dneva do 1 tedna do 12. ure naslednjega dne po zavrnitvi
-----------------------------------------------------------------------
Za vse ostale primere do 12. ure
-----------------------------------------------------------------------
Tabela: Roki za nadomestno prijavo prenosa na podlagi pogodb
21. člen
UPO preizkusi izvedljivost nadomestnih prijav po predložitvi sprememb v rokih, ki so določeni v naslednji tabeli:
---------------------------------------------------------------------
Trajanje prenosa Rok preskusa
---------------------------------------------------------------------
Daljše od 1 tedna 2 delovna dneva po nadomestni prijavi
---------------------------------------------------------------------
Vse druge do 13. ure
---------------------------------------------------------------------
Tabela: Rok za preizkus nadomestnih prijav za prenos električne energije na podlagi pogodb
22. člen
Prijavitelj mora predložiti popravek voznega reda za odobrene prenose do 12. ure v dnevu pred nastopom popravka. UPO mora odobriti popravek voznega reda (v nadaljnjem besedilu: VR) po enakem postopku, kot prvoten VR skupaj z drugimi VR do 13. ure tega dne. Prijavitelj lahko VR spremeni samo na prvotno odobrenih napajalnih in odjemnih vozliščih.
UPO lahko popravi VR tudi po 13. uri prejšnjega dne, če s tem zagotavlja varnost, stabilnost in zanesljivost EES.
UPO mora najaviti popravek VR, ki nastopi po 13. uri prejšnjega dne, do 15 minut pred prvo četrtino ure, ko nastopi sprememba.
23. člen
OT pošlje UPO-ju okvirni VR proizvajalcev oziroma odjemalcev po zaključku trgovanja na organiziranem trgu in po uskladitvi dobaviteljev in odjemalcev glede bilance moči v sistemu, če le-ti najavljajo prenos iz sosednjih UPO-jev, do 12. ure na dan trgovanja za en dan naprej. Okvirni VR, ki ga posreduje OT, je sestavljen iz VR na dnevnem trgu in iz VR vseh pogodb, ki jih je UPO že odobril.
Ko UPO prejme od OT-ja okvirni VR za naslednji dan, ga uskladi s podatki o napovedanih obremenitvenih diagramih UDO-jev in mu doda tranzit električne energije preko prenosnega omrežja ter sistemske storitve, ki so potrebne za zanesljivo obratovanje EES-a. S tem UPO izdela končni VR za naslednji dan.
2.3. Ozka grla pri obratovanju
24. člen
V primeru preobremenjenosti vodov UPO naloži proizvajalcem spremembo obremenitev, ki so jo dolžni izvesti. V primeru, da UPO ne more odpraviti preobremenitev vodov skupaj s proizvajalci, mora UPO znižati ali prekiniti tiste prenose električne energije, ki vplivajo na ozka grla v omrežju.
25. člen
Ukrepe iz 24. člena morajo uporabniki prenosnega omrežja izvesti v zahtevanem času, v nasprotnem primeru jim UPO zaračuna posledične stroške (npr. za angažiranje rezervne moči, nakupa energije in stroške nastale zaradi prekinitve dobave energije uporabnikom).
2.4. Odstopanja od voznih redov
26. člen
Vsak uporabnik omrežja se je dolžan držati svojega potrjenega VR dobave ali odjema. Za nadzor in obračunske namene ugotavlja UPO dejanske srednje vrednosti moči za 15-minutne bloke na posameznih napajalnih in odjemnih vozliščih.
Povzročitelj odstopanj od svojega VR je dolžan UPO-ju poravnati stroške za izravnavo odstopanja električne energije v skladu s pravilnikom o delovanju izravnalnega trga električne energije in načinu obračunavanja odstopanj oddaje in odjema električne energije od voznih redov (ELES 2002), ki je objavljen na uradni spletni strani ELES-a. Velikost s pravilnikom določenega tolerančnega območja k za odstopanje od potrjenega VR je ±5%.
27. člen
Kratkotrajna odstopanja, ki nastanejo zaradi višje sile ali kot posledica izpada zaradi okvare, izravnava UPO do največ začetka pete četrtine ure in jih obračunava v okviru sistemskih storitev.
Uporabniki prenosnega omrežja nimajo pravice od UPO-ja zahtevati rezervne moči za časovno obdobje od pete četrtine ure po začetku odstopanja od VR. V času od pete četrtine ure odstopanja morajo sami s svojimi ukrepi, nadomestnimi nakupi energije ali s prijavo spremembe voznega reda uskladiti dejanska stanja z veljavnimi VR.
V primeru izpadov proizvodnih enot, ki so večje od 100 MW nazivne moči, UPO presodi in po potrebi izjemoma pokriva nastala odstopanja do 8 ur po nastopu izpada s popolno ingerenco nad vodenjem nadomeščanja izpadle proizvodnje v soglasju in s sodelovanjem proizvajalca oziroma njegovega pooblaščenca, ki mora tudi poravnati vse nastale stroške.
3. Prenosne kapacitete
28. člen
UPO izračunava za vsak časovni interval obratovanja proste prenosne kapacitete za stalne prenosne smeri in posamezne prenosne vode, kjer se pojavljajo omejitve. Podatke o prenosnih kapacitetah mora UPO hraniti najmanj dve leti.
Podatke o prostih prenosnih kapacitetah mora UPO javno objaviti najmanj enkrat dnevno v rokih, ki so določeni v naslednji tabeli:
----------------------------------------------------------------
Kapaciteta Rok objave do
----------------------------------------------------------------
Neto prenosna kapaciteta 1. oktober za naslednje leto
----------------------------------------------------------------
Proste prenosne kapacitete do 18. ure predhodnega dne
----------------------------------------------------------------
Tabela: Roki za objavo prenosnih kapacitet prenosnega omrežja
III. SISTEMSKE STORITVE
1. Zagotavljanje in uporaba sistemskih storitev
29. člen
UPO zagotavlja prenos in kvaliteto dobave električne energije z naslednjimi sistemskimi storitvami:
– regulacijo frekvence,
– regulacijo napetosti,
– pokrivanjem odstopanj dejanskih izmenjav regulacijskega območja od načrtovanih vrednosti,
– razbremenjevanjem omrežja,
– zagonom agregata brez zunanjega napajanja,
– ponovno vzpostavitvijo oskrbe po razpadu EES-a,
– vodenjem obratovanja EES,
– pokrivanjem izgub omrežja.
UPO izbere tiste proizvajalce, ki bodo zagotavljali sistemske storitve in ti so dolžni skleniti pogodbo o zagotavljanju sistemskih storitev. Tehnično vsebino pogodbe določi UPO, ekonomsko komercialni del je predmet dogovora.
30. člen
Stroške za sistemske storitve morajo nositi vsi uporabniki, ki so priključeni na omrežje.
31. člen
UPO zagotovlja sistemske storitve z upoštevanjem minimalnih stroškov in tehničnih kriterijev, ki so določeni v tem navodilu, na naslednji način:
– z nakupom na domačem ali tujem trgu,
– v lastni režiji (s pomočjo t.i. sistemskih elektrarn oziroma agregatov).
32. člen
UPO sklene pogodbo o dobavi sistemskih storitev z ustreznimi proizvajalci. Pogodba vsebuje poleg splošnih sestavin tudi vrsto sistemske storitve, obseg zakupljene moči ter trajanje zagotavljanja sistemske storitve.
Dobavitelji sistemskih storitev morajo obveščati UPO o stanju svojih proizvodnih enot, ki bodo dobavljale sistemske storitve, vsak dan do 10. ure za naslednji dan.
UPO sestavi VR sistemskih storitev na podlagi pogodb s proizvajalci, njihovih informacij o razpoložljivosti proizvodnih enot in potreb po sistemskih storitvah z minimalnimi stroški.
2. Regulacija frekvence
33. člen
UPO mora zagotoviti pregled nad stanjem EES-a znotraj in v soseščini svojega regulacijskega območja. V vsakem trenutku mora razpolagati z rotirajočo rezervo moči za primarno in sekundarno regulacijo frekvence in moči. Dodatno mora zagotoviti minutno rezervo moči, ki lahko skupaj z rezervno močjo za sekundarno regulacijo frekvence pokrije izpad največjega trenutno obratujočega agregata v svojem regulacijskem območju.
UPO mora zagotoviti zanesljiv prenos maksimalnih napovedanih moči v okviru obremenitvenega diagrama, kot tudi prenos rezerve delovne moči za primarno in sekundarno regulacijo frekvence ter minutne rezerve moči za svoje regulacijsko območje. Pri tem mora rezerva za sekundarno regulacijo frekvence v 30 sekundah nadomestiti rezervo za primarno regulacijo frekvence, terciarna rezerva moči pa v 15 minutah rezervo za sekundarno regulacijo frekvence v skladu s pravili UCTE.
2.1. Primarna regulacija frekvence
34. člen
UPO mora v skladu s pravili UCTE zagotoviti moč za odpravo neravnotežja v moči, ki je proporcionalna odstopanju frekvence, na način, kot je določeno v Prilogi I.
Proizvajalec, priključen na 110 kV, 220 kV ali 400 kV omrežju, mora z vsemi svojimi agregati sodelovati v primarni regulaciji frekvence.
UPO ima pravico preverjati stanje in nastavitve turbinskega regulatorja.
35. člen
UPO in proizvajalec se s pogodbo o zakupu rezerve moči za primarno regulacijo dogovorita o višini nadomestila za sodelovanje v primarni regulaciji frekvence.
2.2. Sekundarna regulacija frekvence in moči
36. člen
UPO sklene z izbranimi proizvajalci pogodbe o zagotavljanju rezerve moči za sekundarno regulacijo frekvence v okviru dobav sistemskih storitev. V ta namen morajo proizvajalci vgraditi ustrezno opremo za delovanje v sistemu sekundarne regulacije skladno z zahtevami UPO-ja.
Proizvajalci morajo ponuditi regulacijski obseg moči za sekundarno regulacijo frekvence v obe smeri: navzgor in navzdol.
37. člen
UPO določi višino potrebne rezerve moči za sekundarno regulacijo na način, kot je določeno v Prilogi II.
Tehnične karakteristike, ki jih mora agregat ohranjati z regulacijo, so določene z bilateralno pogodbo.
UPO periodično preverja sposobnost agregatov za sodelovanje v sekundarni regulaciji in sproti nadzira sodelovanje posameznih agregatov v sekundarni regulaciji. Regulacijsko območje mora pri zagotavljanju ravnotežja med proizvodnjo in porabo upoštevati tudi dogovorjene programe o dobavi energije iz drugih regulacijskih območij.
