Na podlagi prvega odstavka 60. člena zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 75/94 in 68/95 – odl.US), zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 45/I/)94 – odl. US, 71/95 – odl. US in 8/96) in zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 100/00) so občine združene na območju Koroške na svetih občin Črna z dne 13. 6. 2002, Mežica z dne 26. 6. 2002, Prevalje z dne 17. 6. 2002, Ravne na Koroškem z dne 6. 6. 2002, Dravograd z dne 13. 6. 2002, Vuzenica z dne 12. 6. 2002, Muta z dne 12. 6. 2002, Radlje ob Dravi z dne 12. 6. 2002, Podvelka z dne 12. 6. 2002, Ribnica na Pohorju z dne 12. 6. 2002, Mislinja z dne 5. 6. 2002 Mestne občine Slovenj Gradec z dne 27. 6. 2002 sprejeli

S tem odlokom ustanavljajo občine: Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem, Dravograd, Vuzenica, Muta, Radlje ob Dravi, Podvelka, Ribnica na Pohorju, Mislinja, Mestna občina Slovenj Gradec (v nadaljevanju: ustanoviteljice) javni zavod za opravljanje muzejske dejavnosti (v nadaljevanju: muzej).

Ime muzeja je: Koroški pokrajinski muzej. Muzej sestavljata dve poslovni enoti: enota Ravne na Koroškem, Na gradu 2, Ravne na Koroškem in enota Slovenj Gradec, Glavni trg 24, Slovenj Gradec.
Sedež muzeja je v Slovenj Gradcu, Glavni trg 24.
Poleg muzejskih zbirk v poslovnih enotah muzej izvaja strokovne naloge še za naslednje zbirke: Sokličev muzej Slovenj Gradec, Trg Svobode 5; Sveti Jurij, Legen; Pavčkove bolnišnice Legen; Sveti Pankracij Stari trg; Herčeva žaga Tomaška vas; Gestapovski zapori Dravograd, Trg 4. julija; Koroški plebiscit Libeliče, Libeliče 43; Kmečki muzej Libeliče; Kovaški in gasilski muzej Muta, Glavni trg 17; Splavarski muzej, Javnik 6, Podvelka; Kamnoseški in glažutarski muzej, Josipdol; Kulturni dom Ribnica na Pohorju; Prežihova bajta, spominski muzej Prežihovega Voranca; Etnološka in rudarska zbirka Črna na Koroškem; Skulpture Forma viva na Ravnah na Koroškem.

