Na podlagi 91. člena v zvezi z 92. členom in tretjega odstavka 93. člena zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, 45/95, 26/99, 38/99, 28/00 in 26/01) izdaja minister za pravosodje
P R A V I L N I K
o sodnih tolmačih
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(Vsebina)
Ta pravilnik podrobneje ureja način imenovanja in razrešitve sodnih tolmačk in sodnih tolmačev (v nadaljnjem besedilu: tolmači), vsebino in način opravljanja preizkusa znanja oseb, ki želijo biti imenovane za tolmače (v nadaljnjem besedilu: kandidat), način poslovanja tolmačev, tarifo za plačevanje nagrade za delo tolmača in povrnitev stroškov, ki jih je tolmač imel v zvezi s svojim delom kot tolmač.
2. člen
(Tolmači)
Tolmači so osebe, imenovane za neomejen čas, ki prevajajo govorjeno ali pisno besedo iz slovenskega v tuj jezik, iz tujega v slovenski jezik ali iz tujega v drug tuj jezik v sodnih postopkih in v drugih primerih, ko se zahteva prevod tolmača.
Tolmači so tudi osebe, ki tolmačijo govorico in znake gluhonemih oziroma samo gluhih ali nemih. Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi zanje.
Tolmači prevajajo na zahtevo sodišča, državnega organa ali fizične oziroma pravne osebe.
II. IMENOVANJE TOLMAČEV
3. člen
(Vloga)
Ministrstvo za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) vodi postopek za imenovanje tolmačev v skladu z zakonom o sodiščih (v nadaljnjem besedilu: zakon) in tem pravilnikom po pravilih zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
Kandidat vloži pri ministrstvu vlogo za imenovanje za tolmača z navedbo osebnih podatkov iz drugega odstavka 88. člena zakona in jezika, za katerega želi biti imenovan za tolmača.
4. člen
(Priloge)
Kandidat mora vlogi iz prejšnjega člena priložiti:
– dokazilo o državljanstvu Republike Slovenije;
– potrdilo pooblaščene izobraževalne organizacije o aktivnem znanju slovenskega jezika;
– javno listino, iz katere so razvidni osebni podatki kandidata;
– pisni življenjepis;
– dokazilo, da kandidatu ni bila odvzeta poslovna sposobnost, ki ni starejše od 30 dni;
– izpisek oziroma potrdilo iz kazenske evidence, ki ni starejše od 30 dni;
– dokazila o univerzitetni oziroma drugi strokovni izobrazbi po drugem odstavku 93. člena zakona;
– dokazila o ustreznem strokovnem znanju ter praktičnih sposobnostih in izkušnjah za določen jezik, za katerega želi biti kandidat imenovan za tolmača.
5. člen
(Dokazila o strokovnem znanju in praktičnih izkušnjah)
Kot dokazilo o ustreznem strokovnem znanju ter praktičnih sposobnostih in izkušnjah se upošteva natančna navedba jezikovnega področja, obseg in trajanje poklicnih izkušenj ter zaposlitev kandidata, povezanih z uporabo jezika, za katerega želi biti imenovan za tolmača, potrdila o udeležbi na strokovnih posvetovanjih in drugih izobraževalnih oblikah za ta jezik, podatki o objavljenih strokovnih in znanstvenih prispevkih, raziskovalni in izobraževalni dejavnosti, mnenja, ocene in priporočila strokovnih združenj in drugih strokovnih institucij z jezikovnega področja, na katerem želi kandidat opravljati svoje delo kot tolmač, ter druga ustrezna potrdila in izjave o strokovnosti ter praktičnih izkušnjah, povezanih s področjem delovanja tolmačev.
6. člen
(Dokazilo o znanju jezika)
Kot potrdilo o aktivnem znanju slovenskega jezika velja potrdilo o zaključnem izpitu srednje šole, potrdilo o zaključeni višji ali visoki šoli ali diploma fakultete, če je izobraževanje potekalo v slovenskem jeziku.
7. člen
(Osebnostna primernost)
Osebnostna primernost kandidata (3. točka prvega odstavka 87. člena zakona) se ugotavlja na podlagi pisnega življenjepisa, predloženih dokazil in opravljenega razgovora s kandidatom. Razgovor opravi višji upravni delavec, ki ga pooblasti minister, pristojen za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: minister).
