Na podlagi drugega odstavka 54. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja minister za pravosodje, v soglasju z ministrom za delo, družino in socialne zadeve
P R A V I L N I K
o količnikih za določitev osnovnih plačil, o kriterijih in merilih za ocenjevanje uspešnosti in rezultatov dela obsojencev ter o nagradah mladoletnikov
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa količnike za določitev osnovnih plačil za delo, kriterije in merila za ocenjevanje uspešnosti ter rezultatov dela v zavodih za prestajanje kazni zapora (v nadaljnjem besedilu: zavod), način odmerjanja in obračunavanja plačila za delo, dodatke k plačilu, obračunavanje nadomestil in drugih prejemkov ter nagrade mladoletnikom v prevzgojnem domu.
2. člen
Ta pravilnik velja za obsojence, ki delajo v gospodarskih dejavnostih zavoda, obsojence, ki delajo na delih, potrebnih za normalno poslovanje zavoda, in za obsojence, ki delajo pri delodajalcih zunaj zavoda.
Za pripornike in osebe, kaznovane z zaporom v postopku o prekršku, se uporabljajo določbe tega pravilnika, če zakon zanje ne določa drugače.
3. člen
Obsojencem, ki izpolnjujejo pogoje iz 45. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: obsojenci), pripadajo poleg plačila za delo tudi dodatki za nočno delo, delo preko polnega delovnega časa, delo na praznike in na po zakonu dela proste dneve ter regres za letni dopust.
Obsojencem in mladoletnikom ne pripada plačilo za dela, ki so jih dolžni opravljati po 51. členu zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: zakon).
4. člen
Obsojencem se odsotnost z dela zaradi odziva na vabilo sodišča ali drugega državnega organa šteje kot neplačana odsotnost z dela.
Odsotnost iz prejšnjega odstavka se šteje v čas delovne obveznosti.
5. člen
Mladoletnikom, ki se poklicno izobražujejo, se čas izobraževanja šteje v čas delovne obveznosti.
6. člen
Če so obsojencu na podlagi 49. člena zakona priznane pravice iz študija ob delu, se čas njihovega koriščenja šteje v čas delovne obveznosti.
7. člen
Obsojenke, ki so bile zaradi nosečnosti razporejene na drugo delovno mesto, imajo pravico do plačila za delo, kot bi ga prejemale na prejšnjem delovnem mestu, razen če je plačilo na delovnem mestu, na katerega so bile razporejene, ugodnejše.
II. KRITERIJI IN MERILA ZA ODMERJANJE PLAČILA ZA DELO
8. člen
Podlaga za višino plačila za delo obsojencev je zahtevnost in težavnost delovnega mesta, na katerega je obsojenec razporejen, kakovost in količina opravljenega dela, obsojenčev prispevek k zmanjšanju stroškov proizvodnje ter delovni pogoji.
9. člen
Plačilo za delo obsojencev se odmerja in obračunava po rezultatih dela. Rezultati dela se merijo po količinskih ali kakovostnih normativih oziroma po enoti proizvoda. Količinske oziroma kakovostne normative določi direktor javnega gospodarskega zavoda s soglasjem direktorja Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: direktor uprave).
Za dela, ki jih ni mogoče meriti po normativih iz prejšnjega odstavka, se plačilo odmerja in obračunava po urah dejansko opravljenega dela.
10. člen
Plačilo za delo obsojencev je sestavljeno iz osnovnega plačila in dodatkov.
Osnovno plačilo se določi na podlagi števila dejansko opravljenih delovnih ur, osnove za izračun plačila za delo obsojencev in količnikov, določenih s tem pravilnikom.
Količniki za določitev osnovnega plačila se razvrščajo v tarifne skupine glede na zahtevnost dela. Znotraj tarifnih skupin se količniki razvrščajo v plačilne razrede (kategorije dela).
Tarifne skupine in plačilni razredi so:
----------------------------------------------------------------
Tarifna Količnik
-----------------------------
skupina najnižji najvišji
----------------------------------------------------------------
I. enostavna dela 1,000 1,099
II. manj zahtevna dela 1,100 1,229
III. srednje zahtevna dela 1,230 1,369
IV. zahtevna dela 1,370 1,549
V. bolj zahtevna dela 1,550 1,849
VI. zelo zahtevna dela 1,850 2,099
VII. visoko zahtevna dela 2,100 2,499
VIII. najbolj zahtevna dela 2,500 2,999
IX. izjemno zahtevna dela 3,000 3.999
----------------------------------------------------------------
11. člen
Na podlagi plačilnih razredov (kategorij dela) iz prejšnjega člena se za potrebe obračuna plačil obsojencev ugotovijo urne postavke tako, da se zmnožek količnika za posamezno kategorijo dela in osnovo za izračun plačila za delo obsojencev (25 odstotkov osnove za obračun plače zaposlenih v državnih organih) deli z mesečnim številom rednih ur (174 ur).