Muzej opravlja na področju varstva premične kulturne dediščine, kot javno službo, naslednje dejavnosti:
– evidentira, pridobiva, dokumentira, ohranja, hrani ter strokovno in znanstveno raziskuje gradivo, pomembno za zgodovino koroške regije;
– pripravlja razstave in druge oblike predstavljanja izsledkov muzejskega dela doma in v tujini ter organizira gostovanja domačih in tujih razstav;
– izdaja strokovne in znanstvene publikacije o gradivu iz svojih zbirk, sintetične monografske študije, razstavne kataloge in poljudne publikacije s svojega področja dela;
– pripravlja strokovne in znanstvene pogovore ter srečanja, predstavlja javnosti gradiva, pomembna za zgodovino Koroške, po dogovoru sodeluje tudi pri projektih za zamejstvo na Koroške;
– izvaja razne oblike vzgojno-izobraževalnih programov, sodeluje z vzgojno-izobraževalnimi organizacijami in skrbi za popularizacijo svoje dejavnosti;
– sodeluje z domačimi in tujimi kulturnimi institucijami, združenji in strokovnjaki s svojega delovnega področja z raziskovalnim, strokovnim in tehničnimi sredstvi, zlasti se projektno povezuje s sorodnimi kulturnimi institucijami na avstrijskem Koroškem;
– vzdržuje strokovno knjižnico in informacijski-kulturni center za študijske in pedagoške potrebe;
– opravlja restavratorske, konservatorske in druge tehnične dejavnosti za potrebe muzeja;
– pridobiva gradivo, pomembno za zgodovino Koroške, z arheološko metodo (načrtovane arheološke raziskave);
– opravlja zavarovalne in sistemske arheološke raziskave ter sodeluje pri nadzoru arheoloških najdišč na prostoru, pomembnem za zgodovino Koroške;
– sodeluje pri nadzoru arheoloških raziskav, ki jih na tem prostoru opravljajo druge ustanove;
– opravlja druge naloge s področja varstva premične kulturne dediščine in vodi register premičnih kulturnih spomenikov.
Dejavnost iz prvega odstavka tega člena se razvrščajo v naslednje podrazrede standardne klasifikacije dejavnosti:
– 0/92.521 – dejavnost muzejev,
– 0/92.522 – varstvo kulturne dediščine,
– 0/92.511 – dejavnost knjižnic,
– 0/92.320 – obratovanje objektov za kulturne prireditve,
– K/72.400 – dejavnosti, povezane s podatkovnimi bazami,
– K/73.202 – raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju humanistike,
– K/74. 810 – fotografska dejavnost,
– M/80.422 – drugo izobraževanje, d.n.
– DE/22.110 – izdajanje knjig,
– DE/22.140 – izdajanje posnetih nosilcev zvočnega zapisa
– DE/22.150 – drugo založništvo,
– DE/22.220 – drugo tiskarstvo,
– DE/22-320 – razmnoževanje video zapisov,
– DE/22.330 – razmnoževanje računalniških zapisov,
– F/45.250 – druga gradbena dela, tudi dela specialnih strok,
– 0/92.130 – kinematografska dejavnost.
Druge dejavnosti muzeja, ki služijo izvajanju javne službe iz prvega odstavka tega člena, so:
– oddajanje prostorov za razstave in druge kulturne prireditve;
– nudenje strokovnih uslug pravnim in fizičnim osebam;
– prodaja publikacij vseh vrst s svojega delovnega področja ter izdelovanje in prodaja fotografske dokumentacije, vseh vrst reprodukcij, replik in apliciranih predmetov, izvedenih iz svojega gradiva;
– gostinske storitve za lastne potrebe in potrebe udeležencev ter obiskovalcev.
Dejavnosti iz tretjega odstavka tega člena se razvrščajo v naslednje podrazrede standardne klasifikacije dejavnosti:
– DN/36.140 – proizvodnja drugega pohištva, d.n.,
– DN/36.630 – proizvodnja drugih izdelkov, d.n.,
– G/52.488 – trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah, d.n.,
– G/52.620 – trgovina na drobno, na tržnicah in stojnicah,
– G/52/630 – druga trgovina na drobno zunaj prodajaln,
– K/70. 200 – dajanje lastnih nepremičnin v najem,
– K/71.403 – izposojanje drugih predmetov široke potrošnje,
– K/74.204 – drugo projektiranje in tehnično svetovanje,
– K/74.832 – fotokopiranje in drugo razmnoževanje,
– M/80.421 – dejavnost glasbenih in drugih umetniških šo1,
– K/74. 843 – druge poslovne dejavnosti,
– 0/92. 310 – umetniško ustvarjanje in poustvarjanje.

Muzej, kot pokrajinski muzej, skladno z uredbo o vzpostavitvi muzejske mreže za izvajanje javne službe na področju varstva premične kulturne dediščine in določitvi državnih muzejev (Uradni list RS, št. 97/00), izvaja javno službo iz prvega odstavka prejšnjega člena tega odloka na območju občin Črna, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem, Dravograd, Vuzenica, Muta, Radlje ob Dravi, Podvelka, Ribnica na Pohorju, Mislinja in Mestne občine Slovenj Gradec. Muzej zagotavlja izvajanje javne službe skladno z uredbo iz prejšnjega odstavka tega člena.

Organi muzeja so:
– direktor,
– svet muzeja,
– strokovni svet muzeja,
– svet županov ustanoviteljic.
Zavod lahko ima tudi druge organe, ki jih določa zakon ali statut zavoda.

Muzej vodi direktor.
Direktor opravlja funkcijo poslovnega in programskega direktorja. Direktorja muzeja imenuje Svet zavoda na podlagi javnega razpisa, po predhodnem soglasju sveta županov ustanoviteljic.
Za direktorja muzeja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– da ima univerzitetno izobrazbo družboslovne ali humanistične smeri,
– da ima najmanj pet let delovnih izkušenj, od tega najmanj tri leta na vodstvenih delovnih mestih,
– da pozna področja dejavnosti muzeja,
– da aktivno obvlada en svetovni jezik.
Mandat direktorja traja pet let.
Vsako izmed enot muzeja vodi programski vodja enote, poslovno vodenje enot je podrejeno direktorju muzeja.