2.3. Terciarna regulacija in minutna rezerva
38. člen
Terciarna regulacija delovne moči in frekvence omogoča nadomestitev izrabljene rezerve moči za sekundarno regulacijo in s tem vzpostavitev normalnega stanja rezerv pri regulaciji frekvence.
UPO sklene pogodbe o zagotavljanju sistemskih storitev z izbranimi dobavitelji za pokrivanje potreb terciarne regulacije oziroma minutne rezerve. Pri tem upošteva načelo minimalnih stroškov in stopnjo zanesljivosti dobave minutne rezerve, ki jo ponudijo proizvajalci.
39. člen
UPO s pogodbo zakupi zahtevano moč za minutno rezervo, ki mora biti aktivirana v 15 minutah. Ponudniki sistemske storitve minutne rezerve so lahko tudi odjemalci, s tem da mora biti karakteristika njihovega odjema takšna, da lahko v vsakem trenutku v določenem časovnem obdobju zagotovijo storitev v polnem obsegu in v zahtevanem času.
Če UPO ne more zagotoviti dovolj minutne rezerve v določenem trenutku, jo lahko zagotovi na podlagi odredbe o omejevanju obtežb in porabe električne energije v elektroenergetskem sistemu (Uradni list RS, št. 42/95 in 64/95).
2.4. Zahteve za spremljanje kvalitete in upoštevanja pravil pri regulaciji frekvence
40. člen
Za nadzor kvalitete regulacije je potrebno stalno preučevati in vrednotiti razmere v sistemu v primerih izpada proizvodnje ali porabe, ki presegajo 100 MW. Pri tem se morajo upoštevati naslednji podatki:
– mesto izpada,
– datum in čas,
– višina izpadle moči proizvodnje ali porabe pri motnji in
– vrsta motnje.
Frekvenca in moč izmenjave se morata meriti istočasno.
Na osnovi podatkov iz prvega odstavka tega člena mora biti UPO sposoben prikazati, da aktivacijski čas primarne rezerve ustreza zahtevam interkonekcije.
41. člen
UPO preverja kvaliteto regulacije z meritvijo in oceno parametrov pri večjih regulacijskih odstopanjih, npr. v primeru izpada proizvodnje ali porabe, ki presega 600 MW.
Potrebne podatke mora prizadeti UPO dati na razpolago vsem UPO-jem v interkonekciji. Meritve časovnega poteka frekvence in izmenjav moči med motnjo omogočajo statistično ocenitev delovanja regulacije.
3. Izravnavanje odstopanj dejanskih izmenjav od načrtovanih vrednosti
42. člen
UPO izvaja izravnavo odstopanj EES v skladu s pravili UCTE. UPO zaračuna uporabnikom omrežja stroške zaradi odstopanj od odobrenih voznih redov v skladu s pravilnikom o delovanju izravnalnega trga električne energije in načinu obračunavanja odstopanj oddaje ali odjema električne energije od voznih redov (ELES, 2002), ki je objavljen na uradni spletni strani ELES-a.
Uporabniki se lahko združijo in določijo odgovornega za odstopanja. V tem primeru UPO upošteva odstopanje te skupine uporabnikov kot celote.
4. Regulacija napetosti
43. člen
Vzdrževanje napetosti je del ukrepov za vzdrževanje kvalitetnega prenosa električne energije, ki jih zagotavlja UPO v okviru sistemskih storitev. Pri vzdrževanju napetosti sodelujejo omrežje, porabniki, elektrarne in v primeru povezanih EES-ov tudi mejni deli sosednjega omrežja. Omrežje, porabnike, elektrarne in obrobje sosednjega omrežja med seboj koordinira UPO, ki mora zagotavljati minimalne pretoke jalovih moči po omrežju.
Vsaka proizvodna enota, ki je priključena in obratuje na 110 kV, 220 kV ali 400 kV omrežju, mora ponuditi rezervo jalove moči na trg sistemskih storitev.
44. člen
Vsaka proizvodna enota iz prejšnjega člena mora biti s svojim napetostnim regulatorjem sposobna za obratovanje v regulaciji napetosti. Vsi napetostni regulatorji morajo biti nastavljeni v skladu z zahtevami UPO-ja in tehničnimi možnostmi, ki so določene v Prilogi III.
S pogodbo o zakupu rezerve jalove moči za regulacijo napetosti se določi višino nadomestila za sodelovanje v regulaciji napetosti. Pogodba vsebuje tudi pogodbeno kazen za neupravičen izklop napetostnega regulatorja.
UPO ima pravico preverjati stanje in nastavitve napetostnega regulatorja.
45. člen
UPO mora zagotoviti primeren obseg proizvodnje jalovih moči v enotah s primernimi karakteristikami, ki imajo takšno zmožnost preklapljanja oziroma regulacije, da se v zadostni meri zagotovi upoštevanje predpisanih mejnih vrednosti in dogovorjenih obratovalnih napetostnih nivojev.
Napetost v vseh vozliščih omrežja mora biti pri obratovanju znotraj dopustnih vrednosti. V okviru zmogljivosti in lokacij razpoložljivih proizvodnih in prenosnih naprav ter ob upoštevanju predpisov so v normalnih obratovalnih pogojih priporočljivi napetostni razponi, ki so navedeni v naslednji tabeli:
-----------------------------------------------------------------
Napetostni nivo Priporočena napetost Najvišja dopustna
minimalna maksimalna
-----------------------------------------------------------------
110 kV 104,5 121 123
-----------------------------------------------------------------
220 kV 220 240 245
-----------------------------------------------------------------
400 kV 380 415 420
-----------------------------------------------------------------
Tabela: Dopustne vrednosti napetosti
46. člen
Pri direktnih porabnikih, ki so priključeni na napetostnem nivoju 110 kV, kjer zaradi zatečenega stanja ni mogoče prilagoditi obstoječih naprav (transformatorjev) za dolgotrajno obratovanje blizu priporočene napetosti 121 kV, se UPO in porabnik dogovorita o tehnično sprejemljivih rešitvah v dobro vseh pogodbenih partnerjev.
Če UPO pri vsakodnevnem načrtovanju obratovanja ugotovi, da ni mogoče s pogodbenimi viri izravnati potreb po jalovi moči, odredi dodatne proizvodne enote za proizvodnjo jalove moči v omrežju.
47. člen
Sistemska storitev “regulacija napetosti“ služi vsem uporabnikom prenosnega omrežja.
UPO je upravičen, da svoje stroške v zvezi s koordinacijo in izvajanjem sistemskih storitev regulacije napetosti v EES-u obračuna letno v okviru sistemskih storitev.
5. Razbremenjevanje omrežja
48. člen
UPO mora na osnovi sklenjenih pogodb analizirati obremenitev posameznih prenosnih vodov in stalnih prenosnih smeri s stališča prehodne, dinamične in napetostne stabilnosti ter ugotoviti njihove omejitve za vsak delovni interval naslednjega dne, pri čemer lahko upošteva tudi temperaturne razmere na prenosnih vodih. Na osnovi analiz določi za vsak časovni interval omejitve na vodih v prenosnem omrežju in na povezovalnih vodih s sosedi v interkonekciji.
OT je dolžan zbirati ponudbe za povečanje ali zmanjšanje proizvodnje po tem, ko so znani predlagani vozni redi, za vsak delovni interval naslednjega dne. Vsaka ponudba mora vsebovati ime proizvodne enote, na katero se ponudba nanaša, velikost bloka moči za zmanjšanje ali povečanje proizvodnje in ceno na enoto moči. Vsak proizvajalec lahko ponudi poljubno število blokov, vendar mora sam poskrbeti, da ne bo prekoračil svojih proizvodnih zmogljivosti.
49. člen
V primeru preseganja postavljenih omejitev v prenosnih kapacitetah UPO poišče optimalno rešitev prerazporeditve predlaganega voznega reda na osnovi zbranih ponudb za spremembe proizvodnje. Plačilo za spremembo proizvodnje se obračuna v skladu z danimi ponudbami za vsak blok moči posebej. Za dosego tega cilja sme UPO:
– zmanjšati s pogodbami določeni obseg prenosa električne energije, ali
– zavrniti s pogodbami določeni prenos energije.
Če mora UPO prerazporediti proizvodnjo za razbremenitev omrežja, o tem obvesti organizatorja trga in sklene ustrezne pogodbe za spremembo proizvodnje.
Če ponudbe proizvajalcev za razbremenjevanje ne zadoščajo, lahko UPO zahteva od proizvajalcev zmanjšanje ali povečanje moči za prerazporeditev proizvodnje. Cena mora zagotoviti najmanj pokrivanje stroškov spremembe proizvodnje.
50. člen
UPO usklajuje zasedenost prenosnih kapacitet in sklepa pogodbe o njihovi uporabi.
UPO razdeli stroške razbremenjevanja prenosnih poti na vse udeležence prenosa električne energije po preobremenjenih vodih po ceni, ki jo določi agencija.
6. Zagon agregatov brez zunanjega napajanja
51. člen
UPO mora zagotoviti agregate, ki se lahko v primeru razpada EES-a zaženejo s pomočjo lastnih napetostnih virov, brez napetosti omrežja. Ti agregati morajo biti sposobni za obratovanje na lastni rabi do vzpostavitve stabilnega obratovanja lokalno oblikovanega elektroenergetskega otoka.
UPO mora periodično preverjati sposobnost agregatov, ki nudijo sistemsko storitev zagona agregatov brez zunanjega napajanja ob razpadu omrežja.
Kolikor UPO ne dobi zadostnih ponudb, lahko zahteva od izbranih proizvajalcev tovrstno storitev. V ta namen mora UPO skleniti ustrezno pogodbo s proizvajalci električne energije. Tarifo za tovrstno sistemsko storitev določa agencija.
7. Ponovno vzpostavljanje omrežja po razpadu
52. člen
UPO je odgovoren za zanesljivo in varno obratovanje EES-a in njegovo čim hitrejšo ponovno vzpostavitev po delnem ali popolnem razpadu zaradi nastopa velikih motenj. Zato mora oblikovati ustrezne preventivne operativne ukrepe.
Pri razpadu omrežja se morajo vsi odjemalci avtomatično odklopiti od razpadlega omrežja. UPO vodi priklop odjemalcev v skladu s trenutno razpoložljivo energijo v sistemu v sodelovanju z UDO-ji.