8. člen
(Potrebno število tolmačev)
Pri ugotavljanju tujega jezika, za katerega primanjkuje tolmačev, ker se v postopkih pred državnimi organi Republike Slovenije redko uporablja (drugi odstavek 93. člena zakona), se upoštevajo predhodna obrazložena mnenja predsednikov višjih sodišč o potrebi po tolmačih za posamezen tuj jezik v posameznem sodnem okrožju.
9. člen
(Preizkus znanja)
Kandidata, za katerega se ugotovi, da izpolnjuje pogoje za imenovanje iz 1. do 5. točke 87. člena zakona, se pisno obvesti o času in kraju opravljanja preizkusa znanja.
Preizkus znanja se opravi po določbah IV. dela tega pravilnika.
Kandidat je lahko imenovan za tolmača le, če uspešno opravi preizkus znanja.
10. člen
(Odločba o imenovanju)
Odločbo o imenovanju za tolmača ali o zavrnitvi imenovanja izda minister.
V izreku odločbe se navede jezik, za katerega je tolmač imenovan ali za katerega je bilo imenovanje zavrnjeno.
11. člen
(Prisega)
Tolmač lahko začne z delom, ko pred ministrom izreče prisego iz 94. člena zakona.
O prisegi se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo minister, tolmač in zapisnikar.
Ob prisegi se tolmaču vroči odločba o imenovanju in knjiga prevedenih listin.
12. člen
(Objava imenovanja)
Imenovanje tolmača se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ter vpiše v imenik tolmačev, ki ga vodi ministrstvo v skladu z določili zakona. Javni del imenika je objavljen tudi na spletnih straneh ministrstva.
III. RAZREŠITEV TOLMAČEV
13. člen
(Začetek postopka za razrešitev)
Minister razreši tolmača iz razlogov, določenih v 1. do 4. točki prvega odstavka 89. člena zakona.
Postopek za razrešitev tolmača začne minister na predlog predsednika sodišča ali po uradni dolžnosti.
Če gre za razloge iz 1. točke prvega odstavka 89. člena zakona, se postopek začne na podlagi predloga samega tolmača.
14. člen
(Odgovor)
Predlog predsednika sodišča oziroma obvestilo, da je začet postopek za razrešitev po uradni dolžnosti z navedbo razlogov, se pošlje v odgovor tolmaču, zoper katerega je začet postopek razrešitve.
Za odgovor se določi rok, ki ne sme biti krajši od 8 in ne daljši od 30 dni in teče od dneva, ko tolmač prejme obvestilo oziroma predlog za začetek postopka.
15. člen
(Suspenz)
Minister lahko na predlog predsednika sodišča ali po uradni dolžnosti tolmaču z odločbo začasno odvzame pravico opravljati delo, če obstajajo okoliščine iz 2. do 4. točke prvega odstavka 89. člena zakona in utemeljena nevarnost nastanka nenadomestljivih škodljivih posledic, če bi tolmač nadaljeval z delom.
Odvzem pravice traja do pravnomočnosti odločbe, izdane v postopku razrešitve, vendar največ eno leto.
Odvzem pravice se zaznamuje v imeniku tolmačev in na spletnih straneh ministrstva.
16. člen
(Strokovna komisija)
Za ugotavljanje pogojev za razrešitev iz 2. do 4. točke prvega odstavka 89. člena zakona lahko minister imenuje strokovno komisijo. Sedež komisije je na ministrstvu.
Komisijo sestavljajo strokovnjaki za jezik, za katerega je tolmač imenovan, in višji upravni delavec ministrstva.
Komisija ima predsednika in najmanj dva člana ter zapisnikarja. Predsednik komisije je pravni strokovnjak.
17. člen
(Delo in poročilo komisije)
Komisija opravlja svoje delo na seji, na katero lahko vabi tolmača, katerega razrešitev je predlagana, ter strokovnjake za jezik, za katerega je tolmač imenovan.
Komisija v roku največ 30 dni od imenovanja pripravi pisno poročilo na podlagi zbrane dokumentacije in podatkov, ki so bili pridobljeni v postopku razrešitve.
Poročilo komisije vsebuje ugotovitve in ocene ter mnenje glede razrešitvenih predlogov.
