Na podlagi 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86 in Uradni list RS, št. 15/91), 19. in 80. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 2/86, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 6/96, 35/97, 73/97, 87/97, 73/98, 31/00 in 24/01) in 16. člena statuta Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 42/99) je Občinski svet občine Borovnica na 27. seji dne 16. 5. 2002 sprejel

Ta odlok določa varstvene pasove virov pitne vode na območju Občine Borovnica in ukrepe za zavarovanje zalog ter zdravstvene ustreznosti pitne vode iz teh virov.

S tem odlokom se zavarujejo naslednji vodni viri:
1. vodarna Borovniški vršaj (za centralni vodovod Vrhnika–Borovnica),
2. zajetje Izber (za vodovod Zabočevo),
3. zajetje Šumnik (za vodovoda Brezovica pri Borovnici in Niževec–Dražica),
4. zajetje Brezovšek (za vodovod Brezovica pri Borovnici),
5. zajetje Gadovec (za vodovod Ohonica–Dražica),
6. zajetje Nad Ohonico (za vodovod Ohonica),
7. zajetje Pristava (za vodovod Pristava),
8. zajetje Malence (nadomestno zajetje za del sistema Borovnica–Vrhnika),
9. zajetje Malence 1 (za vodovod Borovnica zgornji),
10. zajetje Pako (nadomestno zajetje za del sistema Borovniški vršaj–Borovnica).
Širši varstveni pas zajetja Šumnik sega na območje Občine Brezovica.

Meje varstvenih pasov so določene na podlagi strokovnih podlag za zavarovanje vodnih virov v študiji “Geološke in hidrogeološke razmere na območju občine, osnove za izdelavo sanacijskih programov zajetij pitne vode, nadomestni vodni viri in strokovne podlage za zavarovanje virov pitne vode“ (september 2000), ki jo je izdelalo podjetje Hidroconsulting, d.o.o. Dragomer.
Študija s kartografskim gradivom, ki vsebuje hidrogeološke podatke na topografskih kartah v merilu 1:5000 in 1:25000 in katastrske karte v merilu 1:5000 z vrisanimi mejami varstvenih pasov, so sestavni del tega odloka in so na vpogled pri pristojni službi Občine Borovnica.

Območje varovanja virov pitne vode, ki ga varujemo s tem odlokom, je razdeljeno na naslednje varstvene pasove:
– najožji varstveni pas (cona 1),
– ožji varstveni pas (cona 2),
– širši varstveni pas (cona 3).
Najožji varstveni pas (cona 1) je območje z najstrožjim režimom varovanja. Obsega neposredno okolico vira pitne vode in objektov za oskrbo s pitno vodo, kjer je možno naključno ali namerno onesnaženje pitne vode ali poškodba vodovodnih objektov. Po pojavu onesnaženja tako rekoč ni časa za preprečitev onesnaženja pitne vode v vodovodnem sistemu.
Ožji varstveni pas (cona 2) je območje s strogim režimom varovanja in obsega površino, kjer obstaja možnost hitrega onesnaženja vode v vodonosniku. To pomeni, da po pojavu onesnaženja tako rekoč ni časa za preprečitev vstopa vodi nevarne snovi v vodonosnik, je pa na voljo določena čas za preprečitev vstopa nevarnih snovi v omrežje.
Širši varstveni pas (cona 3) je območje z manj strogim režimom varovanja in zajema celotno območje ali pa le del napajalnega območja vodonosnika (odvisno od hidroloških in hidrogeoloških razmer ter izrabe vodonosnika), iz katerega se podzemna voda pretaka v smeri zajetja in območja, s katerega se lahko onesnažene površinske vode iztekajo na napajalno območje vodonosnika ali pa se podzemna voda sosednjega vodonosnika drenira na napajalno območje obravnavanega vodonosnika.

Varstveni ukrepi se seštevajo. Vsi ukrepi, prepovedi in obveznosti, ki veljajo za širši varstveni pas, veljajo tudi za oba preostala varstvena pasova, kar pa je dovoljeno za ožji in najožji varstveni pas, je dovoljeno tudi za širši varstveni pas.

