Na podlagi prvega odstavka 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) je Občinski svet občine Brežice na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US RS, 45/94 in 14/95) 17. člena statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 38/95) na 33. seji, dne 27. 5. 2002 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Brežice za obdobje od 1986 do 2000 (Uradni list SRS, št. 41/87 in Uradni list RS, št. 13/91, 37/94, 29/96, 77/97, 79/97) in prostorske sestavine srednjeročnega plana Občine Brežice (Uradni list SRS, št. 41/87, 8/88; Uradni list RS, št. 13/91, 37/94, 29/96, 77/97, 79/97), ki se nanašajo na CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI IN DEPONIJO V OBČINI BREŽICE.

Dopolni se 4. člen odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Brežice dopolnjen v letu 1993 (Uradni list RS, št. 37/94) pod točko 4.4.3 Zasnova infrastrukturnega omrežja na celotnem območju občine, se na strani 2421 doda nova točka, ki se glasi:
6. Zasnova odlagališč odpadkov
Obvezna izhodišča tega plana so:
– sanacija obstoječega odlagališča komunalnih odpadkov pri Dobovi,
– sanacija “črnih“ odlagališč odpadkov in
– ureditev Centra za ravnanje z odpadki in deponijo DOBRAVA.

----------------------------------------------------------------
Šifra      Ime                     Način urejanja          List
----------------------------------------------------------------
B2-49d     Center za ravnanje      ZN                      26,27
           z odpadki z deponijo
----------------------------------------------------------------

Vse spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin plana Občine Brežice so prikazane v kartografskem delu plana Občine Brežice, na listih PKN 26 in 27 v merilu 1: 5000 (Vel. Trgovišče št. 33 in 34) ter v situacijah TK ZASNOVA NAMENSKE RABE POVRŠIN Z VAROVANIMI IN ZAVAROVANIMI OBMOČJI, ZASNOVA KMETIJSTVA, GOZDARSTVA IN OBMOČIJ POSELITVE, ZASNOVA SANACIJ, ZASNOVA PROMETNEGA OMREŽJA, ZASNOVA NAČINOV UREJANJA PROSTORA, ZASNOVA OSNOVNE RABE PROSTORA (stanje leta 2000) v merilu 1: 25000 – BREŽICE.

Dopolni se 8. člen in doda točka 2.10 odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Brežice (Uradni list RS, št. 37/94) z naslednjim:
2.10. PROGRAMSKE ZASNOVE centra za ravnanje z odpadki z deponijo Dobrava
2.10.1 območje po parcelnih številkah
Meja območja urejanja zajema naslednja zemljišča s parcelnimi številkami:
k.o. SELA
964/102, 964/89, 964/100, 964/99, 964/98, 964/126, 964/97, 964/96, 964/95, 964/103, 964/90, 964/91, 964/92, 964/124, 964/93, 964/94, 964/80, 964/79, 964/108, 964/149, 964/72, 964/143, 964/142, 964/141, 964/81, 964/82, 964/83, 964/84, 964/85, 964/86, 964/87, 964/125, 964/88
Opomba: d – pomeni delno
Površina obravnavanega kompleksa je ca. 22,68 ha, od tega je za Območje centra za ravnanje z odpadki namenjeno ca. 2,5 ha površin.
2.10.2 ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI
Center za ravnanje z odpadki in deponijo bosta zajemala ca. 15 ha zemljišča.
Zelena bariera na oddaljenosti 50 m od regionalne ceste Brežice – Bizeljsko ločuje tudi vizualno deponijo od okolice.
Deponija je zasnovana kot prirezana prizma 90 x 240 m in zmogljivostjo 1,7 mio m3. Površinske in zaledne vode bodo odtekale v zbirne bazene.
Območje 10 m pasu med robom deponije in ograjo je planirano za dostopno cesto.
2.10.3. TEHNOLOŠKI POGOJI IN OMEJITVE
Ob vstopu na deponijo se opravi vizualna kontrola pripeljanih odpadkov in občasna laboratorijska kontrola. Po reciklaži se odpadki stiskajo in odlagajo na odlagališču komunalnih odpadkov.