Muzej upravlja svet muzeja, ki šteje devet članov:
– trije predstavniki ustanoviteljic (določeni v skladu s pravilnikom o rotaciji, predstavnikov ustanoviteljic v koroški regiji);
– trije predstavniki delavcev muzeja, ki jih izvolijo delavci muzeja na neposrednih in tajnih volitvah:
– trije predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti, ki jih imenujejo dva Slovensko muzejsko društvo in enega Zgodovinsko društvo za Koroško.
Mandat članov sveta traja pet let in začne teči z dnem konstituiranja sveta muzeja.

Svet muzeja sprejema statut muzeja, programe dela, finančni načrt in zaključni račun muzeja ter splošne akte, za katere je tako določeno v statutu, opravlja nadzor nad upravljanjem in poslovanjem muzeja ter opravlja druge naloge, določene s tem odlokom, statutom muzeja in drugimi predpisi.

Strokovni svet muzeja šteje pet članov, ki jih imenuje svet muzeja izmed strokovnih delavcev muzeja in zunanjih strokovnih sodelavcev s področja dela muzeja. Predsednika in polovico članov strokovnega sveta imenuje svet muzeja po svoji izbiri, ostale člane pa na predlog Kulturniške zbornice Slovenije.
Strokovni svet obravnava vprašanja s področja strokovnega dela muzeja in daje direktorju, vodjema enot muzeja ter svetu mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj.
Mandat strokovnega svet traja pet let.

Svet županov ustanoviteljic sestavljajo župani vseh koroških občin oziroma vseh ustanoviteljic zavoda (v nadaljevanju: svet županov).
Svet županov opravlja naloge, ki se nanašajo na izvrševanje nekaterih obveznosti ustanoviteljic, kot so:
– soglasje k imenovanju direktorja,
– spremembam statuta,
– zmanjšanju oziroma prodaji premičnega premoženja zavoda,
– razpolaganja s presežki in pokrivanju primanjkljaja ter druge naloge v skladu z 61. členom Zakona o lokalni samoupravi,
– opravlja druge dogovorjene naloge iz pristojnosti ustanoviteljic.

Organi muzeja zagotavljajo poslovanje v skladu z veljavnimi predpisi in odgovarjajo za zakonitost poslovanja.

Muzeju so za opravljanje dejavnosti, za katero je bil ustanovljen, zagotovljeni osnovni pogoji, tako:
– da obe ustanoviteljici, pri katerih se nahaja sedež poslovnih enot, dajo v najem poslovne prostore, brez obveznosti plačevanja najemnine, razen amortizacije za vzdrževanje objekta, v skladu z amortizacijskim načrtom;
– da vse ustanoviteljice prenesejo v upravljanje druge nepremičnine, ki predstavljajo muzejsko infrastrukturo;
– da ustanoviteljice prenesejo vso opremo, muzejske zbirke (razen zbirk likovne dediščine) v upravljanje zavodu za opravljanje dejavnosti;
– da muzej, s premoženjem ustanoviteljic, ki je dano v upravljanje, upravlja kot dober gospodar;
– da za opravljanje s premoženjem, muzej odgovarja neposredno ustanoviteljicam.
Ustanoviteljice sklenejo posebno pogodbo o upravljanju za nepremičnine in premičnine ter muzejske zbirke iz prve, druge in tretje alinee tega člena, v katerih podrobneje dogovorijo pravice in obveznosti.
Nepremičnine in oprema, ki so kot del javne infrastrukture na področju kulture dane v upravljanje zavodu za opravljanja dejavnosti iz prejšnjega odstavka tega člena, so razvidne iz priloge, ki je sestavni del tega odloka in je na vpogled v organih sedežnih občin obeh enot muzeja, odgovornih za kulturo.
Za upravljanje s premoženjem je muzej odgovoren ustanoviteljicam.

Sredstva za delo muzeja so, razen premoženja ustanoviteljic, danega v upravljanje, še sredstva, ki jih muzej pridobi:
– iz državnega proračuna,
– iz proračuna ustanoviteljic na podlagi zakonsko določenih meril o prenosu pristojnosti in sredstev na lokalno raven v okviru primerne porabe,
– s plačili za storitve,
– s prodajo proizvodov, blaga in storitev na trgu,
– z dotacijami, darili in drugimi oblikami donatorstva ter sponzorstva, določenimi z zakonom in s statutom muzeja,
– iz drugih virov, v skladu z zakonom in drugimi predpisi.

