Na podlagi 8. člena zakona o državni pomoči za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu za leto 2001 (Uradni list RS, št. 85/01) minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdaja

(1) To navodilo določa v zvezi z dodelitvijo sredstev državne pomoči nosilcem kmetijskega gospodarstva za odpravo posledic suše pri pridelavi kmetijskih rastlin, ki jih je v letu 2001 prizadela suša:
– vsebino in obliko vloge za dodelitev sredstev državne pomoči nosilcem kmetijskega gospodarstva,
– način določanja geografsko zaokroženih območij,
– merila za razvrščanje tal glede sposobnosti zadrževanja vode,
– merila za razvrščanje območij glede primanjkljaja padavin za čas suše v juliju in avgustu v letu 2001 in
– način izračuna verificirane povprečne stopnje poškodovanosti kmetijskih rastlin zaradi suše v letu 2001.
(2) Navodilo velja tudi za primere uveljavljanja sredstev državne pomoči za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo pri pridelavi kmetijskih rastlin, ki jih je v obdobju od aprila do avgusta 2001 prizadela pozeba ali neurje s točo ali zaporedoma pozeba ali neurje in suša, razen če navodilo ne določa kaj drugega.
(3) Določbe tega navodila so obvezne za vse nosilce kmetijskega gospodarstva, ki nameravajo pridobiti državno pomoč za odpravo posledic naravnih nesreč iz prvega in drugega odstavka tega člena.

(1) Vlogo za pridobitev sredstev državne pomoči odda nosilec kmetijskega gospodarstva ali po njegovem pooblastilu član kmetijskega gospodarstva.
(2) Z vlogo oseba iz prejšnjega odstavka uveljavlja državno pomoč za vsako posamezno kmetijsko rastlino posebej, če površina kmetijskega zemljišča kmetijske rastline ni manjša od 0,1 ha.

(1) Seznam kmetijskih rastlin je določen v prilogah 1a, 1b in 1c, ki so sestavni del tega navodila.
(2) Za posamezno kmetijsko rastlino iz seznama kmetijskih rastlin so v prilogah 1a, 1b in 1c tega navodila navedeni tudi: identifikacijska številka rastline iz registra kmetijskih rastlin in njen pričakovani hektarski donos po posameznem razredu kmetijske pridelave ter cena za posredovano kmetijsko rastlino.
(3) Razporeditev pričakovanega hektarskega donosa kmetijske rastline v posamezni razred kmetijske pridelave potrdi občinska komisija v vlogi za pridobitev sredstev državne pomoči.

(1) Vlogo za pridobitev sredstev državne pomoči sestavljajo obrazci iz priloge 2, ki je sestavni del tega navodila.
(2) Če je bila pridelava posamezne kmetijske rastline prizadeta poleg suše tudi zaradi pozebe ali neurij s točo, se mora izpolniti obrazec “D-VSI“ iz priloge 2.

Če pravna oseba uveljavlja pridobitev državne pomoči za odpravo posledic suše, pozebe ali neurij s točo kot nosilec kmetijskega gospodarstva, mora k vlogi priložiti izpis iz sodnega registra o dejavnosti podjetja in poslovne podatke iz zaključnih računov, za obdobje zadnjih treh let.

(1) Izpolnjene obrazce vloge za pridobitev sredstev državne pomoči mora nosilec kmetijskega gospodarstva podpisati.
(2) Obrazce vloge za pridobitev sredstev državne pomoči podpišejo tudi člani občinske komisije in s podpisom potrdijo, da so obrazci v celoti in čitljivo izpolnjeni in da so priložena zahtevana dokazila.
(3) S podpisom obrazcev vloge za pridobitev sredstev državne pomoči člani občinske komisije tudi potrdijo, da stopnja poškodovanosti kmetijskih rastlin, ki je navedena v vlogi, ni v nasprotju z njenimi ocenami o poškodovanosti kmetijskih rastlin.

(1) Občinska komisija sestavi zbirno poročilo na območju občine v obliki seznama vseh vlagateljev za pridobitev sredstev državne pomoči.
(2) Obrazec zbirnega poročila, ki ga za občino sestavi občinska komisija, je v prilogi 3, ki je sestavni del tega navodila.

Geografsko zaokroženo območje je zaokroženo območje kmetijskih površin, na katerem so tla razvrščena v isti razred glede sposobnosti zadrževanja vode in katerega površina je glede primanjkljaja padavin v letu 2001 razvrščena na podlagi hidrometeoroloških podatkov v isto cono.