Najožji varstveni pas (cona 1) obsega opazovalne objekte in neposredno okolico vira pitne vode. Zemljišče območja najožjega varstvenega pasu je v lasti upravljavca vodovoda ali občine. Območje mora biti fizično zavarovano in opremljeno z opozorilno tablo.
Vstop na to območje je dovoljen upravljavcu vodovoda, pristojnim inšpekcijskim organom ter pooblaščenim osebam zdravstvene organizacije, ki spremlja in nadzoruje kakovost pitne vode.
V najožjem varstvenem pasu ni dovoljena uporaba kemičnih sredstev za zaščito in uravnavanje rasti rastlin, uničevanje podrasti in škodljivcev ter organsko gnojenje.

a) V ožjem varstvenem pasu je prepovedano:
– graditi naftovode in plinovode,
– graditi proizvodne, obrtne in servisne objekte,
– graditi energetske objekte, ki bi škodljivo vplivali na vodni vir,
– graditi stanovanjske, počitniške, poslovne in industrijske objekte ter živinorejske farme,
– graditi skladišča nevarnih snovi
– graditi pralnice avtomobilov,
– uporabljati fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo škodljive snovi in katera v pitni vodi presegajo polovico mejne koncentracije, opredeljene v predpisih o zdravstveni ustreznosti pitne vode,
– graditi nove silose za siliranje zelene krme (na obstoječih je treba preveriti prepustnost na vodo),
– graditi nove hleve ali farme za gojenje velike in male živine nad 30 GVŽ,
– graditi zbiralnike živinskih gnojil,
– polivati gnojevko ali gnojnico, odplake in blato in čistilne naprave, komposte z neomejeno uporabo in mulje iz industrijskih usedalnikov, strug in potokov, uporabljati rudninska, živinska in druga organska gnojila,
– graditi namakalne sisteme,
– graditi skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi,
– graditi nove prometnice (obstoječe prometnice, razen gozdnih cest, je treba sanirati tako, da meteorne vode s cestišča ne odtekajo v vodonosnik),
– izvajati tranzitni promet z nevarnimi snovmi (na železniški progi pod posebnimi pogoji),
– ponikati odpadno vodo,
– graditi čistilne naprave za odpadno vodo,
– uporabljati zbiralnike odpadne vode in greznice z odtokom v tla ali vodotoke,
– graditi ponikovalnice za komunalne odpadne vode, padavinske vode s cestišč, z izjemo gozdnih cest, (upoštevati je treba uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda in virov onesnaženja – Uradni list RS, št. 35/96),
– graditi objekte, ki zmanjšujejo količino vode vodnega vira,
– graditi odlagališča in pretovorne postaje komunalnih in posebnih odpadkov in začasna skladišča posebnih odpadkov,
– graditi pokopališča,
– graditi bencinske servise,
– odpirati kamnolome (obstoječe je treba sanirati in zapreti),
– izkopavati prod iz vodotokov in brežin,
– izvajati golosečnjo v gozdovih kot način gospodarjenja z gozdovi,
– odlagati komunalne in posebne odpadke (divja odlagališča je treba sanirati),
– odlagati rabljene avtomobile,
– vrtati raziskovalne vrtine z uporabo pomožnih sredstev, ki so vodi škodljiva,
– povečati črpanje iz vodnjakov izven vodovodnega sistema,
– parkirati polne cisterne z nevarnimi snovmi in kurilnim oljem.
b) V ožjem varstvenem pasu je pod posebnimi pogoji dovoljeno:
– graditi stanovanjske hiše v vrzelih obstoječih zazidalnih površin, kjer je dovoljeno povečanje števila stanovalcev do 25% (novogradnje, adaptacije, prezidave, dozidave, spremembe namembnosti objektov in podobno), če je urejeno odvajanje in čiščenje odpadnih voda,
