Na podlagi 41., 43. in 47. člena zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/00) izdaja minister za promet

Ta pravilnik določa zahteve v zvezi z opravljanjem železniške vlečne in tehničnovagonske dejavnosti na območju Republike Slovenije ter na tistih delih tujih železnic, ki so določeni v posebnih meddržavnih sporazumih.

(1) Vlečna in tehničnovagonska dejavnost sta dejavnosti, ki ju opravlja prevoznik in/ali upravljavec javne železniške infrastrukture. Kot vlečna dejavnost je mišljen tudi premik, ki ga opravljajo druge pravne osebe na industrijskih in drugih tirih za lastne potrebe.
(2) Glavne naloge vlečne in tehničnovagonske dejavnosti so:
– organizacija in izvajanje varne, zanesljive, ekonomične in za zdravje ljudi ter okolje prijazne vleke vlakov in premika;
– zagotavljanje tehnične sposobnosti in ustreznosti železniških vozil in njihovo vzdrževanje v skladu s pravili stroke in veljavnimi predpisi;
– skrb za delovanje vseh naprav, s katerimi se zagotavlja varnost in udobnost prevoza potnikov v potniških vlakih;
– skrb za obveščanje izvršilnih delavcev o posebnostih v železniškem prometu;
– sodelovanje pri odpravljanju posledic izrednih dogodkov;
– izvajanje preventivnih ukrepov pred posledicami zime in odpravljanje posledic zime;
– izvajanje varnostnih ukrepov pred požari;
– izvajanje potrebnih ukrepov v zvezi s prevozom nevarnih snovi;
– vodenje potrebnih evidenc.

