Na podlagi 43. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84, 15/89), 2. in 6. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90, 85/00), 2. in 5. člena zakona o urejanja naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) ter 16. člena statuta Občine Prevalje (Uradni list RS, št. 15/99 in 51/01) je Občinski svet občine Prevalje na 30. redni seji dne 28. 5. 2002 sprejel

1. Območje ureditvenega načrta Lahovnik (v nadaljevanju: UN) je umeščeno na desnem bregu reke Meže od višine zemljišča p.d.«Hober« do mostu čez Regionalno cesto št. 226-1255, v višini Bencinskega servisa »Petrol« pa do višine objektov »Koratur« (levobrežno) na jugu.
Na zahodni strani ga zamejuje pogozdeno pobočje: ki se vzpenja na Riflnov vrh.
Na severni in vzhodni ter južni strani je območje zamejeno z vodotokom reke Meže.
Na severni strani je že postavljen obrtno-industrijski objekt, isto tako pa je umeščen podoben objekt severno od mostu čez Mežo od njenem desnem bregu.
Južno od vrisane, a ne izvedene prečne ceste (parc. št. 244 k.o. Poljana) je sklop stanovanjskih stavb.
Osamljeni stanovanjski objekt, umeščen med RC št. 226-1255 (Poljana-Ravne) in železniško progo Prevalje-Holmec-Pliberk (A) je tudi priključen v območje UN, dasiravno leži prekovodno in prekocestno.
2. Območje UN meri skupaj ca. 5,70 ha.
3. Ureditveni načrt obsega naslednje parcele v:
k.o. Breznica: 455/1*, 455/2*, 455/3*, 458*, 459*, 463/2, 463/3, 464, 477/2, 570/1*, 570/2*, 571# in 575;
* označene parcele sodijo v vplivno območje UN, zaradi umestitve dostopnih poti ali naprav (križišča, tretji zavijalni pasovi ipd.)
# vodotok reke Meže
k.o. Poljana: 27S, 28S, 29S, 204/7, 209, 210/1, 210/2, 211/1, 211/2, 211/3, 211/6, 214/1, 214/2, 214/3, 214/4, 214/5, 214/6, 214/7, 214/8, 214/9, 214/10, 214/11, 214/12, 214/13, 217/1, 217/2, 218/1, 218/2, 219/1, 219/3, 220, 237/3#, 237/4# in 244,
# vodotok reke Meže
k.o.Prevalje: 388/2, 389/1, 389/2, 389/3, 389/4, 389/5, 389/6, 389/7, 512/1# in 543.
# vodotok reke Meže
4. Na podlagi izhodišča za urejanje UN, bo le-to območje v prihodnje namenjeno:
– pretežno (64% celotne površine) obrtno-industrijskim objektom;
– izločena (3% celotne površine) prosto stoječa stanovanjska hiša;
– zaključenemu sklopu (33% celotne površine) individualnih stanovanjsko-poslovnih hiš;
– vodotoku reke Meže v do notranjih robov kron nasipov tako desno kot levobrežno ter
– za potrebe tretjih zavijalnih pasov bo potrebno še zemljišče prekovodno na severni strani (označeno zgoraj z *), ki pa v prostorskih sestavinah SP Občine Prevalje na listu »Urbanstična zasnova- Načini urejanja prostora« niso opredeljena kot del območja za UN Lahovnik.
Program:
A) Obrtno-industrijski del:
– proizvodne dejavnosti, ki s svojimi vplivi v okolje ne presegajo z zakoni in odloki določeni ravni hrupa in ne presegajo mejnih količin in koncentracij snovi, ki jih bodo spuščali v zrak, vodo in zemljo, razen postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi:
– terminalov za tovornjake je lahko največ 20% od celotne površine obrtno industrijske cone (v nadaljevanju: OIC);
– parkirišča, potrebna za opravljanje dejavnosti posameznega obrata morajo biti izvedene na območju stavbnih parcel posameznega investitorja;
– indeks pozidanosti (razmerje med površino zazidanega stavbnega zemljišča (seštevek vseh stavbišč, povoznih površin,...) in površino zemljišča/parcele) je največ 0,40;
– indeks izrabe (razmerje med skupno (bruto) površino vseh etaž (stavbišče X En) in skupno površino zazidanega stavbnega zemljišča parcel/e stavbišč, objekta/ov) je največ 1,00;
– zasajenost z grmičevjem in drevjem mora znašati najmanj 20% vse površine območja.