53. člen
Proizvajalci moči za ponovno vzpostavitev oskrbe z električno energijo z zagonom brez zunanjega napetostnega vira so lahko elektrarne, industrijski proizvajalci ter sosednja omrežja. Izbrani proizvajalci morajo izvesti ustrezne tehnične ukrepe za ponovno vzpostavitev oskrbe z električno energijo in morajo UPO-ju izkazati ustrezno delovanje svojih naprav.
Za sistemsko storitev “ponovna vzpostavitev oskrbe z električno energijo“ sklene UPO pogodbe o zagonu agregatov brez zunanjega napajanja s proizvajalci in industrijskimi elektrarnami, da lahko omogoči vzpostavljanje napetosti in otočno obratovanje delov EES-a v svojem regulacijskem območju in njihovo postopno povezovanje v interkonekcijo.
8. Vodenje obratovanja
54. člen
Najpomembnejše naloge vodenja obratovanja so:
– napoved porabe,
– načrtovanje obratovanja in izdelava končnega voznega reda,
– vodenje omrežja,
– koordinacija vodenja obratovanja EES-a s sosednjimi UPO-ji,
– prednostno dispečiranje in porazdelitev stroškov tega dispečiranja,
– zagotavljanje sigurnosti obratovanja EES-a,
– zagotavljanje sistemskih rezerv moči,
– izvajanje regulacije frekvence in delovne moči,
– izvajanje regulacije napetosti in jalovih moči,
– izvajanje ostalih sistemskih storitev,
– koordiniranje remontov in izklopov/vklopov v omrežju,
– vgradnja, vzdrževanje in nadzor zaščitnih naprav v prenosnem omrežju, koordinacija delovanja zaščitnih naprav v regulacijskem območju ter analize okvar in delovanja zaščite,
– zagotavljanje dostopa do omrežja,
– izvedba predpisanih ukrepov v primeru nenadnega in nepredvidenega pomanjkanja električne energije na trgu,
– ustavitev dobave električne energije v primerih, ki jih navaja zakon,
– vzpostavljanje EES-a po motnji,
– oblikovanje obratovalne statistike,
– vgradnja in vzdrževanje potrebnih naprav za zajem in prenos števčnih vrednosti in obračun prenesene električne energije.
55. člen
Osrednje naloge vodenja obratovanja se izvajajo iz republiškega centra vodenja (v nadaljnjem besedilu: RCV), ki je pod okriljem UPO-ja. Pri vodenju obratovanja EES-a sodeluje UPO z UDO-ji in drugimi operaterji postrojev uporabnikov.
Sistemska storitev vodenje obratovanja služi vsem neposredno in posredno na prenosno omrežje priključenim uporabnikom. UPO je zaradi tega upravičen do obračuna vseh stroškov, ki nastanejo v zvezi z opravljanjem sistemske storitve vodenje obratovanja.
9. Pokrivanje izgub
56. člen
UPO mora pokrivati izgube v svojem omrežju, za kar uporablja najbolj ekonomične razpoložljive agregate. Pokrivanje izgub zagotovi UPO s pogodbami s proizvodnimi enotami, katerih moč še ni v celoti na razpolago uporabnikom prenosnega omrežja v okviru pogodb o dobavi električne energije.
Nastale stroške razporedi na vse odjemalce, ki spadajo v njegovo regulacijsko območje. Ti stroški se pokrivajo iz nadomestila za uporabo omrežja.
10. Zahteve za zaščito omrežja
57. člen
UPO določi tehnične zahteve in zahteve za nastavitve in obratovanje zaščit EES in parametre tokovnih in napetostnih transformatorjev, na katere so priključene naprave za zaščito.
Znatne spremembe v obratovalnih pogojih morajo biti pravočasno upoštevane pri pregledih in posodobitvah zaščitne opreme.
IV. NAČRTOVANJE IZGRADNJE OMREŽJA
1. Naloge UPO-ja in prenosnega podjetja
58. člen
UPO pripravlja in objavlja pregled razvoja prenosnega omrežja, ki vključuje potrebe po novi proizvodni in transportni zmogljivosti ter napoved porabe električne energije za naslednjih 5 let. PEE mora načrtovati gradnjo prenosnega omrežja za obdobja do najmanj 10 let. Pri izdelavi načrtov PEE upošteva izhodišča UPO-ja.
2. Kriterij n-1 in načrtovanje izgradnje
59. člen
PEE mora načrtovati izgradnjo prenosnega omrežja ustrezno n-1 kriteriju, tako da ostanejo ohranjene omrežne funkcije tudi pri dogovorjenih in napovedanih maksimalnih prenosnih nalogah.
60. člen
Posebna pravila za prenosna omrežja 400 kV, 220 kV in 110 kV so naslednja:
– pri ocenjevanju n-1 sigurnosti se uporablja kriterij izpada enega elementa EES-a za ustrezne časovne intervale v obremenitvenem diagramu in na konkretnih elektrarnah, ki so angažirane v sistemu. Pri tem se upošteva izpad največjega agregata ali tistega, ki ima največji vpliv na sigurnost,
– pri načrtovanju omrežja za tranzite električne energije preko EES-a se uporablja ocenjevanje n-1 sigurnosti ob maksimalni proizvodnji generatorjev v ustreznih časovnih intervalih obremenitvenega diagrama. N-1 kriterij je izpolnjen, če se pri izpadu enega elementa omrežja ohrani prenos celotne proizvedene moči, kot je določeno v Prilogi IV. Pri tem je potrebno upoštevati pogodbeno proizvedeno moč tudi na nižjih napetostnih nivojih,
– na 110 kV napetostnem nivoju, ki služi za prenos električne energije, se uporablja n-1 kriterij za maksimalno in minimalno proizvodnjo elektrarn ob upoštevanju dogovorov s proizvajalci in sprememb razpoložljivosti agregatov.
Postroji, ki so pod neposrednim nadzorom uporabnika prenosnega omrežja, lahko odstopajo od n-1 kriterija.
3. Stabilnost prenosnih omrežij
61. člen
UPO mora zagotoviti stabilno obratovanje sistema za vsa pomembna obratovalna stanja. UPO izvaja analize statične ter tranzientne stabilnosti EES. V ta namen mora od uporabnikov prenosnega omrežja pridobiti podatke o dinamičnem obnašanju na svoje omrežje priključenih postrojev.
UPO določi potrebne ukrepe za vzdrževanje stabilnosti, če pride do bistvenih sprememb tehničnih ali obratovalnih parametrov postrojev ali ob novem priključku. Proizvodne enote, ki so priključene na omrežje, morajo ustrezati minimalnim zahtevam regulacije.
V. NAČRTOVANJE IN VODENJE OBRATOVANJA EES
62. člen
Načrtovanje in vodenje obratovanja zajema naloge od planiranja uporabe omrežja in bilance moči sistema do vodenja, zaščite in meritev ter regulacije celotnega EES-a.
1. Odgovornost za sistem
63. člen
UPO mora zagotoviti prenosne storitve, kolikor nista ogroženi sigurnost obratovanja elektroenergetskega sistema in ustrezna zanesljivost oskrbe. UPO lahko ukrepa, če je ogroženo varno in zanesljivo obratovanje sistema, npr. pri nastopu krožnih tokov iz sosednjih omrežij. UPO mora za zaščito sigurnosti obratovanja prepovedati prenos, napajanje, nenadno povečanje ali znižanje obremenitve proizvodnih enot in močno spreminjajoče se dobave ali odjeme energije.
64. člen
UPO mora v okviru odgovornosti za zanesljivo obratovanje sistema izvajati naslednje glavne dejavnosti:
– imeti nadzor nad sistemsko storitvijo “regulacija frekvence“ in mora zato stalno zagotavljati zadostno primarno, sekundarno in minutno rezervo delovne moči,
– imeti na razpolago določeno rezervo delovne moči za primarno regulacijo, ki jo lahko izkoristi v nekaj sekundah,
– zagotoviti izenačitev med proizvedeno in porabljeno močjo v svojem regulacijskem območju, da vzpostavi želeno vrednost frekvence in dogovorjeno moč izmenjav s sekundarno regulacijo v minutnem obsegu in po potrebi zagotoviti dodatno minutno rezervo.
65. člen
UPO v kriznih stanjih izvaja ukrepe, ki stabilizirajo obratovanje sistema in ga postopoma prevedejo v normalno stanje. Izvajanje ukrepov koordinira z UDO-ji in proizvajalci.
Načrt ukrepov v kriznih stanjih sestavi UPO in ga uskladi z uporabniki omrežja in UDO-ji.
Uporabniki omrežja nimajo pravice do uveljavljanja nadomestila zaradi morebitne škode, nastale zaradi ravnanja UPO-ja v stanju pripravljenosti ali kriznem stanju EES-a, če UPO ravna v skladu s tem navodilom.
2. Kriteriji sigurnosti delovanja EES-a
66. člen
Cilj kriterijev za sigurno obratovanje EES-a je zagotoviti odpornost sistema na motnje, tako da napajanje porabnikov ni okrnjeno. Pri sprotnem vodenju obratovanja EES-a uporablja UPO sigurnostne kriterije za oblikovanje ukrepov, ki lahko bistveno vplivajo na delovanje elementov omrežja in priključenih proizvajalcev. Ukrepi UPO-ja temeljijo na sprotnih analizah, ki kažejo, v katerem stanju se nahaja EES.
67. člen
Zaradi stalno prisotnih motenj je lahko EES v naslednjih obratovalnih stanjih:
a) normalno stanje, v katerem so spremenljivke vodenja sistema, kot so frekvenca, napetost in obremenitve, znotraj dovoljenih meja in so vsi porabniki napajani po programu,
b) stanje pripravljenosti je nesigurno normalno stanje, ko so nekatere sistemske spremenljivke blizu svojih omejitev, vendar ima EES na razpolago rezerve delovne in jalove moči za regulacije in ukrepe,
c) krizno stanje, ko so nekatere sistemske spremenljivke prekoračile svoje omejitve, rezerve moči pa so izčrpane, tako da tudi manjša motnja lahko privede do kotne ali napetostne nestabilnosti, ki lahko povzroči delni ali kompletni razpad EES-a,
d) stanje razpadanja, ko v sistemu izpadajo vodi zaradi preobremenitve in proizvodne enote zaradi izpada voda ali prenizke frekvence, pri čemer obratujejo še posamezni deli EES-a, tj. otoki in se napaja le del porabnikov,
e) stanje vzpostavljanja, ko so nekateri ali vsi porabniki izgubili napajanje in se povezuje elemente EES-a s ciljem hitre obnove sigurnega obratovanja in napajanja porabnikov.