(1) V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
– brezhibni vagoni so vagoni, ki so sposobni za varen in urejen železniški promet;
– čelna lokomotiva je prva lokomotiva v smeri vožnje vlaka, ki je lahko vlakovna in/ali priprežna lokomotiva;
– čelna vozniška kabina je vozniška kabina vozila z dvema vozniškima kabinama na tisti strani vozila, v smeri katere se vozilo giblje;
– delavna lokomotiva je lokomotiva uvrščena v vlak kot vlakovna, priprežna in/ali doprežna lokomotiva;
– delovišče TVD je organizacijska enota TVD, v kateri se organizira in vodi delo za eno ali več pregledovalnih mest, ki se nahajajo na območju delovišča;
– deponirani vagoni so pokvarjeni vagoni, ki čakajo na popravilo, ali razdrtje ali pa zaradi pomanjkanja dela niso dalj časa v uporabi;
– doprežna lokomotiva je pripeta (mehansko in zračno) ali nepripeta lokomotiva na sklepu vlaka, namenjena za dodatno vleko na določeni vlečni relaciji oziroma do določenega mesta na progi;
– garažirani vagoni so brezhibni vagoni, ki so v rezervi za nadomeščanje izločenih vagonov ter za uporabo pri povečanih potrebah po vagonih;
– inštruktor strojevodij je delavec, ki je strokovno usposobljen za nadzor in inštruiranje osebja vlečnih vozil ter upravljanje ene ali več vrst vlečnih vozil za vožnjo vlakov in/ali premik;
– izločeni vagoni so pokvarjeni vagoni, ki bi z vožnjo v vlakih ogrožali varnost železniškega prometa, zaradi česar se odstavijo iz vlakov oziroma izločijo iz prometa na tistih mestih, kjer se ugotovi nepravilnost;
– krmilni vagon je vagon z vozniško kabino, v sestavi motorne ali vagonske potniške garniture, namenjen za prevoz potnikov, prtljage in malih pošiljk;
– kurjač parne lokomotive je delavec, ki je strokovno usposobljen za strego lokomotivskemu parnemu kotlu in za tehnično-prometno pomoč strojevodji pri vožnji vlaka ter za vzdrževanje delovanja parnega kotla na stoječi lokomotivi;
– lahka motorna drezina je vozilo za prevoz materiala in delavcev, ki nima naprav za samodejno zaviranje;
– lokomotiva je vlečno vozilo, namenjeno za vleko vlakov, premik ali samostojno vožnjo;
– matična postaja je eksploatacijski naziv za železniško postajo, ki se nahaja v kraju matične vlečne enote, na matični postaji praviloma pričenja vlečno vozilo in osebje matične vlečne enote vožnjo vlaka proti obračalni postaji in obračalni vlečni enoti;
– matična vlečna enota je organizacijska enota vlečne dejavnosti, v kateri se nahaja sedež upravnih in strokovnih služb ter vsa potrebna delovna sredstva za opravljanje vlečne dejavnosti na njenem vlečnem območju;
– mejnik je predpisano označen kraj, ki loči območje vlečne enote ali delavnice od javne železniške infrastrukture;
– motorna garnitura je vlečno vozilo, sestavljeno iz enega ali več motornikov, s katerim so lahko stalno ali po potrebi speti še krmilni in priklopni vagoni;
– motorna vozila za posebne namene so vozila in stroji vseh vrst z lastnim pogonom (vključno s priključenimi vozili), namenjena za gradnjo in vzdrževanje prog ter odpravljanje posledic izrednih dogodkov in zime;
– motorni vlaki so motorniki, motorne garniture ali več med seboj spetih motornikov ali motornih garnitur, kadar vozijo kot vlak (DMV in EMV);
– motornik je vlečno vozilo z lastnim pogonom, namenjen za prevoz potnikov, prtljage in malih pošiljk, ki lahko obratuje tudi kot samostojno vozilo;
– nadzornik preglednikov vagonov je delavec, ki organizira, vodi in nadzira delo na pregledovalnem mestu ali delovišču TVD, po potrebi opravlja delo preglednika vagonov in odloča o tehničnih zadevah večje zahtevnosti v zvezi z vagoni v železniškem prometu;
– negovalno mesto TVD je postaja, na kateri se organizira in opravlja redna nega vlečenih in vlečnih vozil;
– območje pregledovalnega mesta TVD so prometna mesta in proga, kjer mora v primeru potrebe opravljati delo službujoči preglednik vagonov določenega pregledovalnega mesta;
– območje vlečne enote je prostor, na katerem se nahajajo naprave in objekti za pripravo, pospravo, garažiranje, deponiranje in vzdrževanje vlečnih vozil;
– obračalna postaja je eksploatacijski naziv za železniško postajo, na kateri osebje vlečnih vozil pripravi vlečno vozilo za vožnjo povratnega vlaka ali odpotuje domov;
– olistani vagoni so vagoni, na katere so nameščene predpisane nalepke, s katerimi se označuje določeno stanje vagonov in postopek z njimi;
– osebje vlečnih vozil je skupni pojem za strojevodjo, strojevodjo za premik, pomočnika strojevodje in kurjača parne lokomotive;
– osnovna sestava ali enota motorne garniture je en motornik ali ena motorna garnitura, sposobna za samostojno vožnjo;
– pogonska enota zglobne motorne garniture – je del zglobne motorne garniture, ki je namenjen za pogon oziroma vleko garniture ter po možnosti tudi za prevoz potnikov in njihove prtljage ter malih pošiljk;
– pogonski vagon je sestavni del motorne garniture, ki je namenjen za pogon oziroma vleko garniture, prevoz potnikov in njihove prtljage ter malih pošiljk in ne more obratovati kot samostojno vozilo;
– pokvarjeni vagoni so vagoni z napakami, okvarami in/ali poškodbami, ki:
– ne omejujejo uporabe vagonov,
– omejujejo ali onemogočajo uporabo vagonov,
– ogrožajo varnost železniškega prometa;
– pokvarjeno vlečno vozilo je vozilo, ki zaradi okvare ni sposobno za vleko vlaka oziroma za samostojno vožnjo in ga je treba uvrstiti v vlak kot vlečeno vozilo;
– pomočnik strojevodje je delavec, ki je strokovno usposobljen za tehnično-prometno pomoč strojevodji pri pripravi vlečnega vozila, vožnji vlaka in pospravi vlečnega vozila;
– preglednik vagonov je delavec, ki je strokovno usposobljen za tehnični pregled vagonov, preskušanje delovanja zavor, opravljanje izrednih popravil vagonov brez izločanja iz prometa in določanje postopkov s temi vagoni;
– pregledovalno mesto TVD je prometno mesto oziroma postaja, na kateri pregledniki vagonov redno pregledujejo vlake in vagone;
– premikalna lokomotiva ali premikalka je lokomotiva, namenjena izključno za premikalno delo oziroma premik na določeni postaji;
– priklopni vagon je vagon brez vozniških kabin, ki je v sestavi motorne garniture, namenjen za prevoz potnikov, prtljage in majhnih pošiljk;
– priprežna lokomotiva je čelna lokomotiva za vlečno pomoč vlakovni lokomotivi na vlečni relaciji ali za odpravo do določene postaje;
– službeno mesto TVD je vsako mesto na katerem se opravljajo pregledovanje, vzdrževanje in nega vozil; to so pregledovalna, vzdrževalna in negovalna mesta, delovišča ter tehnične postaje;
– službeno mesto vlečne enote je v skladu z delovnim procesom določeno mesto, na katerem osebje vlečnih vozil začenja in končuje delo oziroma delovne izmene po razporedih dela;
– strojevodja je delavec, ki je strokovno usposobljen za upravljanje ene ali več vrst vlečnih vozil za vožnjo vlakov in za premik;
– strojevodja za premik je delavec, ki je strokovno usposobljen za upravljanje ene ali več vrst premikalnih lokomotiv pri premiku in vožnji določenih tovornih vlakov na območjih železniških vozlišč;
– strojna izpostava je eksploatacijski naziv vlečne enote, ki je del matične vlečne enote in opravlja vlečno dejavnost na določenem dislociranem vlečnem odseku vlečnega območja matične vlečne enote;
– tehnična potaja TVD je postaja, na kateri se organizira in hkrati opravlja:
– pregledovanje vagonov in preskušanje njihovih naprav,
– izredna popravila vagonov brez izločanja in z izločanjem,
– kontrolni pregledi vagonov,
– nega vlečenih in vlečnih vozil,
– upravljalna kabina je vedno tista vozniška kabina vozila, v kateri se nahaja njegov upravljavec pri vožnji vlaka, premiku in/ali opravljanju drugega dela, za katerega je vozilo namenjeno;
– upravljavci železniških pogonskih vozil je skupni pojem za strojevodjo, strojevodjo za premik, voznika motornega vozila za posebne namene in voznika lahke motorne garniture;
– vlak z dodatno vleko je vlak s priprežno in/ali doprežno lokomotivo oziroma s kombinacijami teh lokomotiv;
– vlakovna lokomotiva je lokomotiva v vlaku, s katero je spet prvi vagon ali drugo vlečeno vozilo vlaka;
– vlečna enota je organizacijska enota vlečne dejavnosti, ki opravlja vlečno dejavnost na določenem delu vlečnega območja matične vlečne enote;
– vlečna vozila so železniška vozila z lastnim pogonom, ki so namenjena za vleko vlakov, premik ali samostojno vožnjo in se delijo na:
– lokomotive, ki so glede na vrsto pogona:
– električne lokomotive ali elektrolokomotive,
– dizelske lokomotive ali dizellokomotive,
– parne lokomotive;
– motornike in motorne garniture, ki so glede na vrsto pogona:
– električni motorniki ali elektromotorniki,
– dizelski motorniki ali dizelmotorniki,
– električne ali elektromotorne garniture (EMG),
– dizelske ali dizelmotorne garniture (DMG);
– vlečni odsek je del železniške proge med začetno in končno postajo, na katerem se opravlja vleka vlakov;
– vlečno območje je del železniške mreže, na katerem posamezna vlečna enota opravlja vlečno dejavnost;
– voznik lahke motorne drezine je delavec, ki je strokovno usposobljen za upravljanje lahkih motornih drezin pri vožnji po progi in premiku;
– voznik motornega vozila za posebne namene je delavec, ki je strokovno usposobljen za upravljanje motornih vozil za posebne namene pri vožnji po progi, premiku in namenski uporabi teh vozil;
– vozniška kabina je zaprt prostor na vlečnem vozilu, motornem vozilu za posebne namene, lahki motorni drezini in na krmilnem vagonu, v katerem se nahajajo vse naprave za krmiljenje vožnje vozila oziroma vlaka;
– vožnja lokomotiv v spregi je sestav dveh lokomotiv, ki se upravljata s krmilnega mesta vozniške kabine čelne lokomotive;
– vožnja motornega vlaka v spregi pomeni vožnjo dveh ali več spetih enot motornih oziroma zglobnih motornih garnitur, katerih vožnja se upravlja s krmilnega mesta v eni upravljalni kabini;
– vzdrževalno mesto TVD je postaja, na kateri se opravljajo kontrolni pregledi in izredna popravila iz prometa izločenih vagonov;
– zglobna motorna garnitura je vlečno vozilo, sestavljeno iz pogonskih in vagonskih enot, ki so vozno neločljivi deli garniture z enostransko ali obojestransko vgrajenimi skupnimi podstavnimi vozički;
– železniška pogonska vozila je skupni pojem za železniška vozila z lastnim pogonom za vožnjo po železniških tirih; to so vlečna vozila, motorna vozila za posebne namene in lahke motorne drezine;
(2) Ostali pojmi in kratice, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
– DMG je dizelmotorna garnitura;
– DMV je dizelmotorni vlak;
– DZ je dvojna zasedba vlečnega vozila;
– EMG je elektromotorna garnitura;
– EMV je elektromotorni vlak;
– EZ je enojna zasedba vlečnega vozila;
– RIC je Sporazum o izmenjavi in uporabi potniških vagonov med železniškimi prometnimi podjetji v mednarodnem prometu;
– RID je pravilnik o mednarodnem železniškem prevozu nevarnega blaga;
– RIV je Sporazum o izmenjavi in uporabi tovornih vagonov med železniškimi prometnimi podjetji v mednarodnem prometu;
– TVD tehničnovagonska dejavnost;
– UIC (Union Internationale des Chemins de Fer) je Mednarodna zveza železnic. Objave, ki jih UIC izdaja so dostopne v knjižnici Slovenskih železnic, d.d.;
– vlakospremno osebje je osebje, ki spremlja vlak zaradi prometnih in/ali ekonomskih potreb (sprevodnik, vlakovodja ipd.);
– ZVZP je zakon o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/00).