B) Sklop individualnih stanovanjsko-poslovnih hiš:
– tu že stojijo stanovanjske hiše, katerih namembnost bi se lahko glede na to, da stojijo v III. območju varstva pred hrupom, tudi po potrebi spreminjala;
– storitvene ali gostinske dejavnosti, ki s svojimi vplivi v okolje ne presegajo z zakoni in odloki določeni ravni hrupa in ne presegajo mejnih količin in koncentracij snovi, ki jih bodo spuščali v zrak, vodo in zemljo;
– 80% stanovanja nizke gostote (40-80 preb./ha): 20% turizem in gostinstvo;
– indeks pozidanosti (razmerje med površino zazidanega stavbnega zemljišča (seštevek vseh stavbišč, povoznih površin,...) in površino zemljišča/parcele) je največ 0,20;
– indeks izrabe (razmerje med skupno (bruto) površino vseh etaž (stavbišče X En) in skupno površino pozidanega stavbnega zemljišča parcel/e stavbišč, objekta/ov) je največ 0,50; pri stanovanjskih objektih v bruto površine niso vštete površine pod zemljo& .
– & kota terena +-0’00 je zmeraj pohodnica pritličja!
C) Izločena stanovanjska stavba
– obstoječa stanovanjska stavba;
– indeks pozidanosti (razmerje med površino zazidanega stavbnega zemljišča: (seštevek vseh stavbišč, povoznih površin...) in površino zemljišča/parcele) je največ 0,20;
– indeks izrabe (razmerje med skupno (bruto) površino vseh etaž (stavbišče X En) in skupno površino zazidanega stavbnega zemljišča parcel/e stavbišč, objekta/ov) je največ 0,50: pri stanovanjskih objektih v bruto površine niso vštete površine pod zemljo&.
– & kota terena +-0’00 je zmeraj pohodnica pritličja!
D) Izločen vodotok meža
– obstoječe korito reke Meže do višin notranjih robov kron nasipa:
– končna ureditev vodotoka je predmet posebnega lokacijskega načrta znotraj zgoraj navedenih omejitev.
5. Območje je prometno opremljeno za potrebe obstoječih stanovanjskih in obrtnih objektov. Po vzhodnem delu opredeljenega območja je speljan industrijski vodovod in industrijski plinovod. Le-ta vodi proti Mežici, na območje UN pa se z levega brega reke Meže prevodi preko mostu v višini Bencinskega servisa »Petrol« .
Preko območja se v smeri S/J pne zračni visokonapetostni (VN) elektrovod.
Dovoz do UN je možen iz jugo-vzhodne strani preko enosmernega mostu čez reko Mežo v višini BS »Petrol« na km 2,5 + 400, ki pa nima zadostnih povoznih radiusov za potrebe uvoza/izvoza členkastega priklopnika.
Dostop do UN je možen z dveh strani, in sicer:
– iz severo-zahodne smeri po kolovozni poti, ki premosti reko Mežo in se na km 1,5+475 priključi na RC 226-1255 (Poljana-Ravne);
– iz vzhodne preko mostu čez reko Mežo v višini BS Petrol.
Parcele, označene z zvezdico v 3. točki tega programa so navedene za potrebe izvedbe tretjih zavijalnih pasov ter mostu preko reke Meže v višini zaključka zemljišč Hober, ki se nahajajo severozahodno in prekobrežno od predvidenega sklopa.
Predviden most je lahko tudi enosmeren in na dolžini ca. 30 m.
Ne glede na to ali bo notranji cestni sistem zasnovan osno ali obrobno, pa je potrebno ob notranjih cestah urediti hodnik za pešce v širini 1,20 m.