– adaptirati in rekonstruirati stanovanjske hiše in gospodarske objekte pod pogojem, da so izvedeni zaščitni ukrepi,
– graditi nadomestne objekte z odstranitvijo prejšnjih, spreminjati namembnost obstoječih objektov,
– obstoječa naselja, čista industrija in živinoreja se lahko ohranijo v normalnem obsegu. Urediti je treba varen odtok odpadnih voda in odvoz nevarnih odpadkov,
– graditi objekte za potrebe individualnih kmečkih gospodarstev (hlevi z urejenimi gnojišči, silosi itd.) do 30 GVŽ,
– graditi skladišča za kurilno olje s prostornino do 5 m3. Cisterne za nafto, tekoče naftne derivate ali nevarne snovi, morajo biti zgrajene v skladu s pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za naravne in škodljive snovi (Uradni list SRS, št. 3/79),
– obstoječa živinoreja se lahko ohrani, gnojišča pa morajo biti urejena v skladu z navodilom za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list RS, št. 34/00),
– gnojenje v skladu z gnojilnim načrtom na podlagi analize založenosti tal (uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla – Uradni list RS, št. 68/96 in 35/01),
– graditi plinovode,
– graditi gozdne ceste in vlake s soglasjem upravljalca vodovoda,
– izvajati spravilo lesnih sortimentov v skladu s pravilnikom o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 30/93),
– graditi neprepustno javno in interno kanalizacijsko omrežje in nanj priključiti vse objekte (neprepustnost mora izvajalec dokazati z atestom),
– graditi za vodo neprepustne in nepretočne greznice za individualne stanovanjske objekte, pri katerih ni možno odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, skladno s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (te greznice so začasne, in sicer do zgraditve javne kanalizacije). Odvoz odpadne vode mora investitor oziroma uporabnik urediti z upravljalcem kanalizacije.
Dovoljuje se uporaba železniške proge Ljubljana-Postojna, pod naslednjimi pogoji:
– Železniško gospodarstvo Ljubljana mora na odseku železniške proge skozi Občino Borovnica upoštevati preventivne varstvene ukrepe skladno z zakonom o prevozu nevarnega blaga (Uradni list RS, št. 79/99),
– v ožjem varstvenem pasu je prepovedana uporaba vodi nevarnih snovi za škropljenje železniške proge in nasipa,
– v treh letih po uveljavitvi tega odloka mora upravljalec železnice zagotoviti in opremiti posebno skupino za sanacijo onesnaženja z nevarnimi snovmi ob vsakem prevozu več kot 10 m3 nevarnih snovi,
– stalno pozitivno kontrolo tirnic na celotni trasi in na območju železniške postaje.
V ožjem varstvenem pasu mora biti rekonstrukcija obstoječih cest izvedena v 5,5 m širokem voznem pasu tako, da ob incidentih morebitne razlite tekočine ne morejo pronicati do podzemne vode. Greznice in gnojišča je treba preurediti tako, da ni nevarnosti pronicanja v podtalnico oziroma prelivanja na površino, v skladu s Strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85). V šestih mesecih po dograditvi kanalizacije, je obvezna priključitev na javno kanalizacijo.
V ožjem varstvenem pasu je treba opremiti ceste z ustrezno signalizacijo (opozorilne table, zmanjšanje hitrosti vozil).
Poleg navedenih ukrepov se lahko na podlagi predhodnih strokovnih mnenj in presoje vplivov na podzemno vodo v ožjem varstvenem pasu prepovejo še druge dejavnosti in posegi, ki bi ogrožali kakovost in količino vodnega vira.