Minister pri odločitvi o razrešitvi ni vezan na mnenje komisije.
18. člen
(Odločba o razrešitvi)
O svoji odločitvi minister izda odločbo, ki se vroči predlagatelju razrešitve ter tolmaču.
Šteje se, da je tolmač razrešen z dnem izdaje odločbe o razrešitvi.
Razrešeni tolmač mora v treh dneh od prejema odločbe o razrešitvi oddati ministrstvu svojo štampiljko in izkaznico.
Razrešitev se vpiše v imenik tolmačev ter objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh ministrstva.
19. člen
(Stroški postopka razrešitve)
Članom komisije iz 17. člena tega pravilnika pripada plačilo za delo in povračilo stroškov po odredbi o plačilu in povračilu stroškov, ki jo sprejme minister. Sredstva se zagotavljajo iz proračunskih sredstev ministrstva.
IV. VSEBINA IN NAČIN OPRAVLJANJA PREIZKUSA ZNANJA
20. člen
(Program preizkusa znanja)
Preizkus znanja (prvi odstavek 93. člena zakona) zajema preverjanje znanje iz jezika, za katerega želi biti kandidat imenovan za tolmača, ter poznavanja:
– temeljnih institutov ustavne ureditve Republike Slovenije;
– organizacije in delovanja pravosodja in sodstva;
– osnov sodnih postopkov, ki se najpogosteje pojavljajo pri delu tolmačev;
– zakonskih določb o pravicah in dolžnostih tolmačev,
– oblikovanja in overjanja prevodov ter vodenja evidence.
Preizkus znanja za tolmače, ki tolmačijo govorico in znake gluhonemih oziroma samo gluhih ali nemih, obsega:
– govorico slušno prizadetih: gestikulacijo, znakovni govor, prstno abecedo;
– preizkus znanja s področij iz prve do pete alinee prvega odstavka tega člena.
Program s podrobnejšo vsebino in seznamom predpisov in strokovne literature, po katerih se preverja strokovnost oziroma znanje za posamezne jezike, določi minister. Program je na razpolago pri ministrstvu in se objavi na spletnih straneh ministrstva.
21. člen
(Pripravljalni seminarji)
Ministrstvo lahko organizira pripravljalne seminarje za pripravo kandidatov.
Pripravljalne seminarje izvajajo strokovnjaki za splošno izobraževanje tolmačev v sodelovanju s strokovnimi združenji oziroma drugimi oblikami povezovanja tolmačev in strokovnjakov za posamezne jezike, za katere želijo biti kandidati imenovani za tolmače. Izvajalce imenuje minister.
Pripravljalni seminarji so splošni in posebni.
Splošni pripravljalni seminarji so enaki za vse kandidate za tolmače, ne glede na jezik.
Splošni seminarji obsegajo temeljna znanja s področja ustavne ureditve Republike Slovenije, organizacije in delovanja pravosodja in sodstva, osnove sodnih postopkov in zakonske določbe o pravicah in dolžnostih tolmačev.
Posebni seminarji obsegajo posebna strokovna znanja za posamezne jezike.
O poteku in vsebini pripravljalnega seminarja ministrstvo pisno obvesti kandidata najmanj 30 dni pred začetkom pripravljalnega seminarja.
O udeležbi na pripravljalnem seminarju se kandidatu izda pisno potrdilo.
Stroške pripravljalnega seminarja krije kandidat.
22. člen
(Komisija)
Preizkus znanja se opravlja pred komisijo, ki jo imenuje minister za posamezen jezik, za katerega se opravlja preizkusa znanja. Komisija ima sedež na ministrstvu.
Komisija ima predsednika, najmanj dva člana in zapisnikarja ter namestnike, ki jih nadomeščajo v primeru odsotnosti. En član komisije in njegov namestnik sta imenovana izmed strokovnih delavcev ministrstva, ostali pa so strokovnjaki, imenovani izmed profesorjev Filozofske fakultete, članov Društva znanstvenih in tehničnih prevajalcev Slovenije, ter tolmačev, ki imajo ta status najmanj pet let, članov Zveze slušno prizadetih Slovenije in po potrebi tudi drugih oseb, usposobljenih za preizkus znanja iz tujega jezika, za katerega se opravlja preizkus znanja. Zapisnikarja in njegovega namestnika imenuje minister izmed strokovnih delavcev ministrstva.
