Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o morskem ribištvu (ZMR-1)
Razglašam zakon o morskem ribištvu (ZMR-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 12. junija 2002.
Št. 001-22-63/02
Ljubljana, dne 20. junija 2002.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O MORSKEM RIBIŠTVU (ZMR-1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) Ta zakon določa cilje in ukrepe v morskem ribištvu (v nadaljnjem besedilu: ribištvo) in ureja upravljanje z ribolovnimi viri, dostop do ribolovnih virov, javno službo in financiranje v ribištvu, promet z ribami, ribiškimi proizvodi in izdelki, organizacije v ribištvu ter nadzor nad izvajanjem tega zakona.
(2) Določbe tega zakona, ki urejajo promet z ribami in ribiškimi proizvodi ter organizacije v ribištvu, se uporabljajo tudi za področje sladkovodnega ribogojstva in mednarodno trgovino z ribami in ribiškimi proizvodi, ujetimi z gospodarskim ribolovom v tujih celinskih vodah.
2. člen
(namen in cilji zakona)
(1) Namen tega zakona je ureditev ribištva, določitev trajnostnega upravljanja z ribolovnimi viri, oblikovanje tržne politike, določitev javne službe na področju ribištva in okvirov finančnih podpor v ribištvu ter nadzor nad ribištvom z namenom trajne rabe ribolovnih virov.
(2) Cilji v ribištvu po tem zakonu so zlasti:
– zagotovitev trajnostnega upravljanja z ribolovnimi viri;
– določitev tehničnih pogojev za ohranjanje ribolovnih virov;
– zagotavljanje, da negospodarske aktivnosti ne bodo ogrožale ohranjanja ribolovnih virov in gospodarjenja z njimi;
– spodbujanje konkurenčne sposobnosti ribištva;
– opravljanje strokovnih nalog s področja ribištva;
– spodbujanje organiziranja organizacij v ribištvu;
– vzpostavitev in uporaba informacijskih sistemov na področju ribištva;
– določitev tržnega reda na področju ribištva in sladkovodnega ribogojstva.
3. člen
(uporaba zbirk podatkov)
(1) Za potrebe izvajanja tega zakona lahko ministrstvo, pristojno za ribištvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), pridobiva in uporablja podatke, ki jih v okviru predpisanih zbirk podatkov vodijo državni organi, javni zavodi in agencije, koncesionarji ter drugi pooblaščeni organi in se nanašajo na:
– zbirke statističnih podatkov v ribištvu;
– podatke v veterini v zvezi z ribištvom;
– podatke o okolju, ki se nanašajo na ribištvo;
– poslovni register Slovenije;
– druge podatke v ribištvu.
(2) Upravljalci zbirk podatkov posredujejo ministrstvu podatke brezplačno, zaračunajo pa lahko neposredne materialne stroške za potrebne dodatne izvode.
(3) Podatke iz prvega odstavka tega člena, ki imajo naravo osebnih podatkov, posredujejo upravljalci zbirk podatkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
(4) Ministrstvo lahko izvajalcem javne službe posreduje podatke iz svojih zbirk podatkov in podatke iz prvega odstavka tega člena, vključno z osebnimi podatki, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, v obsegu, ki je nujno potreben za izvajanje javne službe po tem zakonu, in sicer pod pogoji iz drugega odstavka tega člena.
4. člen
(pomen izrazov)
V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. Celotni dovoljeni ulov je mednarodno določena največja količina rib in drugih ribolovnih organizmov po vrstah, ki se sme uloviti v ribolovnem letu.
2. Evidenca ribolovnih dovoljenj je podatkovna zbirka vseh izdanih ribolovnih dovoljenj in posebnih ribolovnih dovoljenj po nosilcih dejavnosti in ribiških plovilih.
3. Izobata je črta enakih globin vode.
4. Monitoring ribolovnih virov je spremljanje stanja staleža rib in drugih morskih organizmov.
5. Nacionalna ribolovna kvota je mednarodno določen delež celotnega dovoljenega ulova, dodeljen Republiki Sloveniji.
6. Navtična milja je razdalja 1852 m.
7. Nedorasle ribe in druge morske živali so tiste, ki so v osebnem razvoju pred stopnjo spolne zrelosti (v nadaljnjem besedilu: nedorasle ribe).
8. Obkroževalna mreža je ribolovno orodje, s katerim se lovijo ribe z obkrožanjem.
9. Potegalka je ribolovno orodje, s katerim se lovijo ribe s potegom te mreže.
10. Ribe in ribiški proizvodi so ribolovni organizmi, ujeti ali nabrani v morju, in organizmi iz ribogojstva, ki so namenjeni dajanju v promet.
11. Ribiška oprema je oprema, s katero se izvaja športni in rekreacijski ribolov.
12. Ribiško plovilo je plovilo, ki je namenjeno in opremljeno za gospodarski ribolov.
13. Ribogojstvo je vzreja vodnih organizmov, ki so namenjeni dajanju v promet, razen prometa za repopulacije.
14. Ribolov je lov in nabiranje morskih ribolovnih organizmov.
15. Ribolovna kvota je delež nacionalne ribolovne kvote, dodeljen organizaciji ribičev, ribiču ali plovilu.
16. Ribolovni napor je napor, vložen v ribolov. Določa se z zmogljivostjo ribiških plovil, ribolovnih orodij in časa ribolova.