68. člen
UPO stalno nadzoruje parametre zanesljivosti sistema, kot so frekvenca, napetost vozlišč omrežja in obremenitve elementov omrežja in z modeli računsko preverja kritično stopnjo zanesljivosti za:
– izpad poljubnega elementa, npr. generatorja, voda, transformatorja, tj. sigurnost n-1,
– hkratni izpad dveh elementov ali dvosistemskega voda, tj. sigurnost n-2 za izbrane primere,
– posebne primere, kot so okvare zbiralk ali kombinirani izpadi več elementov.
3. Načrtovanje obratovanja
3.1. Naloge načrtovanja obratovanja
69. člen
UPO z načrtovanjem obratovanja zagotavlja obvladovanje kratko in srednje trajajočih dogodkov, kot so servisna in vzdrževalna dela ter okvare na opremi in napravah prenosnega omrežja in proizvodnih enot, ki so priključene na prenosno omrežje.
Načrtovanje obratovanja mora ustrezno obvladovati tudi kratkotrajne najavljene prenose moči, ki se upoštevajo pri načrtovanju vsakodnevnega obratovalnega dogajanja. Tako se mora npr. proizvajalec za določitev občasnega utemeljenega angažiranja agregatov ali elektrarn v najkrajšem času uskladiti z UPO-jem o spremenjenem programu.
3.2. Načrtovanje del na omrežju
70. člen
PEE, UDO-ji, proizvajalci in upravičeni odjemalci na 110 kV napetostnem nivoju v sodelovanju z UPO-jem vsako leto izdelajo letni plan rednih vzdrževalnih del na elementih omrežja. UPO na osnovi že prijavljenih in predvidenih prenosnih storitev razporedi vzdrževalna dela po določenih časovnih obdobjih tako, da se kljub izklopu vzdrževanih elementov ohranja čim višja prenosna zmogljivost omrežja in se pri tem zagotovi sigurnostni kriterij n-1.
UPO z vsakim UDO-jem na osnovi plana rednih vzdrževalnih del na elementih prenosnega omrežja uskladi plan vzdrževalnih del na elementih na stičnih mestih med prenosnim in distribucijskim omrežjem.
71. člen
PEE oziroma UDO mora UPO-ju z depešo sporočiti začetek, konec, prekinitev, podaljšanje ali preložitev rednih vzdrževalnih del. Prestavitev planskih rokov teh del z navedbo vzrokov in s predlaganim novim terminom mora PEE oziroma UDO z depešo sporočiti UPO-ju vsaj 10 dni pred predvidenim začetkom del.
UPO pred začetkom izvajanja rednih vzdrževalnih del preveri, ali izklop vzdrževane naprave ne bo ogrozil izvajanja prenosnih storitev in sigurnosti delovanja omrežja. Na podlagi preverjanja vzdrževalna dela na elementu z depešo odobri ali pa PEE-ju oziroma UDO-ju predlaga prestavitev le-teh na nov termin z navedbo vzrokov najmanj 72 ur pred predvidenim pričetkom del. PEE oziroma UDO mora upoštevati zahtevano prestavitev in z UPO-jem določiti nov termin za ta dela.
72. člen
Pri izklopih elementov omrežja, ki niso v letnem planu rednih vzdrževalnih del in je izklop teh elementov nujen zaradi preprečevanja nastanka ali širitve motenj, je potrebno upoštevati naslednje:
– PPE oziroma UDO mora z depešo najaviti izklop UPO-ju najmanj 72 ur pred začetkom del. Izjemoma je ta rok lahko krajši;
– UPO mora predlagan izklop odobriti ali tehnično utemeljeno zavrniti z depešo najmanj 48 ur pred predlaganim začetkom del, za dela ob nedeljah in praznikih pa do 12. ure zadnjega delovnega dne v tednu;
– odpoved ali spremembo začetka in trajanja odobrenega izklopa mora PEE oziroma UDO z depešo sporočiti UPO-ju do 9. ure en dan pred predvidenim začetkom izvajanja del;
– po zaključku del mora PEE oziroma UDO z depešo takoj obvestiti UPO-ja o ponovni razpoložljivosti elementa omrežja.
3.3. Načrtovanje del na proizvodnih enotah
73. člen
Proizvodna podjetja v sodelovanju s UPO-jem vsako leto izdelajo letni plan zaustavitev proizvodnih enot zaradi rednih vzdrževalnih del. UPO na osnovi že prijavljenih in predvidenih prenosnih storitev razporedi vzdrževalna dela po določenih časovnih obdobjih tako, da se kljub zaustavitvi vzdrževanih proizvodnih enot ohranja čim višja prenosna zmogljivost omrežja in s tem zagotovi kriterij n-1.
74. člen
Proizvodna podjetja morajo z depešo UPO-ju sporočiti začetek, konec, prekinitev, podaljšanje ali preložitev načrtovane zaustavitve. Prestavitev planskih rokov zaustavitev z navedbo vzrokov in predlaganim novim terminom morajo proizvodna podjetja z depešo sporočiti UPO-ju vsaj 10 dni pred predvidenim pričetkom del.
UPO pred začetkom načrtovane zaustavitve preveri, ali zaustavitev vzdrževane proizvodne enote ne bo ogrozila prenosnih storitev in sigurnosti delovanja omrežja. Na podlagi preverjanja zaustavitev z depešo odobri ali pa proizvodnemu podjetju predlaga prestavitev na nov temin z navedbo vzrokov najmanj 72 ur pred predvideno zaustavitvijo. Proizvodno podjetje mora upoštevati zahtevano prestavitev in z UPO-jem določiti nov termin načrtovane zaustavitve.
75. člen
Prekinitve proizvodnje ali zmanjšanje zmogljivosti proizvodnih enot, ki niso v letnem planu načrtovanih zaustavitev, a je njihova izvršitev nujna zaradi preprečevanja nastanka ali širitve motenj, ki bi lahko povzročile okvaro oziroma razširitev okvare, zahtevajo naslednje:
– proizvodno podjetje mora z depešo najaviti zaustavitev oziroma zmanjšanje zmogljivosti proizvodne enote najmanj 72 ur pred pričetkom del. Če potrebe po tem ukrepu ni bilo mogoče prej predvideti, je rok najave izjemoma lahko krajši;
– UPO mora predlagan ukrep odobriti ali tehnično utemeljeno zavrniti z depešo najmanj 48 ur pred predlaganim začetkom del, za dela ob nedeljah in praznikih pa do 12. ure zadnjega delovnega dne v tednu;
– odpoved ali spremembo začetka ali trajanja odobrenih del mora proizvodno podjetje z depešo sporočiti UPO-ju do 9. ure en dan pred predvidenim začetkom izvajanja del;
– po zaključku del mora proizvodno podjetje z depešo takoj obvestiti UPO o ponovni razpoložljivosti proizvodne enote.
3.4. Načrtovanje ob nastopu izpadov
76. člen
Zaradi pravilnega obvladovanja kratko in srednje trajajočih dogodkov, ki jih povzročajo izpadi elementov omrežja in proizvodnih enot morajo PEE, UDO-ji in proizvodna podjetja UPO-ju čim hitreje z depešo sporočiti začetek in predvideno trajanje izpada naprave.
3.5. Kriterij n-1 pri načrtovanju obratovanja
77. člen
V okviru načrtovanja obratovanja mora UPO ob upoštevanju kriterija n-1 konfigurirati svoje omrežje tako, da pri enostavnem izpadu lahko prepreči posledice motenj, skladno z zahtevami iz Priloge IV. Pri tem mora upoštevati posamezna določila glede zagotovljenih sistemskih storitev, kot so vzdrževanje napetosti, zagotavljanje jalove moči, izkoriščenosti obratovalnih naprav in po potrebi tudi stabilnost obratovanja EES.
78. člen
Temelj za omrežne analize za obravnavane časovne intervale so vse odobrene dobave električne energije, vključno z rezervnim napajanjem in načrtovanim stanjem omrežja. K stanju omrežja spadajo tudi načrtovani odklopi omrežnih naprav in proizvodnih enot.
Za ohranjanje n-1 sigurnosti pri načrtovanih odklopih omrežnih naprav, ki so potrebni zaradi izvajanja obratovalnih del ali rekonstrukcije omrežja, se lahko UPO, če je to usklajeno z udeleženci pri storitvi prenosa električne energije, sporazume o spremembah angažiranja elektrarn v EES-u.
Nastali stroški se pokrivajo iz cene za uporabo omrežja.
4. Vodenje obratovanja
4.1. Naloge vodenja obratovanja
79. člen
Vodenje obratovanja kot sistemska storitev obsega vse UPO-jeve naloge v okviru koordinacije angažiranja proizvodnih enot in vodenja omrežja ter obratovanje EES-a v interkonekciji UCTE. Obratovanje se vodi iz centra vodenja ali v posebnih primerih iz rezervnega centra vodenja sistema. Center vodenja izvaja tudi potrebne ukrepe za zagotovitev pogojev za merjenje in obračun vseh opravljenih storitev.
Vodenje obratovanja sledi ciljem načrtovanja obratovanja in nepretrgano preverja sigurnost EES-a, da se v okviru trenutno razpoložljivih obratovalnih možnosti obvladajo posledice motenj in okvar.
4.2. Razmejitev vodenja med UPO-jem in odjemalci oziroma proizvajalci
80. člen
Razmejitev vodenja med UPO-jem in odjemalci oziroma proizvajalci poteka na predajnem mestu, ki predstavlja stično mesto, in je med proizvajalcem in prenosnim omrežjem na 400 kV, 220 kV ali 110 kV nivoju na visokonapetostni strani energetskega transformatorja. Pri odjemalcih je stično mesto na napetostnem nivoju 110 kV v RTP-jih 110/x kV na visokonapetostnem transformatorskem ločilniku.
81. člen
V primeru, da je RTP 400/110 kV, 220/110 kV ali 110/x kV, v kateri je stično mesto med prenosnim omrežjem in postroji odjemalca, vključena v zanko, mora postroj izpolnjevati naslednje dodatne pogoje:
– kompetence vodenja se razmejujejo na predajnem mestu, ki ga predstavlja transformatorski ločilnik 400 kV, 220 kV ali 110 kV, s tem, da odjemalec električne energije vodi in krmili odklopnik ter ločilnik;
– odklopnike in ločilnike polj vodov, ki so del zanke, sklopno polje zbiralk, vzdolžni zbiralnični ločilnik, merilna polja 400 kV, 220 kV ali 110 kV, ki so namenjena za zaščito zanke in meritve dobavljene energije ter moči, vodi UPO.