Predsednik komisije je pravni strokovnjak.
Članom komisije pripada plačilo za delo in povračilo stroškov po odredbi o plačilu in povračilu stroškov, ki jo sprejme minister.
Sredstva za delo komisije se zagotavljajo iz namenskih prihodkov in se izplačujejo iz proračuna Republike Slovenije.
23. člen
(Opravljanje preizkusa znanja)
Čas in kraj preizkusa znanja določi komisija.
Rok za opravo preizkusa znanja mora biti določen tako, da ostane kandidatu od prejema obvestila o času in kraju preizkusa znanja do dneva preizkusa najmanj 15 dni za pripravo na preizkus.
Predsednik komisije skrbi za pravilen potek preizkusa znanja.
24. člen
(Potek in ocenjevanje preizkusa znanja)
Preizkus znanja se opravlja pisno in ustno.
Pisni del preizkusa zajema pisno nalogo, ki je lahko prevod tožbe, obtožnice, sodne ali upravne odločbe, pogodbe, spričevala ali druge listine iz slovenskega v tuj jezik, za katerega kandidat želi biti imenovan za tolmača, in iz tega tujega jezika v slovenski jezik.
Pisni del preizkusa traja največ štiri ure. Kandidat ima lahko pri sebi pravne predpise, slovarje in strokovno literaturo. V času opravljanja pisnega dela se kandidat ne sme z nikomer posvetovati.
Ugotovljena kršitev določbe prejšnjega odstavka ima enake posledice kot negativno ocenjena pisna naloga.
Če kandidat uspešno opravi pisni del, lahko pristopi k ustnem delu preizkusa.
Ustni del preizkusa zajema preverjanje znanja s področij iz prve do pete alinee prvega odstavka oziroma iz prve in druge alinee drugega odstavka 20. člena tega pravilnika v slovenskem in tujem jeziku, za katerega kandidat želi biti imenovan za tolmača.
Ustni del traja, kolikor je potrebno za preverjanje kandidatovega znanja, vendar največ eno uro.
Ustni del preizkusa znanja opravlja kandidat najkasneje v treh dneh po opravljenem pisnem delu preizkusa.
Preizkus znanja je opravljen uspešno, če kandidat uspešno opravi tudi ustni del preizkusa.
Kandidatu za tolmača, ki je diplomiran pravnik, ni potrebno opravljati ustnega dela preizkusa znanja v slovenskem jeziku. Ravno tako se ta del preizkusa znanja oprosti kandidatu, ki je že opravljal preizkus znanja po tem pravilniku in je že tolmač za kakšen tuj jezik.
25. člen
(Izid preizkusa znanja)
Izid preizkusa znanja razglasi predsednik komisije v navzočnosti članov komisije, kandidata in zapisnikarja takoj po končanem celotnem preizkusu. Izid se zapiše v zapisnik.
Kandidatu, ki je opravil preizkus znanja, se izda potrdilo o opravljenem preizkusu. V potrdilu se navede, da je kandidat opravil preizkus znanja za tolmača za določeni jezik v skladu z zakonom in tem pravilnikom.
Potrdilo podpiše predsednik komisije.
Potrdilo o opravljenem preizkusu znanja se izda v dveh izvodih, od katerih prejme enega kandidat, drugi pa ostane v spisu ministrstva.
26. člen
(Odstop od preizkusa)
Če kandidat brez upravičenega razloga določenega dne ne pristopi k opravljanju preizkusa znanja in o tem pisno ne obvesti ministrstva najmanj osem dni pred rokom za preizkus, ali če odstopi, ko je že začel opravljati preizkus, se šteje, da preizkusa ni opravil.
O upravičenosti razlogov za odstop od preizkusa znanja odloči minister na podlagi pisne obrazložitve kandidata.
Kandidat mora posredovati pisno obrazložitev najkasneje v sedmih dneh od dneva, določenega za opravljanje preizkusa, sicer odstop ni upravičen.
Za upravičene razloge se štejejo zlasti: bolezen, smrt v ožji družini ter neodložljive in nenačrtovane osebne obveznosti.
V primeru, če minister odloči, da so razlogi upravičeni, se šteje, da kandidat ni pristopil k preizkusu znanja.