6. Površine za mirujoči promet:
Uredijo se na pozidanih stavbnih zemljiščih posameznih objektov do površine, ki je predvidena z faktorjem pozidanosti in faktorjem izrabe.
Peš površine, vhodi v objekte in prečkanja cest v območjih križišč morajo biti brez arhitekturnih ovir.
Vsi objekti v območju urejanja se morajo priključiti na obstoječa javna komunalna in energetska omrežja za oskrbo z vodo, odvajanje odpadnih in meteornih vod, za oskrbo z električno energijo in plinom, javno razsvetljavo in telekomunikacijsko omrežje.
Gradnja komunalne in energetske infrastrukture mora potekati usklajeno in z upoštevanjem etapnosti urejanja ureditvenega območja.
Oskrba z vodo:
Na obravnavanem območju je javno vodovodno omrežje, ki pa je že dotrajano, zato je potrebno pred ureditvijo obrtno-industrijske cone izdelati hidravlični izračun vodovodnega sistema za celotno območje UN.
Pri načrtovanju je potrebno upoštevati možnost koriščenja vode iz reke Meže (za zalivanje zelenih površin, hidrantno omrežje ipd.).
Odvajanje fekalnih odpadnih in meteornih voda:
Na tem območju javna kanalizacija še ni zgrajena. V planu je izdelava projektov za gradnjo javnega kolektorja, ki se bo začel v višini tovarne Lek in bo povezan na predvideno CČN odpadnih vod. Predvideti je potrebno odvajanje odpadnih vod s priključkom na javno kanalizacijo.
Točna lokacija priključka bo znana kasneje. Reševanje (projektiranje in izvedba) odvajanja odpadnih vod pa je smotrno reševati v sklopu OIC Lahovnik posebej od ostalih dveh območij z notranjo čistilno napravo.
Odvod meteornih voda ter talne in zaledne vode z območja urejanja mora biti celovito urejen s sistemom meteorne kanalizacije, ki pa se lahko ločeno izvajana (faznost in vejnost) z odtokom v reko Mežo.
Utrjena asfaltirana parkirišča in površine morajo biti opremljena z lovilci olj in maščob.
Oskrba z električno energijo in javno razsvetljavo:
Na območju ureditvenega načrta poteka 20 kV vod.
Nizkonapetostno omrežje na tem območju je prosto zračno in to večinoma z golimi vodniki.
Za celotno območje je potrebno izdelati idejne rešitve elektrifikacije in javne razsvetljave. V ta projekt je potrebno vključiti tudi sanacije obstoječih naprav in vodov.
Oskrba s plinom:
Na območju ureditvenega načrta je izvedeno omrežje industrijskega plinovoda. Potrebno je preveriti možnost priključka na krajevni ogrevalni plinovodni sistem.
Telekomunikacijsko omrežje:
Predvideti je potrebno možnost zahteve po dodatnih telekomunikacijskih in kabelskih (kabelska televizija) kapacitetah.
Lastniku zvez morajo biti na obstoječih trasah oziroma lokacijah s telekomunikacijskimi kapacitetami, kjer prihaja iz različnih vzrokov (voda, strela, mehanske poškodbe, novogradnje...) po potrebi omogočene prestavitve, zamenjave ali kakršnekoli drugačna investicijska in vzdrževalna dela.
Po sprejetju UN oziroma po izdelavi lokacijske dokumentacije je potrebno za posamezne objekte s pripadajočo infrastrukturo pridobiti ustrezna soglasja za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja.
Odvoz komunalnih odpadkov:
Ob osnovnem cestnem omrežju so predvidena zbirna in odjemna mesta za komunalne odpadke. Prostor, kjer bodo nameščene posode mora biti utrjen, zagotovljeno mora biti redno čiščenje.