(1) Določbe tega pravilnika morajo upoštevati prevozniki, upravljavec javne železniške infrastrukture kakor tudi druge pravne osebe, ki ne opravljajo prevoznih storitev v javnem železniškem prometu, vendar pa z lastnimi ali najetimi vozili in osebjem sodelujejo s prevoznikom.
(2) Določbe, ki veljajo za strojevodjo, se smiselno uporabljajo tudi za voznika motornega vozila za posebne namene in voznika lahke motorne drezine.
(3) Določbe v zvezi z vlečnimi vozili se smiselno uporabljajo tudi za motorna vozila za posebne namene in lahke motorne drezine.

(1) Izvršilni delavci v vlečni in tehničnovagonski dejavnosti so tisti delavci, ki neposredno sodelujejo pri opravljanju železniškega prometa in/ali opravljajo dela povezana z varnostjo in urejenostjo železniškega prometa.
(2) Izvršilni delavci v vlečni in tehničnovagonski dejavnosti, ki neposredno sodelujejo pri opravljanju železniškega prometa, morajo izpolnjevati pogoje, določene z ZVZP in na njegovi podlagi izdanih predpisih. Ti delavci so:
– inštruktor strojevodij,
– strojevodja,
– strojevodja za premik,
– pomočnik strojevodje,
– kurjač parne lokomotive,
– voznik motornega vozila za posebne namene,
– voznik lahke motorne drezine,
– nadzornik preglednikov vagonov,
– preglednik vagonov.
(3) V primeru potrebe, ko ni na razpolago ustreznega osebja, lahko:
– inštruktor strojevodij opravlja vsa dela osebja vlečnih vozil, ki ga inštruira;
– strojevodja opravlja delo:
– strojevodje za premik, če je usposobljen za upravljanje zadevnih lokomotiv;
– pomočnika strojevodje;
– kurjača parne lokomotive, če je strojevodja parnih lokomotiv;
– voznika motornega vozila za posebne namene, če je usposobljen za njegovo upravljanje;
– strojevodja za premik opravlja delo pomočnika strojevodje.

(1) Izvršilne delavce v organizacijskih enotah je treba dokazno obveščati o zadevah v zvezi s spremembami v železniškem prometu.
(2) Obveščanje delavcev iz prejšnjega odstavka se mora opravljati:
– pri rednem izobraževanju,
– s pisnimi obvestili pred začetkom dela,
– med opravljanjem dela neposredno ali po sredstvih za zveze.
(3) Obveščanje pri rednem izobraževanju in pisno obveščanje pred začetkom dela je dokazno obveščanje delavcev, ki ga le-ti potrjujejo s podpisom v ustreznem evidenčnem dokumentu za potrditev obveščenosti.
(4) Pri rednem izobraževanju je treba obveščati delavce predvsem o zadevah stalnega značaja.
(5) Vsebine obvestil imajo stalni značaj, če jih je treba upoštevati več kot tri mesece.
(6) Strojevodjo za premik se mora obveščati na postaji, kjer redno opravlja premik.
(7) Pomočnika strojevodje mora obveščati o vsebinah prejetih obvestil strojevodja, s katerim opravlja službo.
(8) Neposredno obveščanje delavcev med delom se mora opravljati v primerih nujnih zadev, ki so časovno neodložljive in vplivajo na varnost in urejenost prometa.
(9) Seznam veljavnih obvestil stalnega značaja, ki se nanašajo na neposredno delo v železniškem prometu in veljajo tudi v prihodnjem letu, morajo delodajalci izdati delavcem najpozneje do konca tekočega leta.

(1) Izvršilne delavce je treba redno izobraževati in strokovno usposabljati v skladu s predpisom izdanim na podlagi ZVZP.
(2) Z rednim izobraževanjem morajo izvršilni delavci, ki neposredno sodelujejo v železniškem prometu, ohranjati in dopolnjevati poznavanje predpisov v zvezi z opravljanjem dela v železniškem prometu ter poznavanjem vozil.
(3) Izvršilni delavci, ki neposredno sodelujejo v železniškem prometu, morajo redno obiskovati šolanje po izdelanih programih in razporedih.
(4) Za druge izvršilne delavce, ki opravljajo dela povezana z varnostjo in urejenostjo železniškega prometa, se določi redno izobraževanje v skladu z zahtevami in potrebami, ki nastajajo med tekočim delom.
(5) V strokovno usposabljanje izvršilnih delavcev iz 5. člena spada tudi obnavljanje poznavanja prog, vlečnih vozil, ranžirnih postaj in industrijskih tirov ter pregledovalnih mest.
(6) Izvršilni delavci v vlečni in tehničnovagonski dejavnosti morajo razpolagati s predpisi in navodili, ki se nanašajo na varnost in urejenost prometa na njihovem področju dela. Ti so lahko v njihovi osebni opremi ali opremi delovnih in/ali službenih mest.
(7) Kateri predpisi ali navodila iz prejšnjega odstavka morajo biti na razpolago izvršilnim delavcem vlečne in tehničnovagonske dejavnosti, določi pristojna služba delodajalca.

