Na podlagi 12. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 16. člena statuta Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 47/99) je Občinski svet občine Škofljica na 34. redni seji dne 28. 5. 2002 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine Želimlje, Hiša Želimlje 9 – (EŠD 9820).
Enota ima zaradi kulturnih, etnoloških, umetnostno-arhitekturnih in krajinskih izjemnih lastnosti in njihovega součinkovanja poseben pomen za lokalno skupnost.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik: Juvančeva hiša na naslovu Želimlje 9 je bila zgrajena leta 1803 v zaselku Podreber in je služila kot gostilniška vinska klet. Njena notranjost je estetsko oblikovana. Obokani stropi krasijo celoten objekt: so v kletnem prostoru, hiši, sobi in kuhinji. Prav tako sta zanimiva portala obeh vhodnih vrat, v klet in v nadstropje. Izoblikovana sta iz kvalitetnega kamna z letnico nastanka 1805 in inicialkama prvega lastnika.
Nekdanjo pomembnost hiše označuje tudi leseni balkon, ki s svojo izrezljano obliko spominja na kamnite balustrade imenitnejših hiš in vil.
Notranjost objekta je skozi čas ostajala nespremenjena, na njegovi zunanjosti pa so se spreminjale le barve ometa, od prvotnega belega, prek rožnatega, zelenega, svetlo modrega, pa tja še do danes označevalnega rumenega kolorita.
Kritina je bobrovec. Zanimiva je strešna konstrukcija s trapeznimi vešali.
Hiša je zgodovinsko in etnološko pričevalna, pomnik furmanstvu v teh krajih, kar ji daje izjemen pomen za lokalno skupnost.

Meja območja spomenika je vrisana na katastrskem načrtu v merilu 1:2880 in obsega stavbišče s hišo s parc. št. 48/3 k.o. Želimlje, v izmeri 185 m2. Izvirnike načrtov, ki so sestavni del tega sklepa, hranita Občina Škofljica in Zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, OE Ljubljana (v nadaljevanju: zavod).
Vplivno območje spomenika obsega območje, zarisano v katastrskem načrtu v merilu 1:2880. Obsega območje pogledov na hišo ob vstopu v zaselek v smeri Pijava Gorica, del pobočja hriba vzhodno od hiše, na zahodni strani do potoka Želimeljščice ter obcestni del sosednjega objekta, ki tvori skupaj z Juvančevo hišo značilen vstopni motiv v zaselek in katerega okrnitev bi negativno vplivala na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– ohranjanje namembnosti spomenika oziroma iskanje njegove nove namembnosti, ki ne bo krnila njegove historične pričevalnosti,
– varovanje arhitekturnih, etnoloških, likovnih, krajinskih in zgodovinskih vrednot spomenika,
– prepoved predelav pomembnejših arhitekturnih prvin stavbe, ki so vrednotene kot del spomenika,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost strokovni javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika v 2. točki sklepa naštetih posameznih elementov te enote,
– znotraj ožjega območja spomenika je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturno varstvenim soglasjem odobri pristojni zavod.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, etnoloških, arhitekturnih, krajinskih, likovnih ter zgodovinskih vrednot,
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika v tisku in drugih medijih,
– znanstveno raziskovalnem delu.

Za vsak poseg v spomenik, njegove dele in v njegovo vplivno območje je potrebno pridobiti pisne kulturno varstvene pogoje, smernice in soglasja zavoda.

Lastnik je seznanjen s kulturno varstvenimi pogoji, navedenimi v 4. členu tega sklepa.

Nadzor nad izvajanjem tega sklepa opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.