a) V širšem varstvenem pasu je prepovedano:
– uporabljati zaščitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo škodljive snovi, ki se v pitni vodi približujejo meji koncentracije (ogrožajo vodni vir) in so opredeljena v predpisih o zdravstveni ustreznosti pitne vode,
– polivati gnojnico, gnojevko, odpadno blato iz čistilne naprave,
– rediti živali nad 50 GVŽ na kmetijsko posestvo,
– ponikovati odpadne vode, razen meteornih voda,
– gnojiti tla z odpadki in odplakami,
– graditi proizvodne, energetske, obrtne in servisne objekte, ki pomenijo nevarnost za vir pitne vode,
– graditi skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki so večja kot 50 m3 za posamezni rezervoar (200 m3 v zaključeni celoti),
– graditi naftovode,
– graditi objekte, ki bistveno zmanjšujejo zaloge in izdatnost vodnega vira,
– graditi odlagališča odpadkov,
– graditi pralnice avtobomilov, ki nimajo priključka na kanalizacijo,
– graditi zavetišča za živali,
– odpirati nove kamnolome, glinokope in peskokope (obstoječe je treba sanirati do stopnje, da obratovanje ne ogroža podzemne vode),
– izvajati cestni tranzitni promet nevarnih in škodljivih snovi, ki so navedene v predpisih o prevozu nevarnih snovi po nezaščitenih cestah in železnicah,
– spreminjati namembnosti in dejavnosti objektov, če se s tem povečuje nevarnost za vodni vir,
– izvajati golosečnje kot način gospodarjenja z gozdovi,
– izvajati sečnjo in spravilo lesa v večjem obsegu brez vednosti upravljalca vodovoda,
– graditi odlagališča rabljenih avtomobilov in odlagati rabljene avtomobile,
– odlagati gradbene odpadke,
– vrtati raziskovalne vrtine z uporabo pomožnih sredstev, ki so vodi škodljiva,
– vrtati vrtine za toplotne črpalke.
b) V širšem varstvenem pasu je pod posebnimi pogoji dovoljeno:
– graditi stanovanjsko in drugo gradnjo ter čisto industrijo in obrt na območju, ki je opremljena s kanalizacijo in vodotesnimi greznicami,
– graditi neprepustno javno in interno kanalizacijsko omrežje, staro je treba sanirati do neprepustnosti za vodo,
– graditi nove komunalne čistilne naprave nad 2.000 PE,
– graditi objekte za potrebe individualnih kmečkih gospodarstev (hleve z urejenim gnojiščem, silose itd.),
– rediti živino v hlevih z največ 50 GVŽ in urejenim gnojiščem tako, da ni nevarnosti ponikanja in prelivanja gnojnice ali gnojevke v nezavarovana tla in naprej v podzemno vodo,
– pri opravljanju kmetijske dejavnosti je treba upoštevati določila uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96 in 35/01),
– namakati kmetijske površine na podlagi izdelane strokovne ocene o vplivu vnosa snovi v tla in podtalnico ter na podlagi dovoljenja pristojnih organov,
– hitrost vozil, ki prevažajo nafto, naftne derivate, nevarne in škodljive snovi po cestah v širšem varstvenem pasu, je omejena na 40 km/h,
– obratovanje tovarne LIKO po sprejetem ureditvenem načrtu, izgradnji kanalizacije in priključitvi na javno kanalizacijsko omrežje,
– dejavnost v objektih Ministrstva za obrambo Republike Slovenije v Brezovici pri Borovnici v skladu z ureditvenim načrtom,
– graditi odlagališča gradbenih odpadkov,
– prometnice regionalnega in lokalnega pomena,
– v gozdarstvu uporabljati sredstva za zatiranje škodljivcev na podlagi določil zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93),
– izvajati spravilo lesnih sortimentov v skladu s pravilnikom o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 30/93).
Dovoljuje se uporaba regionalne ceste Vrhnika–Podpeč na odseku Bistra–Goričica, pod naslednjimi pogoji:
– prevoz nevarnih snovi v tovarno Fenolit in iz tovarne je dovoljen le na odseku v smeri proti Vrhniki,
– poleg varnostnih ukrepov za prevoz nevarnih snovi, ki so predpisane z zakonom o prevozu nevarnega blaga, se uporabljajo tudi določbe Evropskega sporazuma o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga,
– za vozila z nevarnimi tekočinami je obvezno spremstvo ter omejitev hitrosti vozil na 40 km/h.
Dovoljuje se obratovanje tovarne Fenolit:,
– pod pogoji – določenimi v UN (ureditvenemu načrtu) Fenolit in vodnogospodarskim dovoljenjem Ministrstva za okolje in prostor.
Podjetje je dolžno izvajati monitoring tal in monitoring odpadnih voda ter o tem obveščati upravljalca vodovoda.
c) V širšem varstvenem pasu je obvezno:
– graditi za vodo neprepustno javno in interno kanalizacijsko omrežje in priključiti nanj vse objekte; neprepustnost mora izvajalec dokazati z atestom,
– graditi urejene neprepustne manipulacijske površine z odvodom meteornih vod v kanalizacijo preko maščobnika,
– graditi lovilne sklede za obstoječa skladišča nevarnih snovi, v katere je možno ujeti tudi rabljeno požarno vodo,
– opremiti ceste z opozorilnimi tablami (omejitev hitrosti, območje varovanja pitne vode, izlitje javi takoj ipd.),
– graditi neprepustne in nepretočne greznice za individualne stanovanjske objekte pri katerih ni možno odvajati komunalnih odpadnih voda v javno kanalizacijo, skladno s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85),
– stalno kontrolirati železniško progo in območje železniške postaje ter izvajati ukrepe v skladu z zakonom o prevozu nevarnega blaga (Uradni list RS, št. 79/99).
Pod posebnimi pogoji se lahko v širšem varstvenem območju dovoli gradnja novih prometnic (ceste, proge), plinovodov in naftovodov ter obratovanje obstoječih ter izgradnja novih objektov posebnega družbenega pomena.
Poleg navedenih ukrepov se lahko na podlagi predhodnih strokovnih mnenj in presoje vpliva na podzemno vodo v širšem varstvenem pasu prepovedo še druge dejavnosti in posegi, ki bi ogrožali kakovost in količino vodnega vira.