82. člen
Če je RTP 400 kV, 220 kv ali 110/x kV radialno priključen z dvosistemskim vodom na drugi RTP in je v tem RTP-ju dana možnost paralelnega spajanja, veljajo enaki pogoji kot za obratovanje RTP, ki je vključen v zanko.
83. člen
Če je zvezdišče transformatorja 110/x kV ozemljeno, je za izklop odklopnika transformatorja potrebno soglasje UPO-ja.
84. člen
Zaradi razbremenitve v kriznih stanjih EES-a vodi UPO izklop tistih odklopnikov, ki so navedeni v shemi hitre razbremenitve sistema.
Za zagotavljanje hitre lokalno porazdeljene rezerve moči morajo odjemalci predvideti in dati UPO-ju na razpolago stopenjsko razdeljeni del odjema, ki se bo uporabljal v sistemu za razbremenjevanje EES-a.
85. člen
Na skupnih napravah, kjer opravlja delo in izvaja stikalne manipulacije več podjetij hkrati, sta za vodenje stikalnih manipulacij odgovorna UPO in operater postroja uporabnika, in sicer vsak za naprave, za katere je odgovoren. Stikalne manipulacije pri delih na skupnih napravah usklajuje operater tistega podjetja, ki je dalo pobudo za opravljanje del.
4.3. Normalno obratovanje
86. člen
Pri normalnem obratovanju EES se upoštevajo vse mejne vrednosti:
– priporočene in najvišje dopustne napetosti v skladu s tabelo iz 45. člena, maksimalni tokovi na omrežnih napravah, dogovorjene omrežne kratkostične moči v posameznih omrežnih vozliščih in stičnih mestih,
– vzpostavljeni izravnani visokonapetostni profil v omrežju in s tem zmanjšanje prenosnih izgub in izboljšanje stabilnosti.
87. člen
UPO vodi trenutno obratovanje primarne energetske opreme v svojem regulacijskem območju tako, da se odobrene dobave električne energije lahko izvedejo tudi pri sigurnosti n-1 brez nedopustnih omejitev.
UPO mora odpraviti ogroženo n-1 sigurnost v najkrajšem času glede na možnosti obratovanja.
88. člen
Izklopi in priklopi pomembnih obratovalnih naprav in proizvodnih enot na prenosnem omrežju morajo biti usklajeni med prizadetim uporabnikom omrežja in UPO-jem. Pri izvajanju del odgovarja UPO za izvedbo stikalnih manipulacij in zavarovanje naprav vključno z ozemljevanjem. Za izvajanje varnostnih ukrepov pri delu je odgovoren PEE ali PEE in podjetja uporabnikov omrežja, če gre za dela na skupnih napravah.
89. člen
Če UPO uporablja v svojem omrežju optimizacijo napetostnih profilov in proizvodnje jalovih moči (U/Q), v katero so lahko vključena tudi sosednja omrežja, se izvede usklajevanje na posameznih stičnih mestih omrežij, in sicer:
– razširitev U/Q optimizacije na prve zanke prizadetega omrežja s ciljem, eventualno spremeniti napetostne profile v dobro obeh pogodbenih partnerjev,
– oskrba z izmerjenimi vrednostmi iz skupnih dajalnikov izmerjenih vrednosti ali izmenjava ocenjenih vrednosti,
– pri prekoračitvi napetostne omejitve mora UPO ali uporabnik omrežja ukrepati za povrnitev napetosti znotraj dopustnih meja,
– zagotovitev regionalne/lokalne rezerve jalove moči.
90. člen
Ob veliki (majhni) obremenitvi mora UPO ukrepati neposredno ali s pomočjo pogodb, da lahko vpliva na padajočo (naraščajočo) napetost. Ukrepi na osnovi pogodb se nanašajo na:
– obratovanje kompenzacijskih naprav, npr. kompenzacijske dušilke, kondenzatorske baterije in FACTS naprave,
– transformatorje z regulacijo odcepov,
– zagotovljeno jalovo moč iz proizvodnih enot in iz prevzbujenih/podvzbujenih faznih kompenzatorjev,
– preklapljanje vodov,
– izklop ustreznih, pogodbeno dogovorjenih bremen, npr. črpalno obratovanje črpalnih elektrarn.
Ustrezna navodila za stikalne manevre v omrežju se morajo po nalogu UPO-ja izvesti brez zakasnitve oziroma jih na prenosnem omrežju UPO izvaja daljinsko.
4.4. Moteno obratovanje
91. člen
UPO mora ob nastopu motenj izvesti tehnične ukrepe za preprečevanje širjenja motenj in ponovno zagotoviti oskrbo z električno energijo. Ti ukrepi obsegajo razbremenitev sistema in so enaki, kot pri delovanju podfrekvenčne zaščite, izvedejo pa se ročno v skladu z odredbo o omejevanju obtežb in porabe v elektroenergetskem sistemu (Uradni list RS, št. 42/95 in 64/95). UPO ni dolžan vnaprej obveščati odjemalcev o izvajanju ukrepov in ne odgovarja za nastalo škodo.
92. člen
UPO presodi in po potrebi zahteva vgraditev sistemskih avtomatov in zaščit za hitro odpravo motenj in ohranitev zanesljivosti obratovanja EES-a. UPO objavi kriterije za delovanje posameznih avtomatov, ki so preverjeni na modelu EES-a. UPO periodično preverja delovanje posameznih avtomatov. Uporabnik omrežja mora UPO-ju v ta namen posredovati zahtevane tehnične podatke.
93. člen
UPO presodi in po potrebi s pogodbo izvede določene ukrepe za preprečevanje napetostnega zloma, kot je znižanje želenih vrednosti napetostnih regulatorjev, blokiranje napetostnih regulatorjev na transformatorjih prenosnega in razdelilnega omrežja in podobno.
UPO presodi in po potrebi izvede razbremenjevanje ročno ali avtomatsko, odvisno od napetostnega nivoja. U/Q optimizacija mora biti izklopljena, če je to potrebno.
94. člen
UPO presodi in po potrebi izvede ali zahteva izklop delov postrojev, ki ogrožajo stabilno delovanje EES, če so po izvajanju korektivnih ukrepov še naprej prekoračene mejne vrednosti obratovalnih spremenljivk omrežja, če gre za preobremenitve omrežnih naprav, ali če obstaja nevarnost širjenja motenj. UPO presodi in po potrebi v kriznih stanjih sistema zahteva povečanje ali zmanjšanje proizvodnje električne energije, da prepreči ozka grla pri obratovanju sistema.
4.5. Omejevanje večjih motenj
95. člen
Ob znižanju frekvence na 49,8 Hz UPO opozori osebje v elektrarnah in delavce na omrežju, da ukrepajo hitro in ustrezno glede na stanje EES-a. Mobilizira se dodatna moč iz minutne rezerve in tudi tiste proizvodne enote, ki sicer niso na razpolago primarni oziroma sekundarni regulaciji.
Avtomatsko frekvenčno razbremenjevanje se začne izvajati, če ukrepi iz prejšnjega odstavka tega člena ne odpravijo motnje.
Avtomatsko frekvenčno razbremenjevanje se izvaja s podfrekvenčnimi releji brez zakasnitve, na način, ki je prikazan v naslednji tabeli:
------------------------------------------------------------------
Stopnja Frekvenca / Hz Ukrep
------------------------------------------------------------------
I. 49,2 10% znižanje obremenitve
------------------------------------------------------------------
II. 48,8 dodatno 15% znižanje obremenitve
------------------------------------------------------------------
III. 48,4 dodatno 15% znižanje obremenitve
------------------------------------------------------------------
IV. 48,0 dodatno 15% znižanje obremenitve
------------------------------------------------------------------
Tabela: Frekvenčna razbremenitev EES-a
96. člen
Zaščitni ukrep iz prejšnjega člena je namenjen prehodu agregatov na obratovanje na lastni rabi. Tako so agregati pripravljeni za hitro angažiranje pri ponovni vzpostavitvi oskrbe z električno energijo.
97. člen
UPO presodi in po potrebi od odjemalca zahteva, da mu zagotovi določeno moč za frekvenčno razbremenjevanje. V ta namen mora skleniti pogodbo z odjemalcem in podati tehnične zahteve za opremo.
UPO sme po lastni presoji v nekaterih objektih zahtevati vgradnjo naprav za sistem razbremenjevanja po kriteriju hitrosti padanja frekvence (df/dt).
98. člen
UPO izvaja omejitve dobave električne energije v skladu z odredbo o omejevanju obtežb in porabe v elektroenergetskem sistemu (Uradni list RS, št. 42/95 in 64/95). V času izvajanja omejevanja vodi UPO evidenco in nadzor nad učinki omejevanja.
99. člen
Centri vodenja obratovanja morajo biti opremljeni z napravami za neprekinjeno oskrbo z električnim tokom.
Stikališča morajo biti opremljena z napravami rezervnega napajanja in s sistemom neprekinjenega napajanja, ki napaja postroje vodenja omrežja, kot so krmiljenje, zaščitne naprave, informacijska tehnika.
100. člen
Ob nastopu zelo nizkih napetosti morajo operaterji blokirati delovanje avtomatskih napetostnih regulatorjev na transformatorjih z odcepi.
Pri paralelno delujočih transformatorjih morajo operaterji z usklajenim delovanjem napetostnih regulatorjev preprečiti neželeno kroženje jalovih moči.
4.6. Vzpostavljanje omrežja po razpadu
101. člen
Pred ponovno vzpostavitvijo omrežja morajo operaterji v centrih vodenja in elektrarnah izvesti naslednje ukrepe:
– blokirati regulacije frekvence in delovne moči,
– stabilizirati ločene dele omrežja, ki so še v obratovanju,
– sekcionirati nenapajane dele omrežja,
– izklopiti odklopnike v delih omrežja brez napetosti.
102. člen
Med ponovno vzpostavitvijo omrežja morajo operaterji v centrih vodenja izvesti naslednje ukrepe:
– zagotoviti napajanje jedrske elektrarne v skladu s Prilogo IX,
– zagotoviti napajanja za pomožne postroje elektrarn,
– priključiti razpoložljive elektrarne na dele omrežja, ki so pod napetostjo,
– vzdrževati nizek napetostni nivo za povečanje stabilnosti pred priključitvijo vodov,
– izmenjevati informacije o napetosti na zbiralnicah transformatorskih postaj med UPO-ji.
103. člen
V primeru okvare na prenosnem sistemu UPO-ja mora le-ta posredovati napetost iz sosednjih prenosnih sistemov. Zato morajo imeti vsa vozlišča interkonekcijskih povezav vgrajene naprave za sinhronizacijo ali paralelno spajanje.