2.10.4. RABA POVRŠIN
Center za ravnanje z odpadki zajema:
a) Center za ravnanje z odpadki, kjer se le-ti razvrščajo tudi kot sekundarne surovine
b) Odlagališče komunalnih odpadkov s spremljajočo infrastrukturo.
Odlagališče odpadkov je zasnovano v obliki prisekane piramide z neprepustno podlago, sistemom za zbiranje in odvajanje izrednih voda ter deponijskih plinov in neprepustnim slojem na vrhu deponije.
ODLAGALIŠČE ODPADKOV je namenjeno odlaganju preostanka po predhodnem sortiranju odpadkov in po pripravi odpadkov za odlaganje na odlagališču.
Telo deponije je zasnovano v obliki presekane piramide z neprepustno podlago, sistemom za zbiranje in odvajanje izcednih voda, ter deponijskih plinov in kot zaključek z neprepustnim slojem na vrhu deponije.
Neprepustno dno deponije se izvede z “naravnim delom“ tesnjenja in tesnjenje z umetnimi materiali (kombinirano tesnjenje).
Sistem za zbiranje izcednih voda se zgradi iz plastičnih cevi visoke gostote zaradi visokih pritiskov odpadkov. Ta mora biti potrjen s statičnim izračunom za posamezne odseke drenažnih vodov. Ker so količine izcednih vod odvisne od klimatskih pogojev, višine nasipavanja, oblike telesa deponije, tehnologije obratovanja in od sestave odpadkov je potrebno količino in sestavo izcednih voda kontinuirano evidentirati.
Sistem za zbiranje deponijskih plinov se zgradi postopoma, t.j. vzporedno s formiranjem telesa deponije. Sistem funkcionira tako, da se telo deponije zapira z neprepustnim slojem na vrhu deponije, ki preprečuje nekontrolirano izhajanje deponijskih plinov in preprečuje pronicanje meteornih voda v telo deponije. Zgradi se sistem drenažnih horizontalnih cevi in zbirnih vertikalnih jaškov, kjer se s pomočjo podtlaka deponijski plin odvaja do plinske postaje, kjer se ali sežge na plamenici ali predela in uporabi za druge namene.
Stranske brežine telesa deponije se gradijo vzporedno s formiranjem telesa deponije in se v končni fazi uredijo v naklonu 1:2,5. Dodatna stabilnost brežin se zagotovi z zatravijo in zasaditvijo z drevesi.
Neprepustni zgornji ustroj deponije – krona deponije se zgradi po končanem odlaganju komunalnih odpadkov ali kot zaključek posameznih faz obratovanja deponije. Neprepustni zgornji ustroj deponije ima nalogo, da preprečuje pronicanje meteornih voda v telo deponije (zmanjšanje količine izcednih voda) ter nekontrolirano izhajanje deponijskih plinov v okolje.
CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI V POSAVJU se zgradi neposredno ob regijskem odlagališču komunalnih odpadkov. Najpomembnejše naloge tega centra so sprejem, sortiranje in priprava odpadkov za končno odlaganje.
Na območju deponije Centra za ravnanje z odpadki v Posavju se zgradi: vstop na deponijo z elektronsko tehtnico, upravni objekt, v katerem se nahaja tudi prostor za laboratorij; nadstrešnica za tovorna vozila in stroje; nadstrešnica kot prehodno skladišče sekundarnih surovin; površine s posebnimi varstvenimi ukrepi so namenjene prehodnemu skladišču posebnih odpadkov iz gospodinjskih odpadkov; površine za proizvodnjo, oziroma zorenje komposta; industrijsko sortiranje uporabnih odpadkov se izvaja v montažnem objektu; plinohram se zgradi v prvi fazi za zbiranje (odsesavanje) deponijskih plinov in sežiganje le-teh; zgradi se zbirni bazen za zadrževanje izcednih voda iz deponije in pralni bazen za tovorna in ostala vozila.
Vse manipulativne površine in parkirišča se asfaltirajo, vse proste površine pa zasadijo z avtohtonimi drevesnimi vrstami.
2.10.5 INFRASTRUKTURNA OMREŽJA, OBJEKTI IN NAPRAVE
Za dostop do centra za ravnanje z odpadki se zgradi nova cesta v minimalni širini 6,5 m. Na območju Centra za ravnanje z odpadki se zgradijo parkirišča, manipulativni platoji, interne transportne poti in deponijske ceste. Za vse utrjene površine se zgradi meteorna kanalizacija, ki se steka v kontrolne bazene in se loči od kanalizacije za odvod čistih meteornih voda z neonesnaženih površin.
