Na podlagi 27., 29. in 37. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 46. člena zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 82/94), določil uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96), določil uredbe o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednosti nevarnih snovi v tleh (Uradni list RS, št. 68/96), 16. člena statuta Občine Črenšovci (Uradni list RS, št. 18/99, 92/99) in določil odloka o varstvenih pasovih okrog črpališč pitne vode v Črenšovcih, Žižkih, Trnju, Dolnji Bistrici in Gornji Bistrici (Uradni list RS, št. 16/99) je Občinski svet občine Črenšovci na 30. seji dne 4. 6. 2002 sprejel

Pravilnik določa:
– režim kmetovanja na vodnovarstvenem območju,
– mejne vrednosti za vnos snovi v ali na kmetijska zemljišča na vodnovarstvenem območju,
– časovne in količinske omejitve rabe organskih in mineralnih gnojil ter pripravkov za varstvo rastlin na vodnovarstvenem območju,
– način in pogoje vrednotenja in upravičenosti za odškodnine za omejitev kmetovanja,
– način nadzora in kontrole.

Pojmi imajo v tem pravilniku naslednji pomen:
1. vnos snovi v tla ali na tla je izpuščanje, oddajanje oziroma odlaganje nevarnih snovi ali rastlinskih hranil pri vnašanju blata čistilnih naprav, pri namakanju in gnojenju z živinskimi ali rudninskimi gnojili,
2. letni vnos snovi v tla je vnos snovi v tla v obdobju enega koledarskega leta,
3. mejna vrednost letnega vnosa nevarnih snovi v tla je količina letnega vnosa, pri kateri so učinki ali vplivi na zdravje človeka ali okolje še sprejemljivi,
4. mejna vrednost letnega vnosa rastlinskih hranil pri gnojenju tal je količina letnega vnosa, ki še ne presega rastlinam potrebnega krogotoka hranil,
5. nevarne snovi so snovi ali skupine snovi, ki se vnašajo v tla z blati čistilnih naprav, kompostom ali muljem ali pri namakanju rastlin in ki zaradi svojih lastnosti, količine ali gostote negativno vplivajo na rabo tal ali na kakovost podtalnice,
6. rastlinska hranila so dušik, fosfor in kalij v živinskih in rudninskih gnojilih, v blatu čistilnih naprav in v kompostu,
7. živinsko gnojilo je hlevski gnoj, gnojevka in gnojnica.
Hlevski gnoj so iztrebki domačih živali, kot sta blato in seč pomešana s steljo. Gnojevka so iztrebki domačih živali brez stelje, z večjim ali manjšim dodatkom vode. Gnojnica je mešanica seča domačih živali z vodo in snovmi, ki nastanejo iz seča zaradi naravne presnove.
8. tla so po teksturi lahka, srednje težka in težka. Lahka tla so peščena, peščeno-ilovnata in ilovnato peščena. srednje težka tla so peščeno-glinasto-ilovnata, meljasto-ilovnata in meljasta. Težka tla so meljasto-glinasto-ilovnata, meljasto-glinasta, peščeno-glinasta in glinasta,
9. zelena odeja je naravno ali sejano travinje ter njive s celoletno pokrovnostjo oziroma strnjeno rastlinsko odejo,
10. začetno gnojenje je gnojenje pred setvijo ali ob setvi oziroma saditvi rastlin,
11. dognojevanje je gnojenje med rastno dobo rastlin,
12. fitofarmacevtska sredstva so vsa sredstva, ki se uporabljajo:
a) za varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi in neparazitskimi dejavniki,
b) za varstvo pridelkov in proizvodov pred škodljivimi organizmi,
c) za odvračanje škodljivih organizmov,
d) za regulacijo rasti gojenih rastlin,
e) za preprečevanje kaljenja rastlinskih pridelkov,
f) kot dodatki sredstvom, navedenih v točkah a) do e) te točke, za povečanje njihove učinkovitosti ali spremembo njihovih lastnosti,
g) za neselektivno uničevanje rastlin,
h) za povečanje odpornosti gojenih rastlin proti škodljivim organizmom, pri čemer ne ogrožajo okolja ter zdravja ljudi in živali,
i) sredstva za privabljanje in spremljanje navzočnosti in številčnosti škodljivih organizmov.
13. integrirano varstvo rastlin je izvajanje vseh znanih ukrepov in postopkov s področja biologije, biotehnologije, žlahtnjenja in pridelovanja rastlin, ki omogočajo minimalno uporabo fitofarmacevtskih sredstev, pri čemer so škode, ki jih povzročajo škodljivi organizmi, na ekonomsko sprejemljivem nivoju,
14. Rudninska gnojila so industrijsko pridobljene anorganske spojine, katerih glavne sestavine so eno ali več rastlinam potrebnih hranil (N, P, K, Ca, Mg...),
15. integrirana agrotehnika je celotni pristop k izvajanju ukrepov na kmetiji, ki temelji na uravnoteženem kroženju snovi – gnojenju na podlagi analize tal in potreb rastlin, ohranjanju in povečanju rodovitnosti tal, kolobarju, izbiri odpornih kultivarjev in do okolja prijaznih načinov pridelave, z minimalno uporabo kemično sintetičnih sredstev,
16. agrotehnični ukrepi so vsi ukrepi, potrebni za pridelavo kulturnih rastlin; obdelava tal, gnojenje, varstvo rastlin, namakanje in spravilo pridelka,
17. kemično sintetična sredstva so industrijsko pridobljene anorganske in organske spojine.