Obstoječi stanovanjski objekti v širšem in ožjem varstvenem pasu lahko uporabljajo neprepustne in nepretočne greznice do izgradnje javne kanalizacije.
V treh letih po sprejetju odloka morajo lastniki stanovanjskih objektov zatesniti pretočne ali prepustne greznice.

Za vse večje posege in dejavnosti v varstvenih območjih, ki jih omogoča in dovoljuje ta odlok, mora za izdajo soglasja upravljalca vodovoda investitor pridobiti presojo vpliva posega na vir pitne vode pri za to pooblaščeni organizaciji, ki spremlja nadzor nad kakovostjo pitne vode in zdravstveno ustreznostjo pitne vode, ter varnost oskrbe na območju Občine Borovnica.

Na prometnicah, ki prečkajo varstvene pasove vodnih virov, je treba postaviti ustrezne prometne znake za obvestilo o začetku in prenehanju posebnih režimov – prehoda prek varstvenega območja. Opozorila postavi upravljalec vodnega vira in vodovodnih objektov, ki jih je tudi dolžan vzdrževati in odstraniti, če za to nastanejo razlogi.

O režimu upravljanja z zemljišči in gozdovi v posameznih varstvenih pasovih, je lastnike dolžna obvestiti občinska uprava, v roku 6 mesecev po sprejetju odloka.

Skladišča nafte, naftnih derivatov in drugih nevarnih snovi morajo biti vpisana v kataster, ki ga vodi pristojni organ Občine Borovnica, inšpekcijske službe pa morajo imeti nad njimi stalen nadzor. Rok za izdelavo katastra je leto dni po sprejetju odloka.

Če se z ukrepi tega odloka omeji izraba kmetijskega ali gozdnega zemljišča, je lastnik upravičen do povračila izpada dohodka. Višino sredstev se določi s posebnim odlokom, ki ga sprejme občinski svet.