12. člen
Izračun plačila za delo za normirana dela se izračuna na podlagi evidence dela tako, da se mesečno število opravljenih delovnih ur poveča ali zmanjša sorazmerno z doseganjem norme in pomnoži s pripadajočo urno postavko po prejšnjem členu.
13. člen
Za dela, kjer se delo ne more meriti, se plačilo za delo izračuna tako, da se mesečno število dejansko opravljenih delovnih ur pomnoži s pripadajočo urno postavko iz 10. člena tega pravilnika.
14. člen
Za nadpovprečni oziroma podpovprečni uspeh pri delu se obsojencu plačilo za delo poveča oziroma zmanjša v odstotkih po naslednjih merilih in kriterijih:
----------------------------------------------------------------------
Uspeh/kriterij Nadpovprečen Povprečen Podpovprečen
----------------------------------------------------------------------
Obseg opravljenega dela + 1 do + 20 0 – 1 do – 10
Kvaliteta opravljenega dela + 1 do + 20 0 – 1 do – 10
Gospodarnost + 1 do + 10 0 – 1 do – 5
Delovna disciplina + 1 do + 10 0 – 1 do – 5
----------------------------------------------------------------------
Plačilo za nadpovprečen uspeh pri delu se lahko poveča za največ 60 odstotkov, za podpovprečen uspeh pri delu pa zmanjša za največ 30 odstotkov osnovnega plačila iz 10. člena tega pravilnika.
Kriterije in merila iz tega člena podrobneje opredelita in določita direktor javnega gospodarskega zavoda oziroma upravnik zavoda s soglasjem direktorja uprave.
Predlog mesečne ocene uspeha pri delu pripravi inštruktor. Predlagano oceno potrdi direktor javnega gospodarskega zavoda oziroma upravnik zavoda.
III. DODATKI K PLAČILU ZA DELO IN REGRES ZA LETNI DOPUST
1. Dodatki za delo v manj ugodnem času
15. člen
Za delo v delovnem času, ki je za obsojence manj ugodno, pripadajo obsojencem dodatki v naslednjih odstotkih od osnovnega plačila za polni delovni čas:
dodatek %
----------------------------------------------------------------
– za nočno delo 30
– za delo preko polnega delovnega časa 30
– za delo na praznik 50
– za delo na po zakonu dela prost dan 50
Dodatki se obračunavajo in izplačujejo le za čas, ko je obsojenec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada. Dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času se med seboj ne izključujejo, razen dodatkov za delo na praznik oziroma na po zakonu dela prost dan.
16. člen
Osnova za obračun dodatka za delo preko polnega delovnega časa je višina osnovnega plačila, ki obsojencu pripada za delo v rednem delovnem času.
2. Stimulativni dodatek za stalnost pri delu
17. člen
Če obsojenec dosega najmanj povprečen uspeh pri delu, redno dela poln delovni čas in ni bil odsoten z dela zaradi bolezni, mu pripada dodatek za stalnost pri delu, in sicer v višini:
a) 4 odstotke osnovnega plačila, če izpolnjuje pogoje v obračunskem mesecu;
b) 8 odstotkov osnovnega plačila, če izpolnjuje pogoje najmanj 3 mesece zaporedoma;
c) 12 odstotkov osnovnega plačila, če izpolnjuje pogoje najmanj 5 mesecev zaporedoma.
Osnova za obračun dodatka je osnovno plačilo iz 10. člena tega pravilnika.
Pooblaščeni delavec vodi za vsakega obsojenca evidenco o izpolnjevanju obveznosti in pogojev iz tega člena.
Če obsojenec izgubi pravico do stimulativnega dodatka, začne doba za njegovo pridobitev teči znova.
3. Dodatek za delo v posebno težkih delovnih razmerah
18. člen
Za delo v posebno težkih delovnih razmerah pripada obsojencem dodatek v višini 20 odstotkov od osnovnega plačila za delo. Dela v posebno težkih delovnih razmerah se določijo v sistemizaciji del in nalog obsojencev.
4. Regres za letni dopust
19. člen
Regres za letni dopust pripada obsojencu enkrat letno v višini 10 odstotkov regresa, ki pripada delavcem v državni upravi, če izpolnjuje pogoje iz 56. člena zakona.
Če obsojenec v koledarskem letu pridobi sorazmerni del letnega dopusta, mu pripada sorazmerni del regresa.