17. Ribolovni rezervat je območje, določeno za varstvo ribolovnih virov in za ribogojstvo.
18. Ribolovni viri so vsi ribolovni morski organizmi: ribe, raki, mehkužci ter druge vodne živali in rastline, ki so ribištvu dejansko ali potencialno dostopni.
19. Ribolovno dovoljenje je dovoljenje za opravljanje ribolova.
20. Ribolovno leto je enako koledarskemu letu in traja od 1. januarja do 31. decembra.
21. Ribolovno morje je območje morja, kjer je dovoljeno izvajati ribolov. Sestavljajo ga notranje morske vode in teritorialne vode Republike Slovenije, razen območij, kjer je ribolov po tem zakonu ali drugih predpisih prepovedan, in odprte mednarodne morske vode.
22. Ribolovno orodje je orodje, ki neposredno omogoča gospodarski ribolov (predvsem mreže vseh tipov, parangali, vrše in drugo).
23. Strgača je ribolovno orodje, s katerim se nabirajo predvsem školjke in polži z oranjem in s strganjem morskega dna (vse vrste dredž, npr. rampon).
24. Vlečna mreža je ribolovno orodje, s katerim se lovijo ribe z vlečenjem te mreže (vse vrste koč).
25. Tretja država je katerakoli država, ki ni polnopravna članica Evropske unije.
II. UPRAVLJANJE Z RIBOLOVNIMI VIRI
5. člen
(program razvoja ribištva)
(1) Upravljanje z ribolovnimi viri je način gospodarjenja s temi viri z namenom njihove trajnostne rabe in njihovega ohranjanja, usklajevanje raziskav v ribištvu in širjenje spoznanj na tem področju.
(2) Za upravljanje z ribolovnimi viri Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) sprejme program razvoja ribištva.
(3) Program razvoja ribištva vsebuje zlasti:
– stanje in oceno stanja na področju ribištva;
– stanje ribolovnih virov;
– strategijo in cilje za doseganje optimalne rabe ribolovnih virov, ki še zagotavlja njihovo ohranitev, krepitev konkurenčnosti v ribištvu, izboljševanje preskrbe na trgu z ribami in ribiškimi proizvodi, povečanje dodane vrednosti ribam in ribiškim proizvodom ter razvoj ribiške flote;
– strukturne in druge ukrepe za dosego ciljev iz prejšnje alinee z opredeljenimi učinki;
– predvideno financiranje ali sofinanciranje strukturnih in drugih ukrepov iz sredstev proračuna Republike Slovenije;
– finančni načrt za izvedbo programa razvoja ribištva.
(4) Program razvoja ribištva se izdela za obdobje šestih let.
6. člen
(tehnični pogoji za rabo ribolovnih virov)
(1) Pri izvajanju ribolova se lahko uporabljajo samo ribolovna orodja in ribiška oprema, ki izpolnjujejo predpisane tehnične pogoje glede velikosti, oblike in materialov. Uporabljajo se lahko le na predpisan način.
(2) Natančnejše pogoje in način uporabe iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za ribištvo (v nadaljnjem besedilu: minister), v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave.
(3) Zaradi preprečitve čezmerne rabe ribolovnih virov lahko minister na podlagi monitoringa ribolovnih virov predpiše dodatne tehnične pogoje za ribolov.
7. člen
(prepovedana sredstva in ribolovna orodja)
(1) Na ribiškem plovilu ni dovoljeno imeti ali uporabljati za ribolov:
– toksičnih snovi;
– sredstev za omamljanje;
– korozivnih snovi;
– generatorjev za elektrošoke in
– eksplozivnih snovi.
(2) Uporaba Andrejevih križev in podobne vlečne opreme za nabiranje koral in pnevmatskih kladiv za nabiranje morskih ribolovnih organizmov je prepovedana.
(3) Zaradi varstva strukture dna in ribolovnih virov je uporaba vseh vrst strgač v notranjih morskih vodah in teritorialnem morju Republike Slovenije prepovedana.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko minister po pridobitvi strokovnega mnenja izvajalca javne službe po tem zakonu, ki izvaja monitoring ribolovnih virov, z odločbo dovoli uporabo strgač za znanstvene, raziskovalne in izobraževalne namene.
(5) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena lahko minister ob izrednem masovnem pojavu školjk, ki je posledica masovnega odmrtja življenjskih združb morskega dna, z odločbo dovoli uporabo strgač v notranjih morskih vodah in teritorialnem morju Republike Slovenije.
(6) Uporaba obkroževalnih mrež in potegalk z ribiškega plovila na način, ki omogoča ribolov z obrežja, je prepovedana.
(7) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko minister dovoli uporabo teh mrež po pridobitvi strokovnega mnenja izvajalca javne službe po tem zakonu, ki izvaja monitoring ribolovnih virov, da take mreže ne škodujejo ribolovnim virom.