(1) Udobnost potnikov v potniških vlakih v javnem železniškem prometu se mora med drugim zagotavljati z ustrezno opremo, čistočo in z ustreznim delovanjem vgrajenih naprav, ki so namenjene za prezračevanje, ogrevanje, klimatiziranje in razsvetljavo potniških prostorov v potniških vagonih, motornikih in motornih garniturah.
(2) Za krmiljenje naprav iz prejšnjega odstavka, ki se upravljajo iz vlečnega vozila, je odgovoren strojevodja.
(3) Opremo, čistočo in brezhibno delovanje naprav iz prvega odstavka na potniških vagonih in čistočo na motornikih in motornih garniturah zagotavlja tehničnovagonska dejavnost.
(4) Vse potniške vlake je treba ogrevati, če je zunanja temperatura nižja od +12 °C.
(5) Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka se potniški vlaki ogrevajo, če je zunanja temperatura nižja od + 18 °C in se lahko ogrevanje vključi iz osrednjega mesta vlaka.
(6) Notranjost potniških vlakov mora biti ponoči ustrezno razsvetljena, podnevi pa tudi med vožnjo skozi predore.
(7) Za razsvetljavo potniških vlakov v skladu s prejšnjim odstavkom skrbi osebje vlečnih vozil (na vozilih z osrednjim krmiljenjem vklopa razsvetljave) in vlakospremno osebje (na vozilih s posamičnim vklopom razsvetljave).
(8) Ogretost, klimatiziranost in razsvetljavo v potniških vlakih nadzira med vožnjo vlakospremno osebje, ki v primerih ugotovljenih nepravilnosti ustrezno ukrepa sŕmo ali s sodelovanjem osebja vlečnih vozil.

(1) Vozila, ki niso v uporabi, se garažirajo ali deponirajo tako, da se ne slabša njihovo tehnično stanje in se na njih ne povzroča dodatna škoda.
(2) Garažirana vozila so brezhibna vozila, ki so v rezervi za nadomeščanje izločenih vozil ter za uporabo pri povečanih potrebah po vozilih.
(3) Deponirana vozila so pokvarjena vozila, ki čakajo na popravilo ali razdrtje ali pa zaradi pomanjkanja dela niso dalj časa v uporabi.
(4) Pred ponovno uporabo garažiranih ali deponiranih vozil je treba na njih opraviti ustrezni kontrolni pregled v skladu z določili pravilnika o vzdrževanju železniških vozil.
(5) Ob garažiranju in deponiranju vozila se sestavi zapisnik s potrebnimi podatki, ki omogočajo sledljivost tehničnega stanja vozila in nadaljnjih potrebnih postopkov z njim.

(1) V vlečni in tehničnovagonski dejavnosti je treba skrbeti za odpravljanje posledic zime v zvezi z železniškimi vozili, ki bi kakorkoli povzročale nevarnost, nerednost in nezanesljivost železniškega prometa v zimskem času. Pri tem je treba načrtovati ukrepe za izredne zimske razmere, ki nastanejo ob močnem sneženju in nizkih temperaturah, pri visokem snegu z zameti in nevarnosti plazov, ob močnih zaledenitvah prog in elektroenergetskih naprav ipd.
(2) Izvajalci vlečne in tehničnovagonske dejavnosti morajo do 1. oktobra vsakega leta izdelati načrte ukrepov za zavarovanje prometa pozimi.
(3) Pri rednem izobraževanju izvršilnih delavcev je treba pred začetkom zime obnoviti učne vsebine v zvezi z ogrevanjem potniških vlakov in s tehničnimi ukrepi na vseh vrstah vozil za delo v zimskih razmerah.
(4) V pripravo tehničnih sredstev in osebja za delo v zimskih razmerah sodijo priprave:
– motornih vozil ter drugih strojev in naprav za odpravljanje posledic zime;
– voznih sredstev, za katera so v zimskem času potrebni posebni ukrepi;
– pogonskih sredstev za uporabo pri nizkih temperaturah;
– ročnih delovnih sredstev;
– razporedov dela osebja za fizična in mehanizirana dela pri odpravljanju posledic zime.

(1) V vlečni in tehničnovagonski dejavnosti je treba urejati požarno varnost stabilnih in mobilnih delovnih sredstev.
(2) Izvršilne delavce je treba dokazno usposabljati za ravnanje s prenosnimi in stabilnimi gasilnimi sredstvi za gašenje začetnih požarov. Praktično usposabljanje in preverjanje usposobljenosti izvršilnih delavcev za uporabo gasilnikov je treba pri rednem izobraževanju dokazno ponavljati v skladu s predpisi.

(1) Prevoznik, upravljavec javne železniške infrastrukture in druge pravne osebe z vlečno in tehničnovagonsko dejavnostjo morajo voditi evidence o:
– strokovni usposobljenosti in zdravstveni zmožnosti izvršilnih delavcev;
– vrstah in številu vozil v voznem parku;
– tehničnih in eksploatacijskih podatkih vozil v voznem parku;
– vzdrževanju vozil v voznem parku;
– modifikacijah, rekonstrukcijah in razdrtjih vozil;
– opravljenem delu vlečnih in vlečenih vozil;
– razporedih dela izvršilnih delavcev.
(2) Oblika in način vodenja evidenčnih dokumentov se predpiše v:
– navodilu o vodenju evidenc v vlečni dejavnosti in vzdrževalni dejavnosti vlečnih vozil;
– navodilu o vodenju evidenc v tehničnovagonski dejavnosti in vzdrževalni dejavnosti vlečenih vozil.
(3) Vse evidence o železniških vozilih se morajo hraniti do razdrtja vozil, nato pa jih arhivirati v skladu s predpisi o arhiviranju tehnične dokumentacije.

Vlečna dejavnost se opravlja v krajih in na območjih železniških prog v Republiki Sloveniji.

(1) Za opravljanje vlečne dejavnosti morajo biti zagotovljena potrebna stabilna in mobilna delovna sredstva.
(2) Potrebna stabilna delovna sredstva so:
– objekti in naprave za vzdrževanje vozil,
– objekti za garažiranje in deponiranje vozil,
– objekti in naprave za opremo vozil s pogonskimi in drugimi materiali.
(3) Velikost, število in opremljenost stabilnih delovnih sredstev mora biti urejena glede na vrste in število vlečnih vozil ter obseg vlečnega in drugega dela v zvezi z železniškim prometom ali uporabo vozil.

Lokomotive se uporabljajo za vleko vlakov in premik ter druge potrebe v zvezi z železniškim prometom in dejavnostmi upravljavca infrastrukture (npr. odstranjevanje posledic zime, predogrevanje vlakov, preskušanje zavor vlakov, preskušanje progovnih objektov ipd.).

Motorniki, motorne garniture ali več spetih motornikov ali motornih garnitur se uporablja za vožnjo oziroma promet motornih vlakov.