Za zagotovitev pitne in tehnološke vode se zgradi vodovodni priključek na lokalno vodovodno omrežje. Zagotavljanje požarne varnosti se izvede z izgradnjo hidrantnega omrežja.
Zgradi se nova transformatorska postaja s priključnim kablovodom za potrebe deponije. Vsi objekti, naprave ter razsvetljava se preko nizkonapetostnega omrežja priključi na električno omrežje v kabelski izvedbi.
Ob vznožju deponije se zgradi odprti zbirni kanal za odvod neonesnaženih meteornih voda po meteorni kanalizaciji in skozi kontrolne objekte v odprte vodotoke. V odprte kanale se v začetku zbirajo meteorne vode z nezasedenih oziroma še neonesnaženih površin deponije, v končni fazi deponije pa s saniranih – prav tako neonesnaženih površin.
Zgradi se vodotesni kanalizacijski kolektor, ki bo izcedne vode iz drenažnih cevi odvajal v zbirni (zadrževalni) bazen izcednih voda, oziroma v čistilno napravo na območju CROD. Priključitev Centra za ravnanje z odpadki z deponijo se izvede z dograditvijo kabelskega omrežja iz krajevnega kabelskega omrežja Globoko.
2.10.6 USMERITVE ZA ARHITEKTONSKO, URBANISTIČNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
Pri urbanističnem in arhitektonskem oblikovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati morfološke značilnosti, krajino, vizualno izpostavljenost, ter ureditve tehnoloških in ostalih spremljajočih objektov in platojev v smislu preoblikovanja tega prostora. Predvideni objekti morajo poleg potrebnih tehnoloških in funkcionalnih pogojev oblikovno ustrezati tudi avtohtoni tipologiji bližnjega naselja.
2.10.7 USMERITVE ZA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER ZNAČILNIH KAKOVOSTNIH PRVIN KRAJINE
Območje deponije ne posega v varstveno območje varovanja naravne in kulturne dediščine.
2.10.8 USMERITVE ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE OKOLJA
Ker je obravnavano območje na občutljivi lokaciji glede varovanja zraka, vode in tal, morajo predvidene ureditve slediti predvsem potrebam varovanja le-teh s pravilno zasnovo deponije ter ustrezno tehnologijo ravnanja z odpadki, ki lahko predvsem neprijetne vonjave lahko skoraj popolnoma eliminirajo. Prav tako spada med te ukrepe tudi ureditev kanalizacije območja.
2.10.9 USMERITVE ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO
Vsi objekti in ureditve morajo biti potresno varni za potrese intenzitete do VIII. stopnje po MCS lestvici. Požarna varnost se zagotovi s hidrantnim omrežjem, dodatnimi gasilnimi aparati (gasilna pena, prah...). Dostop za intervencijska vozila bo potekal po predvideni dostopni cesti.
2.10.10 ETAPNOST POSEGANJA V PROSTOR
V 1. fazi je potrebno aktivirati 2 ha deponijskega prostora do kote +10m (V=120 000 m3). Poleg tega je potrebno usposobiti ca. 50% površin infrastrukture in bazen na jugu. Poleg osnovnih stavb je potrebna izgradnja elektro priključka, postavitev tehtnice in ograje. Potrebno je pričeti z obdelavo izcednih vod iz bazenov (čiščenje ali pa odvoz na ČN). Sanitarna voda se zagotavlja z izgradnjo vodovodnega priključka ali pa iz cisterne (dovoz), požarna voda pa iz bazenov izcedne vode in površinske vode. Odplinjevanje je pasivno.
V drugi fazi bodo potrebna relativno manjša vlaganja – zatesnitev in priprava tal. Širitve bodo potekale na naslednjih 2 ha zemljišča. Kapaciteta 2. faze je precej večja, ker bo omogočena višina + 20m ter odlaganje v višino +20 m tudi na prostoru 1. faze.
V 3. in nadaljnjih fazah bo omogočena višina do + 30 m na celotnem prostoru deponije. Faze se širijo od juga proti severu.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.