Tako se lahko tudi razpoložljive proizvodne enote priključijo na sosednje prenosne sisteme.
Ob izpadu interkonekcijske povezave ali naprav v sosednjih prenosnih sistemih mora UPO vzpostaviti normalno obratovanje sistema s proizvodnimi enotami v regulacijskem območju UPO-ja. Pri tem mora izvršiti naslednje ukrepe:
– izključiti mora vse interkonekcijske povezave z ostalimi prenosnimi sistemi,
– v delih omrežja brez napajanja mora vzpostaviti napetost iz razpoložljivih elektrarn oziroma z elektrarn z zmožnostjo zagona brez zunanjega napajanja. Pri ponovni vzpostavitvi napajanja odjema v omrežju mora upoštevati trenutno sposobnost proizvodnje. Do te točke morajo proizvodne enote začasno obratovati precej pod nazivno močjo, kar se doseže z regulacijo delovne moči in frekvence,
– vsaj v začetni fazi mora odjem v omrežju povečevati v ustrezno majhnih korakih.
Pri splošnem razpadu prenosnega sistema na otoke v regulacijskem območju in izven njegovih meja je ključnega pomena medsebojna izmenjava informacij med UPO-ji in medsebojna koordinacija ukrepov na naslednji način:
– prizadeti UPO se mora v najkrajšem času dogovoriti s sosednjimi UPO-ji o ukrepih za stabilizacijo otočno obratujočih sistemov,
– UPO-ji morajo medsebojno uskladiti vse ukrepe, kot so regulacija frekvence, izklop naprav, uporaba kompenzacijskih naprav, sekcioniranje omrežja in podobno,
– čim hitrejše povezovanje otočno obratujočih delov omrežja ima prednost pred ponovno vzpostavitvijo napajanja odjemalcev,
– ponovno vzpostavljanje obratovanja prenosnega sistema in ponovna priključitev odjema v omrežju se izvaja po podobnem postopku, kot velja pri okvari na prenosnem sistemu brez podpore iz ostalih prenosnih sistemov.
5. Baza podatkov
5.1. Osnove
104. člen
UPO mora sestaviti podatkovno bazo EES-a za potrebe načrtovanja, vodenja obratovanja, obratovalnih analiz in podobno. Uporabniki prenosnega omrežja morajo UPO-ju dostaviti potrebne podatke o svoji opremi in o obratovanju.
UPO je odgovoren za stalno vzdrževanje baze podatkov.
UPO posreduje podatke in informacije uporabnikom omrežja v obsegu, določenim s pogodbo.
5.2. Baza tehničnih podatkov
105. člen
Proizvajalci, PEE, UDO-ji in upravičeni odjemalci morajo UPO-ju posredovati podatke o svojih napravah in postrojih skupaj z njihovimi karakteristikami, kot jih določa Priloga V.
5.3. Baza obratovalnih podatkov
106. člen
Proizvajalci, PEE, UDO-ji in upravičeni odjemalci morajo UPO-ju posredovati podatke o obratovanju svojih naprav in postrojev, o obratovalnih spremembah, o omejitvi v proizvodnji ali nezmožnosti zagotovitve določenih sistemskih storitev in periodične podatke v skladu s Prilogo VI.
107. člen
UPO obvešča uporabnike omrežja o dogodkih v njegovem omrežju, ki lahko vplivajo na delovanje postrojev uporabnikov omrežja.
108. člen
UPO mora pri zajemanju in vodenju obratovalnih podatkov o upravičenih odjemalcih, priključenih na prenosno omrežje, zbirati in voditi enake podatke na enak način ter uporabljati enak format zajemanja podatkov in enako programsko opremo.
5.4. Poročanje
109. člen
UPO mora periodično izdajati poročila o obratovanju EES-a. Poročila morajo zajemati naslednje podatke:
1. dnevno:
– bilanca proizvodnje in porabe,
– obremenitveni diagram sistema;
2. mesečno:
– statistika delovanja sistema,
– razpoložljivost proizvodnih enot,
– pregled razpoložljivosti prenosnih vodov,
– statistika dogodkov;
3. letno:
– razpoložljivost proizvodnih enot,
– razpoložljivost prenosnega omrežja,
– rezultati obratovanja EES-a,
– časovne serije preverjenih podatkov o:
a) instalirani moči sistema,
b) proizvedeni energiji,
c) porabi v sistemu,
d) proizvodnji hidroelektrarn,
e) razpoložljivosti proizvodnih enot,
f) razpoložljivosti prenosnega omrežja.
VI. POGOJI ZA PRIKLJUČITEV UPORABNIKOV
1. Priključitev uporabnikov
110. člen
Ob vsakem zahtevku za priklop mora UPO preveriti, če so pogoji v sistemu na obstoječem oziroma načrtovanem priključnem vozlišču zadostni za obratovanje novih naprav. Novo priključene naprave ne smejo motiti obratovanja obstoječih naprav uporabnikov sistema ter povzročati motenj, ki presegajo vrednosti, določene v aktu, ki ureja splošne pogoje za dobavo in odjem električne energije.
Če pogoji v priključnem vozlišču na sistem niso zadostni za obratovanje naprav uporabnikov sistema v skladu s predpisi, UPO določi uporabniku dograditve novih naprav.
Ob načrtovanih spremembah obratujočih naprav in njihovih parametrov UPO določi ukrepe za pravilno delovanje naprav uporabnikov sistema.
111. člen
Uporabnik prenosnega sistema mora UPO-ju posredovati tehnične in obratovalne podatke, ki so navedeni v Prilogi V in Prilogi VI.
Če so izpolnjeni pogoji, ki so navedeni v prejšnjem členu, UPO po posvetovanju z uporabnikom določi shemo priključitve na prenosno omrežje, ki je potrebna za zagotovitev pravilnega delovanja EES-a.
UPO zavrne priključitev na omrežje in priloži ustrezno dokumentacijo v obliki analiz, če niso izpolnjene tehnične zahteve za priključitev.
112. člen
UPO predlaga uporabniku prenosnega omrežja tehnično utemeljeno shemo priključitve na prenosno omrežje. Tehnične in obratovalne podatke, ki jih mora uporabnik omrežja posredovati UPO-ju, določa Priloga VII.
Uporabnik prenosnega omrežja mora projektirati svoje naprave v skladu s tehničnimi pravilniki in standardi, upoštevajoč posebne zahteve UPO-ja.
113. člen
UPO sklene z uporabnikom pogodbo o priključitvi in pogodbo o vodenju, ko uporabnik izpolni pogoje za priključitev.
Postopki priklopa in dogovori o ceni za dostop do omrežja vključujejo tudi sistemske storitve, kot so frekvenčna in napetostna regulacija, vzpostavljanje omrežja in vodenje sistema.
UPO preveri skladnost pogodbeno dogovorjenih podatkov na prevzemnih testih.
114. člen
UPO in uporabnik skleneta pogodbo o vodenju objekta oziroma postroja, ki mora vsebovati:
– imenovanje zastopnikov obeh strank, odgovornih za določitev urnika priključitve naprav;
– dolžnosti obratovalnega osebja uporabnika;
– dolžnosti osebja UPO-ja pri določanju načina obratovanja priključenih naprav;
– določitev upravičenosti dostopa UPO-ja do naprav uporabnika, ki jih nadzira UPO.
115. člen
Uporabnik mora za vsako tehnično spremembo na zgrajenih napravah, ki ni v skladu s pogodbo o priključitvi, vložiti novo zahtevo za priključitev.
2. Zaščitni sistemi uporabnikov omrežja
116. člen
Zaščitni sistemi uporabnikov morajo biti usklajeni z zaščitnim sistemom prenosnega elektroenergetskega omrežja. Ukrepi za zaščito naprav in postrojev se upoštevajo v skladu s Prilogo VIII.
3. Merilne in števčne naprave ter naprave za izmenjavo informacij
3.1. Merilne naprave
117. člen
Pri odjemalcih so merilna mesta na primarni strani transformatorjev 110/x kV ali v odvodnih poljih.
Proizvajalci morajo imeti merilne naprave za merjenje delovne in jalove energije ter moči na visokonapetostni strani energetskega transformatorja. Na vodih za oddajo električne energije v prenosno omrežje morajo biti nameščene kontrolne meritve delovne in jalove energije.
Merilne naprave uporabnika morajo biti usklajene z merilnim sistemom UPO-ja.
3.2. Števčne naprave
118. člen
Pri odjemalcih so števčna mesta na primarni strani transformatorjev 110/x kV ali v odvodnih poljih, kontrolna merilna mesta pa na sekundarni strani transformatorjev 110/x kV ali v odvodnih poljih.
Proizvajalci morajo imeti števčne naprave za merjenje delovne in jalove energije ter moči, proizvedene na visokonapetostni strani energetskega transformatorja. Na vodih za oddajo električne energije v prenosno omrežje morajo biti nameščene kontrolne meritve delovne in jalove energije.
119. člen
Na merilnih mestih se vgradi števec, ki omogoča odčitavanje delovne in jalove moči v obeh smereh.
Števci uporabnika morajo biti usklajeni z merilnim sistemom UPO-ja.
Pri večjem številu priključnih mest se uporabi za vsako priključno mesto poseben števec.
3.3. Naprave za izmenjavo informacij
120. člen
Uporabnik omrežja mora zagotoviti sprotno izmenjavo informacij v skladu s temi navodili in pogodbo o priključitvi. Za prenos informacij do informacijskega omrežja UPO-ja mora zagotoviti podvojeno prenosno pot skladno z navodili UPO-ja.
4. Dodatne zahteve za priključitev proizvodnih enot
121. člen
Proizvajalec mora za proizvodno enoto, večjo od 10 MW, ki je priključena na distribucijsko omrežje, zagotoviti prenos obratovalnih podatkov, ki jih zahteva UPO. Takšna proizvodna enota mora biti opremljena z ustrezno sinhronizacijsko napravo in mora na zahtevo UDO-ja sodelovati v regulaciji napetosti.
4.1. Vključitev v sistem vodenja in komunikacij
122. člen
Proizvajalec mora za vsak proizvodni objekt ali center vodenja večih agregatov zagotoviti sistem za obojestransko izmenjavo podatkov z UPO-jem.