Muzej presežke prihodkov nad odhodki, ki jih doseže pri opravljanju svoje dejavnosti, uporablja le za izvajanje in razvoj te dejavnosti.
O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki odloča na predlog direktorja muzeja svet muzeja v soglasju z ustanoviteljicami.
V primeru primanjkljaja sredstev za dejavnost iz naslova javne službe odločajo ustanoviteljice.

Muzej je pravna oseba in nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun v okviru sredstev, ki so mu dana v razpolaganje. Muzej ne more samostojno razpolagati in obremenjevati nepremičnin, ki so mu dana v najem in z muzejskimi zbirkami, ki so mu dane v upravljanje.
Muzej odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga.
Ustanoviteljice odgovarjajo za obveznosti muzeja omejeno subsidiarno do vrednosti sredstev, ki so v proračunu ustanoviteljic predvidena za opravljanje dejavnosti muzeja.

Ustanoviteljice imajo do muzeja naslednje pravice in obveznosti:
– ugotavljajo skladnost planov in programov dela muzeja s plani in programi občin koroške regije,
– dajejo soglasje k statutu muzeja ter aktu o sistemizaciji delovnih mest,
– odločajo o statusnih spremembah muzeja,
– spremljajo skladnost porabe sredstev z letnimi programi in finančnimi načrti,
– ter opravljajo druge zadeve, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.
Muzej je dolžan finančni načrt, letni program dela in program investicij ter upravljanja z nepremičninami predložiti upravi občin ustanoviteljic najpozneje do predpisanega roka, ki velja za proračunske uporabnike za pošiljanje predlogov za sestavo proračunov.
Muzej je dolžan obveščati ustanoviteljice o rezultatih poslovanja ter dajati druge podatke o poslovanju v skladu z zakonom in posredovati podatke, potrebne za spremljanje in financiranje dejavnosti ter v statistične namene.

Ustanoviteljske pravice in obveznosti, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti v muzejski mreži javnih služb, ki jih mora občina zagotavljati na svojem območju se v javnem zavodu delijo v sorazmerju s številom prebivalcev posamezne občine napram številu prebivalcev celotnega območja, za katerega je zavod ustanovljen.

Financiranje javnega zavoda (stroški za delovanje zavoda in programski stroški) ostaja v veljavi v obsegu in na način, kot je uveljavljen za Pokrajinski muzej v Slovenj Gradcu pred ustanovitvijo skupnega muzeja. Ustanoviteljice so pripravljene prevzeti obveznosti financiranja zavoda največ v višini 20%, pod pogojem, da bo ustrezno spremenjena zakonodaja, ki ureja financiranje občin.
Stroške vzdrževanja, obnove in vključevanje novih muzejskih zbirk v upravljanje skupnega muzeja prevzemajo ustanoviteljice na svojem območju v celoti v skladu z že uveljavljenimi pravili ministrstva, ki veljajo za sofinanciranje investicij in projektov posamezne občine.
Določbe iz prejšnjih dveh odstavkov veljajo vse do uveljavitve zakonskih sprememb financiranja javnih nalog s področja kulture. V skladu z zakonskimi uveljavitvami o prenosu predstojnosti in sredstev bodo ustanoviteljice prevzele tudi obveznosti za delovanje skupnega zavoda.

Svet muzeja in strokovni svet muzeja se oblikujeta v skladu s tem odlokom v roku 90 dni od uveljavitve tega odloka.

Svet muzeja mora sprejeti statut muzeja in akt o sistemizaciji delovnih mest v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka.

Zadeve poslovodnega organa do imenovanja novega organa opravljata dosedanja poslovodna organ obeh enot muzeja.

Do sprejema statuta muzeja uporabljata enoti muzej a statuta in druge splošne akte, ki so veljali na dan sprejema tega odloka, razen določil, ki so v nasprotju z zakonom, tem odlokom in drugimi predpisi.

Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati sklep o ustanovitvi Koroškega pokrajinskega muzeja revolucije z dne 14. 7. 1980 in sklep o preimenovanju Koroškega pokrajinskega muzeja revolucije v Koroški pokrajinski muzej z dne 14. 11. 1991 ter odlok o ustanovitvi Koroškega muzeja Ravne (Uradni list SRS, št. 57/98).

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.