Na podlagi prvega odstavka 27. člena in tretjega odstavka 69. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99, 22/00) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa mejni vrednosti za benzen in ogljikov monoksid v zunanjem zraku (v nadaljnjem besedilu: zrak) in s tem povezane stopnje zmanjševanja onesnaženosti zraka ter druge ukrepe.
Za vsebine, povezane z določanjem stopnje onesnaženosti in ocenjevanjem onesnaženosti zraka z benzenom in ogljikovim monoksidom ter z drugimi ukrepi za izboljšanje in ohranjanje kakovosti zraka, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja uredba o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 52/02).

Pojmi imajo po tej uredbi naslednji pomen:
1. Zrak je zrak troposfere na prostem, razen zraka na delovnih mestih.
2. Snov je benzen ali ogljikov monoksid, ki je v zraku zaradi človekovega posrednega ali neposrednega izpuščanja v zrak in lahko škodljivo učinkuje na zdravje ljudi ali okolje.
3. Raven onesnaženosti je koncentracija benzena ali ogljikovega monoksida v zraku, izražena kot masa snovi na enoto volumna zraka (1 m3) pri temperaturi 293 °K in zračnem tlaku 101,3 kPa, ali usedlina, nastala z usedanjem teh snovi na površinah, izražena kot masa snovi na enoto površine (1 m2) v določenem času.
4. Mejna vrednost je predpisana raven onesnaženosti, ki ne sme biti presežena oziroma mora biti v določenem roku dosežena, če jo dejanska raven onesnaženosti presega. Mejna vrednost se določa na podlagi znanstvenih spoznanj z namenom, da se preprečijo, odpravijo ali zmanjšajo škodljivi učinki na zdravje ljudi in okolje.
5. Največja dnevna povprečna osemurna koncentracija se izbere iz drsečih povprečnih vrednosti vseh urnih koncentracij, izmerjenih v časovnem intervalu 8 ur. Največja dnevna osemurna srednja vrednost pripada dnevu, v katerem se konča zadnja ura osemurnega obdobja. Tako se za prvo srednjo osemurno vrednost tekočega dne šteje srednja vrednost, izračunana v časovnem intervalu med 17:00 prejšnjega dne in 01:00 tekočega dne; zadnja srednja osemurna vrednost tekočega dne je osemurno obdobje, ki pripada časovnemu intervalu med 16:00 in 24:00 tekočega dne.
6. Sprejemljivo preseganje je sprejemljivo preseganje iz predpisa o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka.
7. Območje je območje iz predpisa o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka.
8. Poselitveno območje je poselitveno območje iz predpisa o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka.
9. Ocenjevanje onesnaženosti zraka (v nadaljnjem besedilu: ocenjevanje onesnaženosti) je ocenjevanje ravni onesnaženosti benzena ali ogljikovega monoksida z monitoringom (v nadaljnjem besedilu: meritve) in uporabo metod izračunavanja, napovedovanja ali presojanja (v nadaljnjem besedilu: modelni izračuni in druge metode ocenjevanja).
10. Zgornji ocenjevalni prag je za benzen ali ogljikov monoksid predpisana raven onesnaženosti, pod katero se za ocenjevanje onesnaženosti lahko uporablja kombinacija meritev ter modelnih izračunov in drugih metod ocenjevanja.
11. Spodnji ocenjevalni prag je za benzen ali ogljikov monoksid predpisana raven onesnaženosti, pod katero se za ocenjevanje onesnaženosti lahko uporabljajo zgolj modelni izračuni in druge metode ocenjevanja.

Mejni vrednosti za benzen in ogljikov monoksid sta določeni v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

Sprejemljivo preseganje za benzen in ogljikov monoksid je določeno v prilogi 1 te uredbe.

Zgornji in spodnji ocenjevalni prag za benzen in ogljikov monoksid sta določena v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.

Razmejitev območij in njihovo stopnjo onesnaženosti zaradi benzena ali ogljikovega monoksida mora Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) preveriti in potrditi ter po potrebi spremeniti najmanj vsakih 5 let, lahko pa tudi prej, če na območju pride do sprememb dejavnosti, ki lahko bistveno vplivajo na raven onesnaženosti zraka z benzenom ali ogljikovim monoksidom.
Preseganje zgornjega in spodnjega ocenjevalnega praga za benzen in ogljikov monoksid se določa na podlagi koncentracij teh snovi, izmerjenih v prejšnjem petletnem obdobju na za območje reprezentativnih merilnih mestih, če je na razpolago dovolj podatkov. Ocenjevalni prag je presežen, če skupno število preseganj numerične vrednosti koncentracije praga v teh petih letih presega trikratno število preseganj, dovoljenih za posamezno leto.
Na območju, kjer ni na razpolago podatkov o koncentraciji snovi za celotno prejšnje petletno obdobje, se za določanje preseganja zgornjega in spodnjega ocenjevalnega praga lahko uporabi kombinacija rezultatov preko celega leta razporejenih občasnih meritev na lokacijah, kjer je zrak predvidoma najbolj onesnažen, in rezultatov, pridobljenih z uporabo podatkov iz emisijskih katastrov ter modelnih izračunov.

Na območjih I. in II. stopnje onesnaženosti letna koncentracija ogljikovega monoksida ne sme več presegati mejne vrednosti 1. januarja 2005, letna koncentracija benzena pa 1. januarja 2010.

Vlada prvič določi območja in stopnjo onesnaženosti zaradi benzena in ogljikovega monoksida v zraku najkasneje do 31. decembra 2002.

Z dnem uveljavitve te uredbe za ogljikov monoksid preneha veljati uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.