Regres za letni dopust se obsojencem izplača do konca julija tekočega leta oziroma najkasneje do konca novembra tekočega leta, pri sorazmernem delu dopusta pa ob koncu leta oziroma ob odpustu s prestajanja kazni zapora.
IV. NADOMESTILA PLAČILA
20. člen
Nadomestilo plačila za delo v času odsotnosti z dela zaradi letnega dopusta znaša 100 odstotkov povprečnega mesečnega plačila, ki ga je obsojenec dobival za delo v rednem delovnem času v zadnjih šestih mesecih. Če je delal manj kot šest mesecev, je obsojenec upravičen do nadomestila v višini 100 odstotkov povprečnega plačila za čas, kolikor je delal.
21. člen
Obsojenka, ki zaradi varstva in nege otroka v zavodu dela polovico polnega delovnega časa na dan, ima pravico do plačila za delo po dejanskem delu.
22. člen
Za obsojence, ki se poklicno izobražujejo, veljajo za obračunavanje nagrad enaki kriteriji, kot veljajo za mladoletnike, ki se poklicno izobražujejo.
V. SREDSTVA ZA PLAČILO ZA DELO OBSOJENCEV IN POSTOPEK OBRAČUNAVANJA PLAČILA
23. člen
Sredstva za plačilo za delo obsojencev, ki delajo v okviru javnega gospodarskega zavoda, zagotavlja javni gospodarski zavod.
Sredstva za plačilo za delo obsojencev, ki delajo v okviru zavoda, se zagotavljajo iz materialnih stroškov zavoda.
24. člen
Plačilo za delo obsojencev se obračunava mesečno za nazaj. Obračun plačila za delo se izroči obsojencu najkasneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. Obračun plačila vsebuje naslednje podatke: ime in priimek obsojenca, mesec obračuna, urno postavko, število ur in znesek plačil po vrstah dela, dodatke, nadomestila, pravni pouk, po potrebi pa tudi druge podatke.
25. člen
Zoper obračun plačila ima obsojenec pravico vložiti ugovor direktorju javnega gospodarskega zavoda, če dela pri delih, potrebnih za normalno poslovanje zavoda, pa upravniku zavoda.
Ugovor je treba podati ustno na zapisnik ali pisno v treh dneh po prejemu obračuna. Direktor javnega gospodarskega zavoda oziroma upravnik zavoda mora odločiti o ugovoru najpozneje v petih dneh po prejemu ugovora.
Zoper odločitev direktorja javnega gospodarskega zavoda oziroma upravnika zavoda se obsojenec lahko pritoži direktorju uprave.
VI. NAGRADE ZA DELO IN IZOBRAŽEVANJE MLADOLETNIKOV
26. člen
Za mladoletnike, ki delajo, se uporabljajo določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na plačilo za delo obsojencev.
27. člen
Mladoletniki, ki se poklicno izobražujejo, prejemajo denarne nagrade, ki so odvisne od letnika in uspešnosti izobraževanja udeleženca.
Osnova za nagrado je 50 odstotkov vrednosti povprečne plače v RS. Ta osnova se obračunava po posameznih letnikih in po uspešnosti izobraževanja, in sicer:
--------------------------------------------------------------------
Letnik % % na uspešnost
-------------------------------------------
izobraževanja osnove nezad. zad. dober prav dober odličen
--------------------------------------------------------------------
I. letnik 10 + 0 + 10 + 20 + 30 + 40
II. letnik 15 + 0 + 10 + 20 + 30 + 40
III. letnik 20 + 0 + 10 + 20 + 30 + 40
IV. letnik 20 + 0 + 10 + 20 + 30 + 40
--------------------------------------------------------------------
Osnova oziroma odstotek osnove za posamezno stopnjo izobraževanja velja za izpolnjeno mesečno učno obvezo.
Za mladoletnike, ki se izobražujejo, se denarne nagrade zagotavljajo iz sredstev prevzgojnega doma, namenjenih za materialne stroške.
VII. PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
28. člen
Sistemizacijo del in nalog obsojencev predpiše direktor uprave najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.
Količinski in kakovostni normativi iz 9. člena ter kriteriji in merila iz tretjega odstavka 14. člena tega pravilnika morajo biti določeni najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.
29. člen
Za obsojence, ki ob uveljavitvi tega pravilnika delajo pri delodajalcih zunaj zavoda, se določbe tega pravilnika ne uporabljajo.
30. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 791-2/2001
Ljubljana, dne 23. aprila 2002.
mag. Ivan Bizjak l. r.
Minister
za pravosodje
Soglašam!
dr. Vlado Dimovski l. r.
Minister
za delo, družino in socialne zadeve