7. Urbanistično oblikovanje ureditvenega območja mora biti celovito. Ne glede na izvedbo ureditve UN je njegov glavni povezovalni element desna brežina reke Meže, ki mora v pretežni dolžini omogočiti peš dostop, saj bo imel sklop pol-zaprt ali zaprt sistem prehoda. Ta obvodna pot se lahko v višini obstoječega obrtnega objekta »Waltl« prekine in se prečno naveže na peš sistem sklopa in se potem nadaljuje ob desnem bregu Meže najmanj do višine obstoječega mostu pri Štoparjevem mostu. Ustrezno je potrebno tudi urediti območje gozdnega robu na zahodni strani.
8. Novi drevoredi se zasadijo z avtohtonimi vrstami drevja. Tudi pri drugih hortikulturnih ureditvah se morajo uporabiti avtohtone rastlinske vrste (grmičevje). Posegi v teren morajo biti izvedeni z blagimi in ozelenjenimi brežinami. Oporni zidovi so dopustni le na mestih, kjer brežin ni možno drugače zavarovati. Oporni zidovi se morajo urediti, zatraviti in ozeleniti z drevjem in grmičevjem.
Zaradi ohranjanja obstoječih prostorskih kakovosti na sosednjih zemljiščih, je z gradnjo prizadete površine (izven območja UN) po posegu potrebno sanirati v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti.
Potrebna bo sanacija novonastale situacije (nov gozdni rob, razgaljena tla, novo nastale brežine, vkopi, nasipi ipd.), z utrditvijo in zasaditvijo z ustreznimi avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami; sanacija naj bo opredeljena s sanacijskimi oziroma zasaditvenimi načrti.
9. Upoštevana morajo biti določila 22. in 23. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93, 87/01).
Upoštevati je potrebno ustrezne predpise, ki urejajo varstvo na področju potresne varnosti, zaklanjanja prebivalstva v primeru naravnih in drugih nesreč, zaščito brežin zaradi erozije in drugih vplivov, varstvo okolja ter varstvo pred hrupom ipd.
V skladu s predpisi in tehničnimi normativi projektiranja je potrebno upoštevati tudi varno projektiranje brez arhitektonskih ovir.
10. Najbolj učinkovito je celovito urejanje celotnega sklopa, čeprav ga obstoječa pozidava in tudi topografija območja jasno ločuje po sredini z umestitvijo namembnosti.
Posamezne sklope je možno aktivirati neodvisno, a je pri tem potrebno najprej urejati minimalen standard za potrebe prometne, komunalne in energetske infrastrukture:
– obnova in prenova posameznih zgradb obstoječih stanovanjskih objektov iz sklopa B oziroma C so neodvisni od zastavljenih faz ob upoštevanju določil iz 5. točke;
– izgradnja OIC je pogojena z izgradnjo celotnega sistema komunalnih vodov in naprav tako, da se pri parcelaciji zagotovijo ustrezne povozne in pohodne površine znotraj in zunaj sklopa;
– če se izkaže, da bo sitem dostopa v OIC odprt, je možno izvesti peš dostop tudi skozi sklop in v tem primeru so določila iz pete točke nična:
– za potrebe napajanja je potrebno preveriti ustrezno nosilnost obstoječega mostu in njegove prometne parametre in neizpodbitno zagotoviti varen, javen in neoviran dostop na območje, ne da bi se s tem poslabšal obstoječi prometni režim na tem območju:
– posamezna faza se mora izvesti kot celota z vsemi elementi zunanje ureditve;
– etapno izvajanje UN ne sme škodljivo vplivati na sosednja zemljišča, prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo ter izgled in delovanje celotnega območja;
– za arhitekturno-tehnične rešitve opredeljeno območje podlega zahtevam, izhajajočim iz PUP št.1 za matični okoliš Ravne-Prevalje ter zahtevam, navedenih v 4. točki te zasnove.
10. Programsko zasnovo uporablja Občina Prevalje in predstavlja podlago za opremljanje prostora zadevnega UN v skladu z izhodišči odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ravne na Koroškem za območje Občine Prevalje za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1998 (Uradni list RS, št. 83/01).
11. Ta programska zasnova začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.