Uporabniki fitofarmacevtskih sredstev morajo ravnati v skladu z določili 46. in 47. člena zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 82/94) in v skladu z določili odločbe o prepovedi prometa in uporabe strupenih substanc in iz njih izdelanih preparatov, ki se uporabljajo kot fitofarmacevtska sredstva (Uradni list RS, št. 29/96 in 35/97).
Preglednica 1: Prepovedi in omejitve uporabe fitofarmacevtskih sredstev na posameznih vodnovarstvenih pasovih:

-------------------------------------------------------------------
         Najožji (I.) varstveni pas     Ožji (II.) varstveni pas
-------------------------------------------------------------------
UKREP    Prepoved uporabe vseh          Prepoved uporabe vseh
         fitofarmacevtskih sredstev     fitofarmacevtskih sredstev,
                                        ki se ne smejo uporabljati
                                        na območjih za zbiranje
                                        pitne vode
-------------------------------------------------------------------

V II. varstvenem pasu je dovoljena le uporaba okolju primernejših fitofarmacevtskih sredstev in fitofarmacevtskih sredstev, ki niso označeni s prepovedjo ali omejitvami uporabe na vodnovarstvenih območjih, katere potrdi služba za varstvo rastlin pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. zagotovljena mora biti strokovna uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ki temelji na osnovi priporočil in prognoze specialistov za varstvo rastlin – integrirano varstvo rastlin.

Letni vnos nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla ne sme presegati mejnih vrednosti določenih z uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96) in uredbe o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Uradni list RS, št. 68/96).
V II. varstvenem pasu je prepovedan vnos dušika pri gnojenju z živinskimi gnojili, z rudninskimi gnojili ter kompostom pa je prepovedan v časovnih obdobjih, določenih v preglednici 2:

----------------------------------------------------------------------------------------------
Ukrep                                          Časovno obdobje
----------------------------------------------------------------------------------------------
prepoved gnojenja z gnojnico in 
gnojevko                                       celo leto
prepoved gnojenja s kompostom z omejeno 
uporabo, blatom čistilne naprave in muljem     celo leto
prepoved gnojenja rudninskimi gnojili, 
ki vsebujejo le dušik                          celo leto
prepoved gnojenja s hlevskim gnojem            Njive brez dosevkov:
                                               – lahka tla: od spravila posevkov do 15. 2.
                                               – srednje težka in težka tla: od spravila 
                                                 posevkov do 31. 1.
prepoved gnojenja s kompleksnimi gnojili       Zemljišča z zeleno odejo: od 15. 10. do 31. 1.
                                               Druga zemljišča: od spravila posevkov do 15. 2.
----------------------------------------------------------------------------------------------

Na zemljiščih v II. varstvenem pasu se tla sme namakati le na podlagi dovoljenja pristojnih organov. Čas in količina vode za namakanje se določi na podlagi vlažnosti tal in poljske kapacitete tal z vodo. Z namakanjem se ne sme prekoračiti vlažnost tal nad 80% poljske kapacitete tal.
Norma zalivanja ne sme biti večja od 20 mm na lahkih tleh in 30 mm na srednje težkih tleh.

V najožjem (I.) varstvenem pasu znotraj ograjenega območja je prepovedan vnos mineralnih in organskih snovi v tla ter prepovedana uporaba fitofarmacevtskih sredstev in namakanje. Zemljišče se vzdržuje z 2–3 kratno košnjo na leto.

V ožjem (II.) varstvenem pasu je dovoljena kmetijska raba tal pod naslednjimi pogoji:
Tla morajo biti celo leto pokrita z zeleno odejo ali z gozdom.
Dovoljeno je le NPK gnojenje – v skladu z gnojilnim načrtom in največ 10 ton zrelega hlevskega gnoja ha/leto. Dovoljeno je kmetovati v skladu s smernicami (IFOAM) in pravili za ekološko kmetovanje (Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji, odredbe EGS 2092/91, smernice Demeter, Ernte).