27. člen
(Stroški preizkusa znanja)
Kandidat na podlagi izstavljenega računa plača stroške preizkusa znanja skladno s cenikom, ki ga določi minister. Kandidat mora pred pristopom k preizkusu znanja predložiti dokazilo o plačilu.
Če se kandidat brez upravičenega razloga preizkusa ne udeleži, mora kljub temu plačati stroške, če pa odstopi med opravljanjem preizkusa, se mu plačani stroški ne vrnejo.
28. člen
(Zapisnik)
O preizkusu znanja se za vsakega kandidata piše zapisnik, ki vsebuje: osebno ime kandidata, stalno prebivališče, sestavo komisije, jezik, za katerega se opravlja preizkus znanja, datum preizkusa ter uspeh preizkusa.
Pisna naloga je priloga zapisnika. Zapisnik podpišejo predsednik komisije, člani komisije in zapisnikar.
Komisija oceni uspeh preizkusa s skupno oceno “JE OPRAVIL-A“ ali “NI OPRAVIL-A“.
29. člen
(Ponovitev preizkusa znanja)
Kandidat, ki ni opravil pisnega dela preizkusa znanja, lahko ponovno pristopi k opravljanju preizkusa v roku, ki ga določi komisija, vendar ne prej kot v treh mesecih in ne kasneje od enega leta po dnevu pisnega dela preizkusa.
Kandidat, ki ni opravil ustnega dela preizkusa znanja, ga lahko ponavlja v roku, ki ga določi komisija, vendar ne prej kot v dveh mesecih in ne kasneje od enega leta po dnevu ustnega dela preizkusa in največ enkrat.
Celotni preizkus se lahko ponovi največ dvakrat.
Za ponovno opravljanje pisnega dela preizkusa oziroma celotnega preizkusa se ponovno plačajo stroški preizkusa, za ponovno opravljanje ustnega dela preizkusa pa se plača sorazmerni del stroškov tega dela preizkusa.
30. člen
(Evidenca preizkusov znanja)
Ministrstvo vodi evidenco preizkusov znanja za tolmače po posameznih jezikovnih področjih, ki vsebuje:
– označbo jezika, za katerega se opravlja preizkus znanja,
– zaporedno številko,
– osebno ime kandidata in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča,
– številko spisa kandidata,
– datum in kraj rojstva,
– stopnjo in vrsto izobrazbe,
– komisijo za preizkus in datum opravljanja preizkusa,
– znesek in datum plačila stroškov preizkusa,
– uspeh pri preizkusu.
V. NAČIN POSLOVANJA TOLMAČEV
31. člen
(Štampiljka)
Tolmač ima štampiljko, v kateri je navedeno njegovo osebno ime in stalno prebivališče, s pristavkom: “Sodni-a tolmač-ka za ………..jezik“.
Na narodnostno mešanih območjih je besedilo iz prejšnjega odstavka napisano tudi v jeziku narodnosti.
Štampiljka je okrogla, s premerom 38 mm.
Ministrstvo priskrbi tolmaču štampiljko na njegove stroške.
Odtis štampiljke in podpis tolmača na prevodu, namenjenemu za uporabo v tujini, overi ministrstvo, razen v primerih, ko je z mednarodnimi sporazumi določeno, da listin za njihovo uporabo v tujini ni treba overiti.
32. člen
(Izkaznica)
Tolmač ima izkaznico, v kateri je navedeno njegovo osebno ime in stalno prebivališče, s pristavkom: “Sodni-a tolmač-ka za ………..jezik“.
Izkaznica je sestavljena iz plastificiranega ovitka, velikosti 10×7 cm, in identifikacijske kartice, velikosti 9,5×6,5 cm, ki se po vnosu podatkov o imetniku vstavi v plastificiran ovitek.
Identifikacijska kartica vsebuje naslednje rubrike:
– SODNI-A TOLMAČ-KA za ……….. jezik;
– prostor za sliko, osebno ime in stalno prebivališče tolmača;
– prostor za podpis ministra in za pečat ministrstva.
Ministrstvo priskrbi tolmaču izkaznico na njegove stroške.
33. člen
(Sprememba podatkov)
Vsako spremembo osebnega imena, stalnega ali začasnega prebivališča in odsotnost, daljšo kot 6 mesecev, je tolmač dolžan takoj sporočiti ministrstvu, ki spremembo vpiše v imenik tolmačev.
