Na podlagi prvega in drugega odstavka 27. člena in tretjega odstavka 69. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99 in 22/00) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa mejne vrednosti za žveplov dioksid, dušikove okside, delce in svinec v zunanjem zraku (v nadaljnjem besedilu: zrak), alarmno vrednost za žveplov dioksid in dušikove okside, dolgoročno naravnane vrednosti za delce ter s tem povezane stopnje zmanjševanja onesnaženosti zraka in druge obvezne ukrepe.
Za vsebine, povezane z določanjem stopnje onesnaženosti in ocenjevanjem onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom, dušikovimi oksidi, delci in svincem ter drugimi ukrepi za izboljšanje in ohranjanje kakovosti zraka, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja uredba o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 52/02).

Pojmi imajo po tej uredbi naslednji pomen:
1. Zrak je zrak troposfere na prostem, razen zraka na delovnih mestih.
2. Snov so žveplov dioksid, dušikovi oksidi, delci ali svinec, ki so v zraku zaradi človekovega posrednega ali neposrednega izpuščanja v zrak in lahko škodljivo učinkujejo na zdravje ljudi ali okolje.
3. Raven onesnaženosti je koncentracija snovi v zraku, izražena kot masa snovi na enoto volumna zraka (1 m3) pri temperaturi 293 °K in zračnem tlaku 101,3 kPa, ali usedlina, nastala z usedanjem teh snovi na površinah, izražena kot masa snovi na enoto površine (1 m2) v določenem času.
4. Dušikovi oksidi so vsota koncentracije dušikovega oksida in dušikovega dioksida v zraku (v ppb), izražena s preračunom na vsebnost NO(2) v zraku v μg/m3.
5. Delci PM(10) so delci v zraku, ki jih prepušča filter s 50% nepropustnostjo za delce z aeorodinamskim premerom 10 μm.
6. Delci PM(2,5) so delci v zraku, ki jih prepušča filter s 50% nepropustnostjo za delce z aeorodinamskim premerom 2,5 μm.
7. Mejna vrednost je predpisana raven onesnaženosti, ki ne sme biti presežena oziroma mora biti v določenem roku dosežena, če jo dejanska raven onesnaženosti presega. Mejna vrednost se določa na podlagi znanstvenih spoznanj z namenom, da se preprečijo, odpravijo ali zmanjšajo škodljivi učinki na zdravje ljudi in okolje.
8. Urna koncentracija je povprečna vrednost vseh koncentracij posamezne snovi, izmerjenih v časovnem intervalu ene ure od polne do polne ure.
9. Dnevna koncentracija je povprečna vrednost vseh urnih povprečnih vrednosti koncentracije posamezne snovi, izmerjenih v enem dnevu ali rezultat analize 24-urnega vzorca meritev koncentracije v času od 0.00 do 24.00 ure koledarskega dne.
10. 24-urna koncentracija je povprečna vrednost vseh urnih povprečnih vrednosti koncentracije posamezne snovi, izmerjenih v zadnjih štiriindvajsetih urah ali rezultat analize 24-urnega vzorca meritev koncentracije z začetkom vzorčenja kadarkoli v dnevu razen ob 0.00 uri.
11. Letna koncentracija je povprečna vrednost vseh urnih povprečnih vrednosti koncentracije posamezne snovi, izmerjenih v enem letu od 0.00 ure prvega do 24.00 ure zadnjega dne koledarskega leta.
12. Dolgoročno naravnana vrednost je predvidena mejna vrednost, ki bo določena na podlagi dodatnih znanstvenih spoznanj o škodljivih vplivih na zdravje ljudi in okolje ter tehnični izvedljivosti ukrepov.
13. Sprejemljivo preseganje je sprejemljivo preseganje iz predpisa o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka.
14. Alarmna vrednost je alarmna vrednost iz predpisa o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka.
15. Območje je območje iz predpisa o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka.
16. Poselitveno območje je poselitveno območje iz predpisa o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka.
17. Naravni dogodki so seizmični ali geotermalni procesi ali pojavi, veliki požari v naravnem okolju, orkanski veter ali prenos puščavskega peska zaradi vetra po zraku na velike razdalje.
18. Ocenjevanje onesnaženosti zraka (v nadaljnjem besedilu: ocenjevanje onesnaženosti) je ocenjevanje ravni onesnaženosti žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev in svinca z monitoringom (v nadaljnjem besedilu: meritve) in uporabo metod izračunavanja, napovedovanja ali presojanja (v nadaljnjem besedilu: modelni izračuni in druge metode ocenjevanja).
19. Zgornji ocenjevalni prag je za žveplov dioksid, dušikove okside, delce in svinec predpisana raven onesnaženosti, pod katero se za ocenjevanje onesnaženosti lahko uporablja kombinacija meritev ter modelnih izračunov in drugih metod ocenjevanja.
20. Spodnji ocenjevalni prag je za žveplov dioksid, dušikove okside, delce in svinec predpisana raven onesnaženosti, pod katero se za ocenjevanje onesnaženosti lahko uporabljajo zgolj modelni izračuni in druge metode ocenjevanja.