(1) Vožnja oseb na vlečnih vozilih (v nadaljnjem besedilu: vozila) pomeni vožnjo oseb, ki ne upravljajo z vozilom in se med vožnjo nahajajo v:
– vozniških in upravljalnih kabinah vozil;
– strojnih in delovnih prostorih vozil;
– potniških oddelkih motornikov in/ali motornih garnitur pri vožnji lokomotivskih in preskusnih vlakov.
(2) Na vozilih se sme voziti:
– osebje vlečnih vozil pri spoznavanju proge;
– osebje s predpisano dovolilnico v skladu s tretjim odstavkom tega člena;
– osebje brez dovolilnice v skladu s četrtim odstavkom tega člena.
(3) Dovolilnice za vožnjo na vozilih (v nadaljnjem besedilu: dovolilnice) lahko pridobijo osebe, katerih delo ali delovno mesto je v povezavi z železniškim prometom ali uporabo vozil, kakor tudi druge osebe, za katere se oceni, da so v določenih primerih upravičene do vožnje na vozilih.
(4) Brez posebnih dovolilnic se smejo voziti na vozilih delavci pri delu v železniškem prometu ter drugo osebje, ki se mora voziti na vozilih po službeni dolžnosti v nadzorne, reševalne, tehnično-preskusne in izobraževalne namene.
(5) Med vožnjo se lahko v upravljalni kabini vlečnega vozila nahajajo skupno največ 4 osebe. V to število spada tudi osebje vlečnega vozila. V primeru potrebe po zadrževanju več oseb v upravljalni kabini vlečnega vozila (npr. tehnično-preskusne in izobraževalne potrebe), je treba organizirati menjavanje le-teh tako, da bo zadoščeno določilu tega odstavka in se ne ovira delo osebja vlečnih vozil.
(6) V vsaki vozniški kabini oziroma delovnem prostoru motornega vozila za posebne namene in lahke motorne drezine mora biti na vidnem mestu pritrjena ploščica z napisom števila oseb, ki smejo biti med vožnjo v vozilu. To število se določi pri izročitvi vozila v uporabo v skladu s konstrukcijskimi značilnostmi vozila in namenom njegove uporabe.
(7) Pri vstopu v upravljalno kabino vlečnega vozila morajo imetniki dovolilnic in drugih identifikacijskih dokumentov, ki dovoljujejo vožnjo na vlečnem vozilu, le-te brez posebne zahteve pokazati strojevodji.
(8) Dovolilnice za vožnjo na vozilih so lahko stalne ali začasne, pri čemer se:
– stalne dovolilnice izdajo za določeno časovno obdobje, vendar največ za eno leto, nakar jih je treba podaljšati ali zamenjati; te dovolilnice se izdajo na ime imetnika ali uporabnika;
– začasne dovolilnice izdajo na ime osebe za vsako vožnjo posebej na določeni relaciji; izdajo se lahko tudi osebam, ki niso zaposlene v železniškem podjetju.
(9) Dovolilnico mora imetnik po preteku roka trajanja vrniti njenemu izdajatelju oziroma pri njem podaljšati rok veljavnosti stalne dovolilnice.
(10) Dovolilnice izdaja upravičencem iz tretjega odstavka in jim podaljšuje veljavnost pristojna služba prevoznika oziroma drugega lastnika vozila, na katerega se dovolilnica nanaša.

(1) Pripravniki, ki se med strokovnim usposabljanjem praktično usposabljajo za upravljanje oziroma delo na vlečnih vozilih, morajo imeti dovolilnico za usposabljanje na zadevnem vozilu.
(2) Dovolilnico za usposabljanje na vozilu morajo imeti tudi pripravniki drugih dejavnosti, če se vozijo na vozilih v skladu s programi strokovnega usposabljanja.
(3) Dovolilnice za usposabljanje na vozilih izdajajo pripravnikom pristojne službe prevoznika na zahtevo služb, ki organizirajo in vodijo strokovno usposabljanje.
(4) Po končanem usposabljanju oziroma poteku časovnega roka, ki je naveden na dovolilnici, jo mora imetnik vrniti izdajatelju.

Pravico upravljanja železniškega pogonskega vozila (v nadaljnjem besedilu: vozilo) ima oseba, ki:
– je duševno in telesno zmožna upravljati vozilo;
– je dopolnila 21. leto starosti;
– ima ustrezno poklicno in strokovno izobrazbo, predpisano za upravljavca vozil;
– se je usposabljala pod nadzorstvom osebe, ki je strokovno usposobljena upravljati določeno vrsto vozila;
– ima opravljen strokovni izpit za upravljanje vozila
in ima pri sebi veljavno dovoljenje za upravljanje vozil s potrjeno vrsto zadevnega vozila.

(1) Dovoljenje za upravljanje vozil (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje) se izda na lastno zahtevo osebi, ki izpolnjuje pogoje iz 19. člena tega pravilnika.
(2) Dovoljenje se lahko izda tudi osebi, ki upravlja vozila pri usposabljanju drugih oseb ali pri preskušanju vozil po vzdrževalnih delih in novogradnji, in ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena.
(3) Obrazec dovoljenja je naveden v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
(4) Dovoljenje izda za nedoločen čas upravičencu organ, ki je po ZVZP pristojen za izdajo dovoljenj (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).
(5) Nadaljnje vrste železniških vozil, za upravljanje katerih se imetnik dovoljenja naknadno strokovno usposobi, mu potrdi oziroma vpiše v dovoljenje pristojni organ, na podlagi predloženega potrdila o opravljenem strokovnem izpitu za upravljanje zadevnih vozil.

(1) Dovoljenje velja, dokler njegov imetnik izpolnjuje predpisane pogoje glede strokovne usposobljenosti ter zdravstvene in psihofizične zmožnosti.
(2) V uradnih zaznamkih dovoljenja lahko pristojni organ imetniku dovoljenja prekliče usposobljenost za upravljanje določene vrste vozila na zahtevo delodajalca, pri katerem je le-ta zaposlen, če ta ugotovi, da imetnik dovoljenja ne izpolnjuje zahtev strokovne usposobljenosti za upravljanje zadevnega vozila.

(1) Dovoljenje se imetniku začasno odvzame in prepove nadaljevanje vožnje oziroma upravljanja vozila, če:
– je zaradi njegovega telesnega ali duševnega stanja zmanjšana njegova sposobnost za upravljanje vozila;
– ta prekorači čas dovoljenega trajanja vožnje ali delovne izmene;
– se ugotovi, da le-ta nima veljavnega dovoljenja ali nima v njem potrjenega zadevnega vozila, katerega upravlja
in v drugih primerih, predpisanih v splošnem aktu na podlagi prvega odstavka 106. člena ZVZP, v katerih se upravljavcu vozila prepove nadaljevanje vožnje zaradi vzrokov, ki imajo za posledico izredno preverjanje njegove zdravstvene zmožnosti in/ali strokovne usposobljenosti.
(2) Odvzem dovoljenja v skladu s prejšnjim odstavkom lahko opravi pooblaščena oseba delodajalca, republiški inšpektor za železniški promet in/ali drugi državni organ z zakonsko določenimi pooblastili.
(3) Dovoljenje, ki je bilo imetniku odvzeto zaradi:
– upravljanja vozila pod vplivom alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi;
– odklonitve preskusa s sredstvi ali napravami;
– opravljenega preskusa v nasprotju z navodili proizvajalca sredstva ali naprave;
– odklonitve strokovnega pregleda, na katerega je bil na zahtevo pooblaščenega delavca ali pristojnega inšpektorja napoten zaradi suma, da ne izpolnjuje pogojev za upravljanje železniškega vozila
se vrne imetniku po izrednem zdravstvenem pregledu.