Osnovno gnojenje se opravi na podlagi potreb glede na preskrbljenost tal s hranili, katera se s kemično analizo ugotavlja enkrat v kolobarju oziroma enkrat na 4 leta.
Gnojenje z dušikom in dognojevanje opravljajo lastniki oziroma uporabniki zemljišč na podlagi EUF ali N(min) analize ali rastlinskega nitratnega testa
Maksimalni enkratni odmerki ne smejo presegati 40 kg/ha čistega dušika. Zaradi velike propustnosti tal je potrebno dognojevanje tal opraviti večkrat z manjšimi odmerki dušika in na podlagi analize dušika v tleh ali rastlini.
Osnovno gnojenje ozimnih žit in drugih ozimin z dušikom je dovoljeno le v primeru pomanjkanja dušika (manj kot 40 kg/ha N(min)).

Zavarovanje žetvenih ostankov – slame in koruznice opravijo lastniki oziroma uporabniki vnašajo v tla skupaj s slamo do 15. oktobra, vendar odmerek ne sme presegati 40 kg/ha dušika.

Z njivskimi površinami je potrebno gospodariti tako, da bodo čim krajši čas brez posevka. Njive zasejane z vmesnimi, naknadnimi in prezimnimi dosevki, brez detelj, naj ostanejo nepreorane čez zimo.
Sadovnjaki, vinogradi in drugi trajni nasadi morajo biti zatravljeni.

Lastniki in uporabniki zemljišč na II. varstvenem pasu vodijo evidenco o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla. Evidenca mora vsebovati naslednje podatke:
– parceli: številka in velikost parcele ter k.o.,
– agrotehničnih ukrepih: datum vnosa snovi v tla in rastline, vrsta snovi, mineralnega in živinskega gnojila in količina na površino, vrsta in količina fitofarmacevtskih sredstev, parametri in količina vode za namakanje.
– vrsta kulture, datum setve in datum spravila.
Evidenca se hrani v obliki vezane knjige (zvezka) z oštevilčenimi stranmi. Knjigo se hrani za obdobje 5 let.

Strokovno pomoč pri izvajanju tehnologije pridelave z omejenimi ukrepi nudi kmetijska svetovalna služba z:
– nasveti, predavanji, tečaji, demonstracijskimi poskusi in prikazi ter z individualnim svetovanjem,
– izdelavo gnojilnih in škropilnih načrtov,
– vzorčenjem in analizami tal (AI, EUF, N(min)),
– opravljanjem terenskih meritev dušika v tleh, gnojevki in rastlinah.

Vsako leto se podrobno preveri gospodarjenje v skladu s pravilnikom na najmanj 15% površin II. varstvenega pasu.
Zaradi kontrole gnojenja z dušikom in preprečevanja izpiranja nitratov v pitno vodo se po potrebi opravi analiza tal na vsebnost mineralnega dušika – N(min), analiza tal ali talni nitratni test. Vzorčenje za kontrolo dušika v tleh se opravi izven vegetacije (1. november – 15. december). Vsebnost ne sme presegati 50 kg čistega dušika na hektar.
Vzorčenje in analizo opravi pooblaščena strokovna služba po naročilu in v skladu z dogovorom upravljavca vodovoda.

Lastniki oziroma uporabniki, katerih zemljišča se nahajajo na območju II. varstvenega pasu, so zaradi zmanjšane intenzivnosti rabe tal upravičeni do nadomestila izpadlega dohodka.
Nadomestilo za izpad dohodka povrne lastnikom oziroma uporabnikom zemljišč upravljavec vodovoda.

Nadomestilo za leto 2002 znaša:

-------------------------------------------------------------------
Njiva              Travnik, ekstenzivni    Intenzivni trajni nasadi
                   travniški sadovnjak
-------------------------------------------------------------------
50.000 SIT/ha      25.000 SIT/ha           50.000 SIT/ha
-------------------------------------------------------------------

Vsako leto se opravi korekcija višine nadomestila na podlagi korekcijskega faktorja za izračun katastrskega dohodka.

Nadomestila za izpad proizvodnje in dohodka na zemljiščih, ki so v II. varstvenem pasu uveljavljajo lastniki oziroma uporabniki zemljišč. Upravičenci do nadomestil so le tisti lastniki oziroma uporabniki zemljišč, pri katerih ob nadzoru niso bila ugotovljena odstopanja od pravilnika in pri kontroli vsebnosti rezidualnega dušika v tleh vsebnost 50 kgN/ha ni bila presežena.
Izplačilo se izvrši konec koledarskega leta, vsako leto v mesecu decembru.

Nadzor nad izvajanjem določb tega pravilnika opravlja upravljavec vodovoda in v skladu z določili 16. člena uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96) in 57. člena zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 82/94), inšpektorji pristojni za kmetijstvo, inšpektorji pristojni za varstvo okolja in inšpektorji pristojni za zdravstveno varstvo prebivalstva.

Za kršitve posameznih členov se uporabljajo kazenske določbe uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96, zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 82/94) in odloka o varstvenih pasovih okrog črpališč pitne vode v Črenšovcih, Žižkih, Trnju, Dolnji Bistrici in Gornji Bistrici (Uradni list RS, št. 16/99).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.