V primeru spremembe osebnega imena ali stalnega prebivališča tolmača zagotovi ministrstvo tolmaču novo štampiljko in izkaznico na njegove stroške.
Tolmač mora po prejemu nove štampiljke in izkaznice staro štampiljko in izkaznico takoj izročiti ministrstvu.
34. člen
(Tolmačenje in prevajanje)
Tolmač je dolžan pri svojem delu upoštevati določila zakonov in tega pravilnika ter svoje delo opraviti vestno, natančno in po svojem najboljšem znanju.
Pri prevajanju listin je tolmač dolžan podati prevod v roku, ki ga določi sodišče oziroma drug organ, ki ga je imenoval za izdelavo prevoda (v nadaljnjem besedilu: sodišče), na zahtevo stranke pa v roku, ki ga določi stranka, ki pa ne sme biti krajši kot 30 in ne daljši kot 60 dni.
Če tolmač prevoda ne more opraviti v določenem roku, je o tem dolžan obvestiti sodišče oziroma stranko najkasneje v 15 dneh po prejemu sklepa, s katerim je bil imenovan za izdelavo prevoda v določeni zadevi oziroma po prejemu zahteve stranke.
35. člen
(Potrditev prevoda)
Tolmač potrjuje pravilnost prevoda listine pod besedilom z napisanim ali odtisnjenim zaznamkom “Podpisani-a (osebno ime tolmača), z odločbo Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije z dne …, št. …, imenovani-a sodni-a tolmač-ka za … jezik, potrjujem, da se ta prevod popolnoma ujema z izvirnikom, ki je sestavljen v … jeziku.“
Pri prevodu v tuj jezik pripiše tolmač pod zaznamek iz prejšnjega odstavka tudi prevod zaznamka v tujem jeziku.
Pod zaznamek vpiše tolmač datum in kraj sestave zaznamka, ga podpiše in odtisne svojo štampiljko.
Za obličnost prevodov listin se smiselno uporabljajo ustrezne določbe zakona o notariatu o notarskem poslovanju ter sodnega reda o mednarodni pravni pomoči.
36. člen
(Knjiga prevedenih listin)
Tolmač vodi knjigo prevedenih listin, ki vsebuje:
– zaporedno številko,
– ime in priimek osebe oziroma naziv organa, za katerega se opravlja prevod,
– listino, ki se prevaja, v originalu in prevodu,
– datum prevoda,
– število prevedenih strani,
– podpis tolmača.
37. člen
(Hramba in vrnitev gradiva)
Tolmač je dolžan zaupano gradivo skrbno hraniti, upoštevajoč določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in ga po opravljenem delu skupaj s prevodom vrniti sodišču oziroma stranki.
38. člen
(Nadzor nad delom tolmačev)
Minister nadzoruje delo tolmačev ter lahko od tolmača zahteva na vpogled knjigo prevedenih listin.
Za nadzor nad delom tolmačev minister imenuje komisijo, ki je sestavljena iz delavcev ministrstva.
V primeru, da sodišče zazna nepravilnosti pri delu tolmačev, mora o tem nemudoma obvestiti ministrstvo.
VI. NAGRADA IN POVRNITEV STROŠKOV
39. člen
(Splošna določba)
Tolmači imajo pravico do nagrade za svoje delo in pravico do povrnitve stroškov v zvezi z delom.
40. člen
(Vrsta stroškov)
Stroški iz prejšnjega člena so:
1. potni stroški;
2. stroški za prehrano in prenočišče;
3. nadomestilo plače oziroma izgubljeni zaslužek;
4. materialni stroški v zvezi z delom tolmača.
41. člen
(Odmera stroškov)
Stroški iz 1. do 3. točke prejšnjega člena se obračunajo po zneskih povračil, nadomestil in drugih prejemkov, ki veljajo za delavce v državnih organih.
Stroški iz 4. točke prejšnjega člena se obračunajo po veljavni ceni podjetij ali zavodov, ki te storitve opravljajo, ko gre za izdelavo prevodov in druga opravila, potrebna za izdelavo prevodov, če to ni možno, pa v višini, kot se običajno plačuje za takšne stroške. Stroški za pisalna sredstva se ovrednotijo v višini 5 odstotkov od odmerjene nagrade.