(1) V upravljanje vozil sodijo naslednja dela:
– priprava vozil pred vožnjo oziroma njihovo uporabo;
– dnevni in/ali prevzemni pregled vozil;
– vožnja vlakov, premik in druga dela v skladu z namembnostjo vozil;
– nadzor nad vozili;
– posprava vozil po končani vožnji oziroma delu;
– primopredaja vozila.
(2) Osebje vlečnih vozil mora upravljati vlečno vozilo oziroma voziti vlake v skladu z voznim redom ter med vožnjo in/ali premikom upoštevati vsa določbe zadevnih predpisov, s katerimi se določajo postopki in ravnanja za varen, urejen in zanesljiv železniški promet.
(3) Pri okvarah vlečnih vozil med vožnjo vlakov in premikom mora osebje vlečnih vozil ravnati tako, da je zagotovljena predvsem varnost železniškega prometa in čim manjše oviranje le-tega.
(4) Postopki upravljanja vozil iz prvega odstavka in ravnanja ob okvarah vozil med vožnjo, se določijo v navodilu za opravljanje vlečne dejavnosti.

Način spoznavanja prog ranžirnih postaj, železniških vozlišč in vlečnih vozil se določi z navodilom za opravljanje vlečne dejavnosti.

(1) Zasedba vozila pomeni število potrebnih izvršilnih delavcev, ki se morajo med vožnjo nahajati v upravljalni kabini med upravljanjem z vozilom oziroma vlakom.
(2) Vlečno vozilo, ki ga lahko ne glede na sestavo in smer vožnje upravlja samo en strojevodja, je vozilo z enojno zasedbo (EZ).
(3) Če se mora v upravljalni kabini vozila med vožnjo nahajati zaradi pomoči strojevodju še drugi delavec, je vozilo z dvojno zasedbo (DZ).
(4) Za enojno zasedbo vlečnih vozil morajo ta izpolnjevati posebne konstrukcijske pogoje, ki so določene v pravilniku o tehnično-tehnološki skladnosti železniških vozil.
(5) Zasedba vozila mora biti navedena v obratovalnem dovoljenju vozila.

(1) Premikanje vozil za lastne potrebe pomeni upravljanje vozil pri vožnji, ki ni namenjena javnemu železniškemu prometu. To je upravljanje vozil pri vožnji po industrijskih tirih, območjih vlečnih enot, v delavnicah ipd., za potrebe opremljanja vozil, vzdrževanja, priprave pred uporabo, posprave po končani uporabi itd.
(2) Delavci, ki upravljajo vlečna vozila pri premikanju v zvezi s prejšnjim odstavkom, morajo izpolnjevati najmanj predpisane pogoje, ki veljajo za strojevodjo za premik.
(3) Delavci, ki opravljajo premik motornih vozil za posebne namene in lahkih motornih drezin, morajo imeti potrdilo o usposobljenosti za upravljanje teh vozil pri premiku. Navedeno potrdilo izda delavcem delodajalec na podlagi poučevanja in preverjanja usposobljenosti s strani pooblaščenega strokovnjaka za varnost pri delu.
(4) Način opravljanja premika vozil izven železniškega prometa mora biti predpisan v poslovnih redih organizacijskih enot in podjetij, na območjih katerih se takšen premik opravlja. Ti poslovni redi morajo biti usklajeni s poslovnimi redi železniških postaj, na katere so priključene njihove tirne naprave.

Tehničnovagonska dejavnost se opravlja v krajih in na območjih železniških prog v Republiki Sloveniji.

(1) Za opravljanje dela morajo biti na službenih mestih TVD na razpolago ročna in druga delovna sredstva, ki so potrebna za pregledovanje in popravila vagonov.
(2) Vrste in količino delovnih sredstev na posameznih službenih mestih TVD določi podjetje v skladu s tehničnimi pravili pregledovanja vagonov ter potrebami glede na vrste in obseg opravljanja dela.
(3) Postavitev in ukinitev pregledovalnih in drugih službenih mest je v pristojnosti podjetja glede na pomembnost, zahtevnost in obseg železniškega prometa na posameznih prometnih mestih železniškega omrežja.

Tehnični status vagonov pomeni njihovo tehnično stanje, glede na uporabnost in potrebna ravnanja, ki jih mora TVD upoštevati med njihovim pregledovanjem in pri določanju postopka z vagoni. Vagoni se obravnavajo v skladu z naslednjimi statusnimi pojmi:
– brezhibni vagoni,
– pokvarjeni vagoni,
– izločeni vagoni,
– olistani vagoni,
– garažirani vagoni,
– deponirani vagoni.

(1) Delavci tehničnovagonske dejavnosti, ki so usposobljeni za pregledovanje vagonov, so:
– pregledniki vagonov,
– nadzorniki preglednikov vagonov,
– kontrolno-prevzemni delavec za vagone.
(2) Za zagotovitev nemotenega in neprekinjenega procesa dela na pregledovalnih mestih morajo nadzorniki preglednikov vagonov in pregledniki vagonov (v nadaljevanju tega poglavja: delavci) opravljati primopredajo službe.
(3) Na službenih mestih z neprekinjenim delom (24 ur dnevno) se mora opravljati pisna in ustna primopredaja službe.
(4) Način primopredaje in obvezne vsebine obveščanja pri tem določi podjetje v poslovnih redih pregledovalnih mest.

(1) Delavci tehničnovagonske dejavnosti, ki prvič opravljajo delo na določenem pregledovalnem mestu in/ali drugem službenem mestu, morajo biti pred začetkom dela seznanjeni s tehnološkim procesom dela in krajevnimi razmerami na tem pregledovalnem oziroma službenem mestu.
(2) Preglednik vagonov in nadzornik preglednikov vagonov, ki prvič nastopi delo na nekem službenem mestu, mora pred začetkom samostojnega opravljanja dela na tem službenem mestu opravljati delo pod nadzorom v eni dnevni in eni nočni delovni izmeni.