Občina mora pripraviti in sprejeti program čezmernega obremenjevanja okolja v varstvenih pasovih virov pitne vode v roku enega leta po sprejetju odloka na občinskem svetu.
Onesnaževalci v varstvenih pasovih izdelajo svoje programe sanacije, v skladu s 66. členom zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93). Rok za izdelavo je eno leto po sprejemu odloka na občinskem svetu.
Sredstva za izdelavo sanacijskih programov ter njihovo izvajanje zagotavljajo onesnaževalci, vsak za svoj program.
Izvajanje ukrepov sanacijskih programov mora biti vključeno v letne in srednjeročne plane lokalne skupnosti in onesnaževalcev.

Nadzor se izvaja nad:
– nadzor nad dokumentacijo za izvajanje posegov v prostor na zavarovanih območjih virov pitne vode,
– stanjem zemljišč, objektov, prometnic in vodotokov,
– predpisanimi postopki in izvajanjem zaščitnih ukrepov na objektih in manipulativnih površinah,
– izvajanjem omejitev pri rabi prostora na zavarovanih območjih.
Za vzdrževanje režima v varstvenih pasovih je odgovoren upravljalec vodovoda, razen za lokalne vodovode. Upravljalec vodovoda mora skrbeti za sistematični strokovni nadzor, v skladu s pravilnikom o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Uradni list RS, št. 46/97, 54/98 in 7/00).
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo:
– pristojne občinske službe in službe Upravne enote Vrhnika,
– kmetijska, zdravstvena in inšpekcija za okolje,
– upravljalec vodovoda in kanalizacije,
– službe, ki izvajajo strokovni nadzor nad zdravstveno ustreznostjo in varnostjo pitne vode,
Kdor opazi nepravilnosti ali kršitve določil tega odloka, je dolžan o tem obvestiti upravljalca vodovoda oziroma pristojne občinske službe.

Vsi stroški, ki nastanejo zaradi motene oskrbe s pitno vodo kot posledica dejavnosti v varstvenem območju, bremenijo njihove povzročitelje.

Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki ravna v nasprotju z določili 6. 7. in 8. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo 50.000 SIT se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe ali posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Kdor krši s tem odlokom določeno stanje, nosi tudi vse stroške za vzpostavitev v prvotno stanje.

Upravljalec vodovoda mora v enem letu po sprejetju tega odloka urediti varstvena območja v skladu z določili tega odloka.

Občina v roku enega leta določi upravljalca lokalnih vodovodov v skladu z zakonskimi predpisi ter predpiše način upravljanja in vzdrževanja.

Občina s posebnim odlokom predpiše takso za uporabljeno vodo, katero plačujejo vsi porabniki vode iz javnega vodovoda (borovniški vršaj) in lokalnih vodovodov na območju Občine Borovnica. Zbrana sredstva se namenijo za gradnjo kanalizacijskega omrežja in sanacijskih ukrepov v varstvenih pasovih.

Sredstva za izdajo strokovnih mnenj o možnostih onesnaženja podtalnice za občane graditelje individualnih stanovanjskih objektov iz 10. člena tega odloka, je dolžan zagotoviti upravljalec vodovoda iz upravičene cene vode v sorazmerju s porabljeno vodo.
Merila in kriterije sprejme občinski svet v 6 mesecih po sprejetju tega odloka.

Občina s posebnim odlokom predpiše povračila za cestne prevoze nevarnih snovi, določi višino in način plačevanja.
Zbrana sredstva se namenijo za ureditev regionalne in lokalnih cest v Občini Borovnica.

O sprejetju tega odloka Občina Borovnica seznani Občino Vrhnika. Občini najkasneje v roku 6 mesecev skleneta pogodbo o pravicah in obveznostih za realizacijo programa zaščite vodnega vira v varstvenih pasov virov pitne vode (program, viri financiranja, upravljanje).

Sestavni del tega odloka so priloge o parcelnih številkah v varstvenih pasovih. Rok za izdelavo seznama parcel je 6 mesecev po sprejetju odloka.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi varstvenih pasov in varovalnega režima na območju vodnih virov Borovniškega vršaja (Uradni list SRS, št. 18/87) in odlok o varstvu virov pitne vode na območju Občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 26/89) za zajetja, ki so na območju Občine Borovnica.