42. člen
(Tarifa)
Za izračun nagrade za delo tolmača se uporablja točkovna tarifa, določena s tem pravilnikom.
43. člen
(Nujni primeri)
Za izdelavo izjemno zahtevnih ali nujnih prevodov in v drugih nujnih primerih (prazniki, sobote, nedelje, nočni čas med 22. in 7. uro zjutraj) se nagrada poveča za 50 odstotkov.
44. člen
(Vrednost točke)
Vrednost točke znaša 100 SIT in se usklajuje z vrednostjo točke po odvetniški tarifi.
O spremembi vrednosti točke odloča minister.
VII. TARIFA ZA VREDNOTENJE DELA TOLMAČEV
45. člen
(Izdelava prevoda)
Za pisno izdelavo prevoda listine pripada tolmaču za eno stran:
1. za prevod listine iz tujega v slovenski jezik 55 točk,
2. za prevod listine iz slovenskega v tuj jezik 80 točk,
3. za prevod listine iz tujega v tuj jezik 90 točk.
Ena stran obsega 1500 znakov brez presledkov.
Plačilo za prevod listine, ki obsega manj kot eno stran je sorazmerno manjše, vendar ne manj kot 40 točk.
Za vsak nadaljnji izvod prevoda listine ima tolmač pravico do plačila 10 odstotkov od plačila po drugem oziroma četrtem odstavku tega člena.
Za ustno prevajanje pripada tolmaču 75 točk za vsake začete pol ure dejanskega prevajanja.
Ko ne prevaja, pripada tolmaču za čakanje na narok oziroma navzočnost na kraju, kjer naj prevaja, za vsake začete pol ure čakanja 20 točk. Če traja čakanje skupaj z narokom oziroma drugim uradnim dejanjem do pol ure, pripada tolmaču samo plačilo za udeležbo na naroku oziroma drugem uradnem dejanju.
46. člen
(Pregled in overitev prevoda)
Za pregled in overitev prevoda, ki ga je priskrbela stranka sama, pripada tolmaču polovica plačila iz prejšnjega člena.
47. člen
(Izplačilo stroškov in nagrade)
Kadar mora stroške in nagrado izplačati sodišče, ki je prevajanje odredilo, ali so bili zneski za prevajanje vnaprej založeni, je sodišče dolžno odločiti o zahtevi za odmero nagrade in povrnitvi stroškov najkasneje v osmih dneh od vložitve zahteve, odmerjeno nagrado in stroške pa izplačati najkasneje v tridesetih dneh od pravnomočnega sklepa, s katerim je o zahtevi odločeno.
Stranka, na zahtevo katere je tolmač prevajal, mora stroške in nagrado plačati v petnajstih dneh od prejema računa.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
48. člen
(Zamenjava štampiljke in izdaja izkaznice)
Štampiljke, ki so jih tolmači uporabljali pred uveljavitvijo tega pravilnik in niso v skladu z 31. členom tega pravilnika, bo ministrstvo na stroške tolmačev zamenjalo s štampiljkami v skladu z 31. členom tega pravilnika v šestih mesecih od njegove uveljavitve.
Tolmačem, imenovanim pred uveljavitvijo tega pravilnika, se izkaznice iz 32. člena tega pravilnika izdajo v osmih mesecih od njegove uveljavitve.
49. člen
(Uporaba nekaterih določb pravilnika)
Program iz 20. člena tega pravilnika določi minister najkasneje do 31. 12. 2002.
50. člen
(Uporaba določb prejšnjega pravilnika)
Deseti odstavek 24. člena tega pravilnika o oprostitvi ustnega dela preizkusa znanja velja tudi, če je tolmač opravljal preizkus znanja po pravilniku iz 51. člena tega pravilnika.
Postopki imenovanja in razrešitve tolmačev, začeti pred uveljavitvijo tega pravilnika, se dokončajo po določbah pravilnika iz 51. člena tega pravilnika.
51. člen
(Prenehanje veljavnosti)
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 17/96, 8/97, 72/98, 88/00 in 102/01).
52. člen
(Začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 165-03-38/2002
Ljubljana, dne 22. maja 2002.
mag. Ivan Bizjak l. r.
Minister
za pravosodje