Naloge tehničnovagonske dejavnosti so poleg nalog, naštetih v 2. členu:
– tehnični pregled vagonov, ki se opravlja:
– pred uporabo (uvrstitvijo potniških vagonov v potniške vlake) oziroma nakladanjem tovornih vagonov;
– po nakladanju oziroma pred uvrstitvijo v vlak;
– po razložitvi oziroma uporabi;
– po poškodbi ali iztirjenju;
– kot periodično pregledovanje garažiranih in deponiranih vagonov;
– na zahtevo postajnega ali vlakovnega osebja;
– določanje postopkov s pokvarjenimi vagoni;
– preskušanje delovanja zavor vlakov;
– sprotna popravila vagonov brez izločanja iz prometa;
– sprotna popravila vagonov z izločanjem iz prometa;
– nega in oprema vlečenih in vlečnih vozil;
– skrb za vzdrževanje vagonov;
– sodelovanje pri nabavi vagonov, materialov in rezervnih delov;
– vodenje evidenc in drugih tehničnih podatkov o vagonih, pomembnih za varen železniški promet.

(1) Pregled vagonov se opravi pred vsako uvrstitvijo teh v vlake. Na postajah s pregledovalnim mestom pregledajo vagone pregledniki vagonov, na ostalih postajah pa postajno osebje, ki ga delodajalec določi in ustrezno usposobi.
(2) Pregled vagonov obsega sistematični pregled njihovih delov in sklopov, ne da bi jih pri tem razstavili, ter pregled naklada tovornih vagonov. S pregledom vagonov se ugotavlja njihovo tehnično stanje in pravilna naloženost tovornih vagonov, s ciljem zagotavljanja varnega in urejenega železniškega prometa in kakovostnih prevoznih storitev v potniškem in tovornem prometu.
(3) Pri pregledu vagonov pred nakladanjem in uvrstitvijo v vlake se ugotovi, ali so le-ti brezhibni in primerni za promet oziroma za zahtevano vrsto tovora. Posebno pozornost je treba posvetiti vagonom, ki so določeni za nakladanje nevarnega blaga.
(4) Pregled notranjosti vagonov s spremljevalcem (spalni, ležalni, jedilni, bifejski vagoni, ipd.) mora opraviti spremljevalec vagona in o ugotovljenih nepravilnostih obvestiti preglednika vagonov.
(5) Pred nakladanjem izrednih pošiljk pregledniki vagonov ugotavljajo brezhibnost in ustreznost vagonov na zahtevo postaje, ki je vagone odredila za prevoz izrednih pošiljk. Pred tehničnim pregledom vagonov morajo biti pismeno obveščeni o vseh pogojih, ki jih morajo le-ti izpolnjevati.
(6) Vagoni se pregledajo po nakladanju zaradi ugotovitve njihove brezhibnosti na enak način kot pred nakladanjem. Dodatno se preveri pravilnost naloženosti tovornih vagonov ter obstoj morebitnih poškodb, povzročenih med nakladanjem.
(7) Postajno osebje pregleda vagone po končanem nakladanju ter ugotovi pravilnost naloženosti (pri zaprtih vagonih neposredno pred njihovim zapiranjem) in obstoj morebitnih nasilnih poškodb, povzročenih med nakladanjem. Preveri se tudi stanje snemljivih delov.
(8) Če vagon ni pravilno naložen in je treba opraviti popravilo naloženosti mora preglednik vagonov o tem obvestiti postajno osebje.
(9) Pri tehničnem pregledu vagonov po nakladanju izrednih pošiljk morajo pregledniki vagonov ugotoviti, ali so:
– vagoni brezhibni (nimajo tehničnih napak, ki jih pri praznem vagonu ni bilo mogoče ugotoviti);
– vagoni pravilno naloženi;
– izpolnjeni pogoji za prevoz izredne pošiljke;
– med nakladanjem na vagonih povzročene poškodbe.
(10) Po opravljenem tehničnem pregledu in ugotovitvi brezhibnosti ter pravilne naloženosti vagonov z izrednimi pošiljkami, morajo pregledniki vagonov to potrditi s podpisom na predpisanem obrazcu, določenem v predpisih za prevoze izrednih pošiljk.
(11) V določenih primerih, ki jih določi podjetje, mora na pregledovalnih mestih pregledati vagone tudi osebje drugih dejavnosti.

(1) Pri pregledovanju vagonov, naloženih z nevarnim blagom, je treba ugotavljati, ali so upoštevani vsi pogoji in zahteve v skladu z RID (Priloga C h COTIF in njene priloge) in določbe prometnega pravilnika v zvezi z uvrščanjem teh vagonov v vlake.
(2) Pri pregledovanju vagonov, naloženih z nevarnim blagom, je treba ugotoviti, ali:
– so vagoni označeni z ustreznimi nalepkami nevarnosti glede na naloženo nevarno blago;
– so izpolnjeni tehnično-konstrukcijski pogoji vagonov za prevažanje zadevnega nevarnega blaga (npr. ščitne pločevine proti iskram iz koles, ustrezna konstrukcija posod vagonov cistern ipd.);
– so ustrezno zaprte, plombirane in zavarovane izpustne odprtine, vrata, lopute ipd., skozi katera bi se lahko blago izgubljalo ali odtujevalo;
– se ne izgublja nevarno blago iz vagona (iztekanje tekočin, uhajanje plina ipd.).

(1) Pregledovanje vagonov v vlakih je treba opravljati:
– pred odhodom vlakov na izhodnih postajah;
– med vožnjo na medpotnih postajah;
– po prihodu na končne postaje;
– pri primopredaji na mejnih postajah ali na postajah menjave prometa v skladu s sporazumi z železniškimi podjetji drugih držav, če so ti sklenjeni, sicer pa v skladu s sporazumoma RIC in RIV.
(2) Po sestavi vlakov na izhodnih postajah in po prihodu vlakov na končne postaje se pregledajo vsi vanje uvrščeni vagoni.
(3) Pri izvozu in uvozu vlakov s in na postaj(e), morajo biti le-ti opazovani. Opazovanje izvozečih in uvozečih vlakov s strani postajnega osebja in preglednikov vagonov se uredi s postajnimi poslovnimi redi in s poslovnimi redi pregledovalnih mest TVD.
(4) Če se pri opazovanju izvozečega vlaka ugotovi nepravilnost, ki ogroža varnost prometa in/ali naklada, se mora poskrbeti za takojšnjo zaustavitev vlaka in odpravo nepravilnosti, po možnosti že na izhodni, najpozneje pa na naslednji postaji.
(5) Na medpotnih postajah vlakov, na katerih so pregledovalna mesta, pregledniki vagonov pregledajo vagone in druga vozila, če imajo vlaki voznoredni postanek daljši od 30 minut. Te vlake določi podjetje v poslovnikih pregledovalnih mest.
(6) Na mejnih postajah se opravlja tehnična primopredaja vagonov med železniškimi podjetji v skladu s sporazumoma RIC in RIV ali s sporazumi z železniškimi podjetji drugih držav. V primeru slednjih se upoštevajo določbe UIC Objave, št. 579-2 (pogoji za predajen tehnični pregled tovornih vagonov).