Mejne vrednosti za žveplov dioksid, dušikove okside, delce in svinec so določene v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
Dolgoročno naravnane vrednosti za delce so določene v prilogi 1 te uredbe.

Sprejemljivo preseganje za žveplov dioksid, dušikove okside, delce in svinec je določeno v prilogi 1 te uredbe.

Alarmna vrednost za žveplov dioksid je 500 mg/μ3.
Alarmna vrednost za dušikove okside je 400 mg/μ3.
Alarmna vrednost je dosežena, če urna koncentracija žveplovega dioksida ali dušikovih oksidov tri ure zaporedoma presega predpisano vrednost iz prvega ali drugega odstavka tega člena na merilnih mestih, ki so reprezentativna za kakovost zraka za površino najmanj 100 km2 ali za celotno poselitveno območje ali območje, manjše od 100 km2.

Zgornji in spodnji ocenjevalni prag za žveplov dioksid, dušikove okside, delce in svinec sta določena v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.

Razmejitev območij in njihovo stopnjo onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev in svinca mora Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) preveriti in potrditi ter po potrebi spremeniti najmanj vsakih 5 let, lahko pa tudi prej, če na območju pride do sprememb dejavnosti, ki lahko bistveno vplivajo na raven onesnaženosti zraka s temi snovmi.
Preseganje zgornjega in spodnjega ocenjevalnega praga za žveplov dioksid, dušikove okside, delce in svinec se določa na podlagi koncentracij teh snovi, izmerjenih v prejšnjem petletnem obdobju na za območje reprezentativnih merilnih mestih, če je na razpolago dovolj podatkov. Ocenjevalni prag je presežen, če skupno število preseganj numerične vrednosti koncentracije praga v teh petih letih presega trikratno število preseganj, dovoljenih za posamezno leto.
Na območju, kjer ni na razpolago podatkov o koncentracijah snovi za celotno prejšnje petletno obdobje, se za določanje preseganja zgornjega in spodnjega ocenjevalnega praga lahko uporabi kombinacija rezultatov preko celega leta razporejenih občasnih meritev na lokacijah, kjer je zrak predvidoma najbolj onesnažen, in rezultatov, pridobljenih z uporabo podatkov iz emisijskih katastrov ter modelnih izračunov.

Za območje I. stopnje onesnaženosti, kjer je zrak čezmerno onesnažen z žveplovim dioksidom ali delci kot posledica naravnih dogodkov in ne zaradi človekovega neposrednega ali posrednega izpuščanja snovi, statusa ogroženega okolja in režima celovite sanacije ni treba določiti.
Določba prejšnjega odstavka velja tudi za območje I. stopnje onesnaženosti, kjer je zrak čezmerno onesnažen z delci PM(10) zgolj zaradi zimskega posipavanja cest in drugih površin s peskom.
Kadar se status ogroženega okolja in režim celovite sanacije za območje I. stopnje onesnaženosti določata zaradi čezmerne onesnaženosti zraka z delci, mora predpis vsebovati ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti z delci PM(10) in PM(2,5).

Na območjih I. in II. stopnje onesnaženosti mejne vrednosti ne sme več presegati:
– urna in 24-urna koncentracija žveplovega dioksida 1. januarja 2005,
– urna in letna koncentracija dušikovih oksidov 1. januarja 2010,
– 24-urna in letna koncentracija delcev 1. januarja 2005,
– letna koncentracija svinca 1. januarja 2005, razen v neposredni bližini specifičnih industrijskih virov onesnaževanja na s svincem onesnaženih lokacijah, kjer se je desetletja pridobivalo, predelovalo ali drugače v proizvodnji uporabljalo svinec, in
– letna koncentracija svinca v neposredni bližini specifičnih industrijskih virov onesnaževanja na s svincem onesnaženih lokacijah, kjer se je desetletja pridobivalo, predelovalo ali drugače v proizvodnji uporabljalo svinec, 1. januarja 2010.
Na območjih I. in II. stopnje onesnaženosti dolgoročno naravnane vrednosti za delce ne smejo biti več presežene 1. januarja 2010.

Vlada prvič določi območja in stopnjo onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev in svinca v zraku najkasneje do 31. decembra 2002.

Z dnem uveljavitve te uredbe za žveplov dioksid, dušikove okside, trdne delce in svinec preneha veljati uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.