Podatki morajo vsebovati:
a) iz proizvodnih enot v center vodenja UPO-ja:
– stanje odklopnikov, ločilnikov in ozemljitvenih ločilnikov,
– stanje odcepa na transformatorju z regulacijo odcepov,
– meritve trenutnega obratovalnega stanja, kot so napetost ter delovna in jalova moč;
b) iz centra vodenja UPO-ja v proizvodne enote:
– referenčne vrednosti za regulacijo, vključitev/izključitev primarne in sekundarne regulacije,
– trenutne vrednosti zahtev za sekundarno regulacijo,
– referenčne vrednosti jalove moči v obliki urnika ali kot trenutne vrednosti za regulacijo napetosti in jalove moči,
– informacije o stanju odklopnikov, ločilnikov in ozemljitvenih ločilnikov, če so te potrebne za vodenje obratovanja proizvodne enote.
4.2. Regulacija frekvence
123. člen
Vse proizvodne enote morajo sodelovati v primarni regulaciji v skladu s Prilogo I razen tistih, ki imajo dovoljenje UPO-ja. UPO krije stroške za sodelovanje v primarni regulaciji iz nadomestila za sistemske storitve.
124. člen
Vse proizvodne enote, priključene na omrežje, lahko sodelujejo v sekundarni regulaciji ob upoštevanju pravil, ki jih določi UPO v skladu s Prilogo II. Plačilo za to storitev se pokriva iz stroškov sistemskih storitev.
Zahteve za sekundarno regulacijo sestavita proizvajalec in UPO glede na sekundarni regulacijski obseg, hitrost sprememb moči, pogostost sprememb obremenitve, trajanje pripravljenosti in tehnične razpoložljivosti v EES-u.
125. člen
Vse proizvodne enote, priključene na omrežje, lahko sodelujejo v terciarni regulaciji in minutni rezervi ob upoštevanju pravil, ki jih določi UPO v skladu s pravili UCTE.
Proizvodna enota mora biti v času obratovanja sposobna dobave dogovorjene minutne rezerve moči v omrežje 5 do največ 15 minut po zahtevi, oziroma mora biti enota v tem času sinhronizirana na omrežje.
4.3. Dobava jalove moči
126. člen
UPO določi pas regulacijskega obsega proizvodnje jalovih moči. UPO lahko določi dodatne zahteve. Stroške, ki nastanejo ob izpolnitvi teh dodatnih zahtev in so usklajene z dvostranskimi pogodbami, UPO poravna iz nadomestila za sistemske storitve. Proizvodna enota mora biti sposobna spremeniti proizvodnjo jalove moči od spodnje do zgornje meje v nekaj minutah.
Dodatne zahteve UPO-ja po dobavi jalove moči generatorja v omrežje so prikazane v naslednjem grafičnem prikazu:
Grafični prikaz: Zahteve po dobavi jalove moči generatorja v omrežje
4.4. Odklop proizvodne enote od omrežja iz sigurnostnih razlogov
127. člen
UPO določi pogoje izklopa proizvodne enote, če je potrebno zaščititi EES.
128. člen
Proizvodno enoto je potrebno odklopiti od omrežja, ko doseže napetost 80% nazivne vrednosti (400/220/110kV) na visokonapetostni strani energetskega transformatorja, da lahko preide v obratovanje na blokovno lastno rabo ali v prazni tek.
4.5. Obratovanje proizvodnih enot ob motnjah v sistemu
129. člen
Proizvajalec in UPO izmenjata karakteristike bloka generator-transformator zaradi stabilnosti in skupnega vpliva regulacije turbine in generatorja.
130. člen
Zaščita vodov mora izločiti kratke stike blizu elektrarne, ki bi lahko vodili do nestabilnosti in odklopa proizvodne enote od omrežja. V takih primerih se lastna raba ne sme avtomatsko preklopiti na rezervno napajanje. Proizvodna enota se ne sme odklopiti od omrežja, če napetost na visokonapetostni strani transformatorja generatorja presega mejno krivuljo, kot je prikazana v naslednjem grafičnem prikazu:
Grafični prikaz: Shematska omejitev dopustne napetosti na visokonapetostni strani blok transformatorja
131. člen
Kratek stik daleč od elektrarne ne sme povzročiti preklopa lastne rabe proizvodne enote, niti odklopa proizvodne enote od omrežja vsaj do konca delovanja zaščite, definirane v stopnjevalnem načrtu do 5 s, ker je drugi vir lahko zaradi kratkega stika moteno omrežje.
132. člen
UPO lahko zahteva, da so generatorji opremljeni z napravami za dušenje nihanj v omrežju. Cilj teh ukrepov zagotovitev statične stabilnosti v vsaki obratovalni točki generatorja in stabilnega delovanja. Proizvajalec in UPO morata uskladiti vse karakteristike turbinskih regulatorjev in regulatorjev vzbujanja generatorja, ki vplivajo na stabilnost. Regulacija turbine ali generatorja ne sme povzročati nihanj moči.
133. člen
Pri načrtovanju proizvodne enote mora proizvajalec zagotoviti zanesljiv preklop na lastno rabo neodvisno od obratovalne točke generatorja. Pri motnjah v omrežju, ko se proizvodna enota odklopi od omrežja, mora biti zagotovljena zanesljivost preklopa na lastno rabo v skladu z dogovorjeno zaščitno shemo.
Proizvodna enota mora biti sposobna obratovati samo na lastni rabi vsaj 3 ure.
134. člen
Proizvajalec mora zagotoviti zmožnost otočnega obratovanja, če zaradi pogojev v omrežju tako zahteva UPO. Avtomati za preklop proizvodnih enot morajo enako zanesljivo omogočiti preklop iz obratovanja na lastni rabi na breme, ki presega moč lastne rabe in preklop na lastno rabo proizvodne enote. Takšno otočno obratovanje mora biti mogoče več ur. Kadar proizvodna enota obratuje na lastni rabi ali z zmanjšano obremenitvijo, mora biti sposobna prenesti nenadno priključitev bremena do 10% njene nazivne moči.
135. člen
UPO lahko zaradi razmer v omrežju zahteva, da mora biti proizvodna enota sposobna zagona brez zunanjega napajanja.
4.6. Preverjanje izpolnjevanja pogojev za priključitev
136. člen
UPO v pogodbi o priključitvi proizvodne enote določi način preverjanja izpolnjevanja pogojev za priključitev v skladu s Prilogo VII.
UPO s prevzemnimi testi pri proizvajalcu preveri pogodbene obveznosti.
137. člen
Občasni testi zajemajo karakteristike, ki jih določa pogodba o priključitvi agregata in ki se jih ne da testirati med obratovanjem proizvodne enote in omrežja. Obseg in pogostost periodičnih testov sta določeni v pogodbi o priključitvi proizvajalca. Na zahtevo UPO-ja mora proizvajalec predložiti ali dokazati karakteristike ali parametre, določene s pogodbo.
4.7. Shema vzpostavljanja omrežja po razpadu in usposabljanje osebja
138. člen
Vsak proizvajalec pripravi shemo ukrepov, ki naj se izvedejo v primeru večje motnje v sistemu in ki se morajo uskladiti z UPO-jem kot del sheme na višjem nivoju.
UPO nadzoruje seznanjenost obratovalnega osebja z navodili za ukrepanje v kriznih situacijah v EES-u. Proizvajalec oziroma odjemalec periodično predloži UPO-ju dokazila o opravljenem preverjanju usposobljenosti obratovalnega osebja.
5. Dodatne zahteve za priključitev distribucijskega omrežja in odjemalcev na VN nivoju
139. člen
Pogodbe z UDO-ji in z odjemalci na VN nivoju morajo poleg splošnih zahtev vsebovati še:
– zahtevo za posredovanje podatkov o proizvodnji za potrebe obračuna in tehničnih inšpekcij, tudi za kvalificirane proizvajalce na distribucijskem omrežju in
– zahtevo za zagotovitev cosφ>0,95 na stičnem mestu.
6. Ukrepi pri spremembah v prenosnem ali uporabnikovem sistemu
140. člen
UPO in uporabniki sistema se morajo pravočasno medsebojno obveščati o naravi, obsegu in trajanju sprememb, ki presegajo pogodbene okvire priključka na omrežje.
141. člen
UPO mora analizirati vplive sprememb na obratovanje EES-a na njegovo zanesljivost in kvaliteto napetosti ter izvajati zaščitne ukrepe v skladu s tem navodilom. UPO presodi in po potrebi zahteva izvedbo meritev za preverjanje pravilnega obratovanja priključenih naprav uporabnikov sistema. To velja tudi v primeru sprememb v omrežju ali priključitve novih odjemalcev v omrežju sosednjega UPO-ja, kar uskladi s sosednjim UPO-jem.
VII. VODENJE OBRATOVANJA V INTERKONEKCIJI IN SODELOVANJE Z UPO-JI SOSEDNJIH OMREŽIJ
142. člen
Sodelovanje UPO-ja z drugimi UPO-ji poteka na dveh nivojih:
– v regulacijskem oziroma obračunskem bloku Slovenija – Hrvaška – Bosna in Hercegovina, ki ga vodi slovenski UPO, za izvrševanje funkcije obračuna nenačrtovanih izmenjav bloka proti interkonekciji,
– iz drugih regulacijskih blokov za zagotavljanje varnega in zanesljivega obratovanja interkonekcijskega sistema.
1. Odgovornost za obratovanje sistema v interkonekciji
143. člen
UPO mora zagotoviti v sodelovanju s sosednjim UPO-jem, da je regulacija napetosti na obeh koncih interkonekcijskih vodov med dvema regulacijskima območjema usklajena zaradi zmanjšanja izmenjave jalove moči.
144. člen
UPO mora usklajevati in nadzirati vozne rede izmenjave z drugimi UPO-ji. UPO mora čimbolj zmanjšati razlike med dogovorjenimi in dejanskimi voznimi redi izmenjav.
145. člen
Konfiguracija prenosnega omrežja mora biti takšna, da je v vsakem obratovalnem stanju elektrarn in omrežja in brez posebnega angažiranja sosednjih sistemov zagotovljen n-1 kriterij sigurnosti obratovanja.
146. člen
UPO mora zagotoviti, da se pri izpadih znotraj omrežja ali v sosednjih omrežjih in še posebej pri delovanju primarne regulacije omogoči dodaten pretok moči na prenosnih vodih. Vodi, pomembni za obratovanje v interkonekciji, morajo imeti v normalnem obratovanju zadovoljivo prenosno rezervo.
2. Primarna in sekundarna regulacija frekvence in delovne moči
147. člen
UPO mora kot vodja regulacijskega bloka izvajati primarno in sekundarno regulacijo frekvence in delovne moči v skladu s pravili UCTE.