(1) Poškodovane in druge vagone, za katere se sumi, da so bili poškodovani pri nakladanju, razkladanju ali izrednem dogodku, je treba pregledati zaradi ugotovitve:
– vzroka poškodb,
– obsega poškodb,
– sposobnosti vagonov za vožnjo,
– določanja postopka z vagonom,
– približne višine povzročene škode.
(2) Po izrednem dogodku se opravijo predpisane izmerjave in ugotovi tekalna sposobnost poškodovanih vagonov in določi nadaljnji postopek z vagonom.
(3) Če so vagoni po izrednem dogodku sposobni za prevoz le s posebnimi pogoji (zmanjšana hitrost, kot priklopnik, kot sklepni vagon, vagon s preseženim nakladalnim profilom itd.), se ti določijo na osnovi ugotovitev pri pregledu.

(1) Garažirane in deponirane vagone je treba predati postaji v varovanje, kjer se morajo redno pregledovati zaradi preverjanja njihove uporabne brezhibnosti (garažirani) oziroma sposobnosti za prevoz (deponirani).
(2) Pregled garažiranih potniških vagonov se opravlja:
– dnevno, s pregledom zunanjosti vagonov (morebitno povzročene poškodbe, stanje plombirnih sredstev), v primeru ugotovljenih poškodb ali odstranjenih plombirnih sredstev je treba s pristojnim postajnim osebjem opraviti komisijski pregled vagonov;
– mesečno, s pregledom notranjosti vagonov ter mesečnim pregledom akumulatorskih baterij.
(3) Garažirani tovorni vagoni se pregledajo vsake 3 mesece, pri čemer se opravi popolni preskus zavor in se jih premakne za najmanj 50 m.
(4) Pred prevozom deponiranih vagonov se ti pregledajo, s preverjanjem njihove sposobnosti za prevoz in popolnim preskusom zavor. Če so vagoni sposobni za prevoz le s posebnimi pogoji (zmanjšana hitrost, kot priklopnik, kot sklepni vagon, vagon s preseženim nakladalnim profilom itd.), je treba te določiti in vagone ustrezno olistati.

(1) Pri pregledovanju vagonov, namenjenih za uporabo, se mora ugotoviti, ali izpolnjujejo pogoje za njihovo brezhibnost oziroma za uvrstitev v železniški promet. Vagoni so brezhibni, če:
– so na njih ustrezni napisi in oznake;
– so redno vzdrževani (v rokih opravljene revizije in kontrolni pregledi);
– niso poškodovani;
– pravilno delujejo zavore;
– so čisti;
– so tovorni vagoni naloženi v skladu s predpisi o nakladanju;
– so potniški vagoni:
– opremljeni s sanitarnimi sredstvi;
– opremljeni s predpisanimi protipožarnimi sredstvi;
– opremljeni s predpisanim priborom za prvo pomoč;
– ustrezno ogreti,
– opremljeni s predpisano spremno dokumentacijo.
(2) Pri pregledu zavor je treba ugotoviti, ali deli zavornega sistema niso poškodovani ali izrabljeni. Pri preskusu delovanja zavor je treba preskusiti njihovo delovanje (zaviranje in popuščanje) v skladu z določili pravilnika o zavorah, varnostnih in posebnih napravah ter opremi železniških vozil in na njegovi podlagi izdanih internih aktov.

(1) Vagone, ki se pokvarijo med vožnjo v vlakih, je treba, če se le da, popraviti brez izločanja iz vlakov. Če popravilo ni mogoče, varnost železniškega prometa pa ni ogrožena, je treba vagone napotiti v popravilo v delavnico ali njihovemu lastniku.
(2) Če se vagon pokvari na odprti progi ali na postaji, kjer ni preglednikov vagonov, o okvari in postopku z vagonom odloči strojevodja. Kolikor o tem ne more odločiti, se o tem obvesti najbližje pregledovalno mesto TVD, ki organizira usposobitev takšnega vagona za vožnjo do naslednje ali končne postaje ali v delavnico.
(3) Pokvarjene vagone, ki bi z nadaljevanjem vožnje kakorkoli ogrožali varnost železniškega prometa, je treba usposobiti za varno vožnjo, ki lahko poteka s hitrostjo, ki se določi glede na stanje vagona.
(4) Osebje tehničnovagonske dejavnosti mora olistati vse pokvarjene vagone v vlakih, ki jih ni mogoče popraviti brez izločitve iz vlakov.
(5) Pokvarjeni vagoni se olistajo na obeh bočnih straneh vagona na za to določena mesta.
(6) Če nepravilnosti na potniških vagonih ne ogrožajo varnosti železniškega prometa ali osebne varnosti potnikov in železniških delavcev, se lahko pošljejo v popravilo v delavnico ali lastniku po končani vožnji.
(7) Če nepravilnosti na tovornih vagonih ne ogrožajo varnosti železniškega prometa oziroma naloženo blago zaradi tega ne bo poškodovano ali izgubljeno, se lahko pošljejo v popravilo v delavnico ali lastniku po njihovi razložitvi.
(8) Za olistanje pokvarjenih vagonov, ki se bodo predali železnici druge države, se izvedejo postopki in uporabljajo predpisane mednarodne nalepke oziroma obrazci v skladu z določili sporazumov RIC in RIV.

Prevoznik mora do 1. 1. 2003 izdati naslednje interne akte:
– navodilo za opravljanje vlečne dejavnosti,
– navodilo za opravljanje tehničnovagonske dejavnosti,
– navodilo o vodenju evidenc v vlečni dejavnosti in vzdrževalni dejavnosti vlečnih vozil,
– navodilo o vodenju evidenc v tehničnovagonski dejavnosti in vzdrževalni dejavnosti vlečenih vozil.

Z uveljavitvijo tega pravilnika in navodil se prenehajo uporabljati:
– pravilnik za vleko na Jugoslovanskih železnicah (Pravilnik 243 SJŽ, št. 4335/66);
– pravilnik tehnično-vozovne dejavnosti (Pravilnik 251 SJŽ, št. 16/13-88);
– navodilo za upravljanje samčno zasedenih vlečnih vozil pri vleki na progah Jugoslovanskih železnic (Navodilo 248 SJŽ, št. 29-30/86);
– navodilo za delo strojnega osebja (Navodilo 246 SJŽ, št. 1550/II-67);
– navodilo za vozovnega preglednika (Navodilo 253 SJŽ, št. 5-16/01-90);
– navodilo za vodenje evidenc v dejavnosti vleke vlakov in vzdrževanja vlečnih vozil na JŽ (Navodilo 236 SJŽ, št. 303/1-84);
– navodilo za vodenje evidenc tehničnovozovne dejavnosti in zbirka TK obrazcev na JŽ (navodilo 254 SJŽ, št. 2730/63);
– navodilo za promet motornih vlakov (249-SJŽ, št. 27-1/82-29).

Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2003.