(1) Glede sposobnosti zadrževanja vode se tla razvrstijo v šest razredov:
1 – zelo velika sposobnost zadrževanja vode,
2 – velika sposobnost zadrževanja vode,
3 – srednja sposobnost zadrževanja vode,
4 – majhna sposobnost zadrževanja vode,
5 – zelo majhna sposobnost zadrževanja vode in
6 – nekmetijska zemljišča.
(2) Za določitev sposobnosti tal za zadrževanje vode je treba uporabiti naslednje podatke iz pedološke karte ozemlja Republike Slovenije:
– vrsto tal (talni tip),
– globino tal,
– zravnanost tal (teksturni razred tal) in
– količino organske snovi v tleh.
(3) Geografsko zaokrožena območja istega razreda se glede sposobnosti zadrževanja tal določijo v merilu 1: 25.000.
(4) Za nekmetijska zemljišča se štejejo zemljišča na poselitvenih območjih, gozdovi in nerodovitna tla.

(1) Kmetijska zemljišča se glede primanjkljaja padavin v letu 2001 razvrstijo v šest con:
1. cona nepomembnega primanjkljaja padavin (območja z nadmorsko višino nad 1000 m),
2. in 3. cona s primanjkljajem pod 105 mm padavin – različna evapotranspiracija,
4. cona s primanjkljajem padavin od 105 do 115 mm (zunanje območje 3. cone ter osrednja Slovenija in del Notranjske),
5. cona s primanjkljajem od 115 do 135 mm padavin (severovzhodna Slovenija, Posavje, Bela Krajina in del Dolenjske, Goriške, Krasa, Vipavske doline in Istre) in
6. cona s primanjkljajem padavin nad 135 mm (priobalno območje Slovenije).

(1) Verificirana povprečna stopnja poškodovanosti zaradi suše v letu 2001 se za posamezno kmetijsko rastlino določi na podlagi:
– strokovne ocene o največji možni poškodovanosti kmetijske rastline na kmetijskih zemljiščih, ki so na geografsko zaokroženih območjih iste sposobnosti zadrževanja vode in v isti coni glede primanjkljaja padavin, in
– povprečne vrednosti, izračunane iz vseh prijav o poškodovanosti kmetijskih rastlin na kmetijskih zemljiščih iz prejšnje alinee.
(2) Strokovno oceno o največji možni poškodovanosti zaradi suše v letu 2001 izdelajo specialisti na področju pridelave kmetijskih rastlin za naslednje skupine rastlin:
– poljščine,
– semena poljščin,
– trajne nasade,
– vrtnine,
– zdravilne rastline in
– okrasne rastline.
(3) Pri izdelavi strokovne ocene o največji možni poškodovanosti zaradi suše v letu 2001 je treba upoštevati fenološko fazo rastlin iz prejšnjega odstavka v obdobju od 15. julija do 31. avgusta 2001 in razvejanost koreninskega sistema rastlin.
(4) Verificirana povprečna stopnja poškodovanosti zaradi suše v letu 2001 je enaka povprečni vrednosti prijav o poškodovanosti kmetijskih rastlin s tem, da se pri izračunu povprečne vrednosti upošteva, da nobena od prijav ne sme presegati strokovne ocene o največji možni poškodovanosti iz prejšnjega odstavka. Namesto prijavljene poškodovanosti kmetijske rastline, ki presega strokovno oceno, se pri izračunu povprečne vrednosti upošteva strokovno oceno o največji možni poškodovanosti.
(5) O izdelavi strokovnih ocen o največji možni poškodovanosti zaradi suše v letu 2001 in o izračunanih verificiranih povprečnih stopnjah poškodovanosti zaradi suše v letu 2001 izdela državna komisija poročilo.

(1) Če gre za poškodovanost kmetijskih rastlin samo zaradi pozebe ali neurij s točo, je verificirana povprečna stopnja poškodovanosti kmetijske rastline v izračunu višine potrjene škode enaka vrednosti verificiranih prijav o poškodovanosti kmetijskih rastlin.
(2) Če gre za poškodovanost kmetijskih rastlin zaradi pozebe ali neurij s točo ter kasneje zaradi suše v letu 2001, se verificirana povprečna stopnja poškodovanosti kmetijske rastline v izračunu višine potrjene škode določi na naslednji način:

To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.