148. člen
UPO mora za stalen nadzor kvalitete regulacije drugim članom regulacijskega bloka dostavljati naslednje podatke:
– izmerjeno vrednost delovne moči na interkonekcijskih povezavah v obliki urnega integrala,
– trenutno skupno odstopanje regulacijskega območja.
UPO skrbi za usklajevanje regulacijskih parametrov vseh sekundarnih regulatorjev na podlagi ustreznih dogovorov z drugimi UPO-ji v regulacijskem bloku.
3. Regulacija napetosti – vodenje jalove moči
3.1. Minimalne zahteve pri načrtovanju prenosnih sistemov
149. člen
UPO mora na mejah s sosednjimi UPO-ji skrbeti za usklajevanje:
– zagotovitev stalno razpoložljivih lokalnih rezerv jalove moči,
– minimalnih in maksimalnih napetostnih nivojev v neprekinjenem obratovanju ter njihovih kratkotrajnih prekoračitev,
– obsega izmenjav jalove energije in postopkov pri prekoračitvi meja izmenjav in faktorja cos,
– obratovalnih kriterijev za določene obremenitve sistema in stikalna stanja, ki so kritični za vodenje jalove moči,
– koordinacije izolacije.
3.2. Minimalne zahteve za obratovanje prenosnih sistemov
150. člen
UPO mora pri normalnem obratovanju v bližini interkonekcijskih povezav upoštevati naslednje okvirne pogoje:
– minimalne in maksimalne dopustne napetosti,
– uskladitev s sosednjimi UPO-ji, ki izvajajo U/Q optimizacijo,
– dogovor s sosednjimi UPO-ji o vodenju jalove moči pri padajoči/naraščajoči napetosti v primeru konične ali minimalne obremenitve v območju vozlišč interkonekcijskih povezav.
4. Obračun nenačrtovane izmenjave v interkonekcijskem omrežju
151. člen
UPO mora zagotoviti ustrezne zmogljivosti za zajemanje in izravnavo nenačrtovanih izmenjav, t.j. odstopanj med dejansko in načrtovano izmenjavo energije, ki predstavljajo dolgove ali dobropise obračunskega bloka drugim UPO-jem v.
152. člen
Nenačrtovane količine izmenjave se zajemajo v dogovorjenem časovnem obdobju in izravnavajo s posebno, načrtovano izmenjavo, t.j. s programom kompenzacije, ločeno po tarifah, ki so dogovorjene med udeleženimi pogodbenimi strankami interkonekciji v skladu s pravili UCTE.
4.1. Področje uporabe in osnovna načela
153. člen
Načrtovana izmenjava energije med dvema regulacijskima območjema je določena z voznim redom dobave.
Dogovorjen in potrjen vozni red za naslednji delovni dan mora UPO izmenjati s sosednjimi UPO-ji do 14. ure tekočega dne, vozne rede izmenjav za soboto, nedeljo in ponedeljek ob petkih do 14. ure, za praznik pa do 14. ure predhodnega delovnega dne.
UPO je odgovoren za oddajo dogovorjene količine energije skladno z voznim redom dobave.
4.2. Usklajevanje obračuna
154. člen
Kot vodja bloka je UPO zadolžen za usklajeno določanje voznih redov načrtnih izmenjav in programov kompenzacije nenačrtnih izmenjav, t.j. obračunov v okviru obračunskega bloka in v okviru omrežnega koordinacijskega centra ETRANS v Laufenburgu v Švici.
155. člen
Ob delavnikih vsak član bloka sporoči UPO-ju želeno vrednost voznih redov dobave, ki jih je za naslednji dan dogovoril z drugimi UPO-ji. Vozni redi so definirani za vsako mejo posameznega UPO-ja s sosednjimi omrežji. UPO preveri, če je vsota vseh voznih redov izmenjav članov bloka za vsako časovno obdobje enaka (z nasprotnim predznakom) vsoti voznih redov izmenjav na mejah regulacijskega bloka, ki jih je prejel od sosednjih UPO-jev izven regulacijskega bloka.
Po uskladitvi voznega reda izmenjav bloka UPO posreduje podatke koordinacijskemu centru.
UPO-ju koordinacijski center vsak delavnik pošlje pregled potrjenih voznih redov dobave. UPO potrditev voznega reda posreduje drugim članom bloka.
156. člen
V primeru spremembe že potrjenega voznega reda dobav v vsakodnevnem vodenju član bloka sporoči UPO-ju vrednost načrtovanih izmenjav. UPO preveri veljavnost tega sporočila in ga posreduje koordinacijskemu centru, ki mu vrne potrjeno spremembo voznega reda.
157. člen
UPO z daljinskim odčitavanjem sproti pridobiva dejanske vrednosti izmenjave energije na stičnih mestih z vsemi sosednjimi UPO-ji in na mejah regulacijskega bloka in jih posreduje koordinacijskemu centru.
Koordinacijski center izdela za vsak regulacijski blok obračun za vsak dan v obliki 24-urne bilance, ločene po tarifnih časih in jih vsak delavnik uskladi s posameznimi vodji regulacijskih blokov.
158. člen
Na osnovi razpoložljivih podatkov o pretokih energije na mejah omrežij posameznih članov bloka in obračuna, ki ga prejme od koordinacijskega centra, izdela UPO obračun za posamezna regulacijska območja članov bloka. Pri tem preveri, ali vsota bilanc regulacijskih območij v okviru bloka ustreza obračunskim vrednostim, prejetim od koordinacijskega centra. Obračun v obliki 24-urnih bilanc, ločenih po tarifah, posreduje vsak delavnik članom bloka.
159. člen
Vsak torek do 10. ure izračuna UPO za vsako regulacijsko območje v bloku program kompenzacije nenačrtovanih izmenjav za obdobje naslednjih 7 dni. Izračun temelji na kumulativnem saldu nenačrtovanih izmenjav posameznih regulacijskih območij ob izteku preteklega tedna, to je od ponedeljka 00.00 ure do nedelje 24. ure.
160. člen
Vsak torek do 12. ure pošlje UPO članom bloka, za katere je odgovoren, poročilo o nenačrtovanih izmenjavah. Ta informacija obsega vsote načrtovanih in izvedenih izmenjav regulacijskih območij v preteklem tednu ter kompenzacijski program za naslednje obdobje.
5. Načrtovanje izgradnje omrežja
5.1. Glavna načela sodelovanja med UPO-ji
161. člen
UPO mora posebno pozornost posvetiti koordinaciji načrtovanja na mejah s sosednjimi UPO-ji z namenom, da prepreči neugodne vplive bodočih razširitev na sosednja omrežja. Če načrtovana priključitev naprav porabnikov vpliva na omrežja sosednjih UPO-jev, se mora UPO z njimi dogovoriti za potrebne zaščitne ukrepe in postopke.
5.2. Zahteve v smislu stabilnosti
162. člen
UPO mora zagotoviti stabilnost obratovanja sistema v povezavi s sosednjimi sistemi.
Ko se priključujejo novi deli omrežij ali se močno spremenijo tehnični parametri obstoječih omrežij, mora UPO v sodelovanju s sosednjimi UPO-ji izvesti dodatne analize za določitev potrebnih ukrepov za zagotovitev stabilnosti.
5.3. Glavne zahteve za zaščito
163. člen
UPO je dolžan z vgraditvijo zaščitnih naprav zagotoviti zanesljivo obratovanje v interkonekciji, pri čemer morajo biti razmere na stičnih mestih med napravami sosednjih UPO-jev medsebojno usklajene, tako da niso ogrožene naprave v sosednjih omrežjih.
164. člen
Če UPO ne more zagotoviti usklajenega delovanja zaščite v skladu s Prilogo VI, se po dogovoru med prizadetima UPO-jema lahko uporabijo nestandardne rešitve. Znatne spremembe v obratovalnih pogojih mora UPO sporočiti sosednjim UPO-jem in z njimi po potrebi prilagoditi delovanja zaščite spremenjenim obratovalnim pogojem.
6. Načrtovanje in vodenje obratovanja
165. člen
UPO mora v načrtovanju in vodenju obratovanja upoštevati kriterij n–1 in pravila za preprečitev širjenja motenj na sosednja omrežja.
Z upoštevanjem kriterija n–1 mora UPO skupaj s sosednjimi UPO-ji preučiti sigurnost in zanesljivost prenosov energije preko meja regulacijskih območij.
Odpravljanje preobremenitev na interkonekcijskih povezavah, ki so posledica motenj v sosednjih omrežjih, mora UPO koordinirano reševati z vpletenimi UPO-ji s skupnimi ukrepi.
UPO mora načrtovanje priklopov in odklopov pomembnejših elementov prenosnega sistema za namene vzdrževanja uskladiti s sosednjimi UPO-ji po predhodnem posvetovanju z vsemi vpletenimi subjekti.
7. Izmenjava informacij
7.1. Izmenjava podatkov pri prenosih moči
166. člen
UPO mora predhodno od drugih UPO-jev pridobiti podatke, ki mu omogočajo preverjanje izvedljivosti posamezne storitve prenosa preko meja regulacijskih območij. Ti podatki se po dogovoru med UPO-ji shranjujejo v skupni bazi podatkov na ETSO serverju, ki je na razpolago le UPO-jem. UPO izvaja obdelavo storitev takih prenosov v koordinaciji z vpletenimi UPO-ji.
7.2. Dvostranska izmenjava podatkov
167. člen
UPO mora v fazi načrtovanja obratovanja in vodenja sistema izmenjevati s sosednjimi UPO-ji naslednje podatke:
– načrtovane izklope pomembnega elementa EES-a, kot so interkonekcijska povezava, transformator ali elektrarna,
– dogovore glede napetostnih nivojev za določena obdobja,
– ekvivalente omrežij,
– vozne rede izmenjav preko meja regulacijskih območij, ki se ga posreduje tudi vodji regulacijskega bloka, da lahko izračuna nenačrtovane prenose energije,
– pričakovana ozka grla v omrežju,
– podatke za usklajevanje obratovanja v primeru motenj.
168. člen
Na podlagi dvostranskih dogovorov mora UPO zagotoviti izmenjavo merjenih vrednosti napetosti, delovne in jalove moči ter signalov iz povezovalnih naprav, kot so interkonekcijski vodi in transformatorji ter ostalih signalov iz končnih postaj oziroma bližnjih delov sosednjih omrežij.
VIII. KONČNA DOLOČBA
169. člen
To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 311-02-12/2002
Ljubljana, dne 24. aprila 2002.
mag. Janez Kopač l. r.
Minister
za okolje in prostor