(8) Pri gospodarskem, športnem in rekreacijskem ribolovu je uporaba vseh vrst naprav, ki omogočajo dihanje pod vodo, prepovedana.
8. člen
(dovoljena ribolovna orodja)
Dovoljena je uporaba le tistih ribolovnih orodij, ki so navedena v dovoljenju za gospodarski ribolov ali v posebnem dovoljenju za gospodarski ribolov za posamezno ribiško plovilo.
9. člen
(varstvo nedoraslih rib)
(1) Namenski ribolov nedoraslih rib je prepovedan.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko minister v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave, za potrebe ribogojstva izjemoma dovoli ulov določenih količin nedoraslih rib na določenem območju, za določen čas in z določenimi ribolovnimi orodji.
(3) Minister predpiše, kaj se šteje za nedorasle ribe iz prvega odstavka tega člena.
(4) Zaradi varstva nedoraslih rib lahko minister predpiše dodatne lastnosti ribolovnih orodij, dodatne prostorske in časovne omejitve ribolova za posamezne vrste rib in druge dodatne pogoje za ribolov.
Prostorske in časovne omejitve ribolova
10. člen
(omejitve ribolova)
(1) Zaradi varstva ribolovnih virov pred čezmernim izkoriščanjem in njihove optimalne rabe lahko minister trajno ali začasno prepove ali omeji ribolov ali posamezen način ribolova na določenem območju.
(2) Uporaba vlečnih mrež v pasu v razdalji do treh navtičnih milj od obale ali v pasu do izobate 50 m, kjer se na krajših razdaljah dosega večja globina, ne glede na način vlečenja, je prepovedana.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko minister na podlagi strokovnega mnenja izvajalca javne službe po tem zakonu, ki izvaja monitoring ribolovnih virov, dovoli uporabo vlečnih mrež v primeru, da njihova raba nima negativnega vpliva na ribolovne vire.
(4) Nad travniki morskih cvetnic je ribolov z vlečnimi mrežami prepovedan.
(5) Uporaba obkroževalnih mrež znotraj pasu 300 m od obale ali v pasu do izobate 30 m, kjer se večja globina dosega na krajših razdaljah, je prepovedana.
11. člen
(dobra ribiška praksa)
(1) Z vlečnimi mrežami je prepovedan ribolov bližje kot 200 metrov od stoječih mrež, ki so predpisano označene.
(2) Prepovedan je ribolov bliže kot 300 metrov do ribiškega plovila, ko ta sveti ali izvaja ribolov z obkroževalno mrežo.
(3) Ribiško plovilo, ki izvaja gospodarski ribolov, ima prednost pred plovilom, ki pluje in s katerega se izvaja športni ali rekreacijski ribolov.
12. člen
(ribolovni rezervati)
(1) Za varstvo ribolovnih virov in za ribogojstvo sta ustanovljena ribolovna rezervata, in sicer:
– portoroški ribolovni rezervat, ki obsega notranji del Piranskega zaliva s pripadajočimi solinami in
– strunjanski ribolovni rezervat, ki obsega morje ob obali ob Rtiču Strunjan in notranji del Strunjanskega zaliva s pripadajočo laguno in solinami.
(2) Meje obeh rezervatov iz prejšnjega odstavka določi vlada.
(3) Gospodarski ribolov v ribolovnih rezervatih iz prvega odstavka tega člena je prepovedan.
(4) Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka lahko minister ob pojavu zimskih jat rib dovoli gospodarski ribolov v ribolovnem rezervatu.
(5) Čas, pogoje in načine izvajanja ribolova iz prejšnjega odstavka določi minister v posebnem dovoljenju za gospodarski ribolov.
(6) Negospodarski ribolov v ribolovnem rezervatu, razen športnega in rekreacijskega ribolova z obale, je prepovedan.
(7) Ne glede na določbo šestega odstavka tega člena lahko minister ob upoštevanju predpisov o ohranjanju narave dovoli negospodarski ribolov iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka 27. člena tega zakona.
(8) Plovba v ribolovnih rezervatih z ribiškimi plovili brez posebnega dovoljenja za gospodarski ribolov je prepovedana.
Ribiška plovila
13. člen
(lastnosti ribiških plovil)
(1) Gospodarski ribolov je dovoljeno izvajati le z ribiškimi plovili.
(2) Za določanje tehničnih in drugih lastnosti ribiških plovil se uporabljajo predpisi o pomorstvu.
14. člen
(evidenca ribiških plovil)
(1) Pravna oziroma fizična oseba, nosilec dovoljenja za gospodarski ribolov, mora najkasneje naslednji delovni dan po izdaji tega dovoljenja prijaviti ribiško plovilo, za katero mu je bilo izdano dovoljenje za gospodarski ribolov, v evidenco ribiških plovil.
(2) Evidenca ribiških plovil je zbirka podatkov o vseh plovilih, za katera so izdana dovoljenja za gospodarski ribolov oziroma posebna ribolovna dovoljenja za gospodarski ribolov.
(3) Evidenca ribiških plovil je zajemno mesto zbiranja podatkov o ulovu za potrebe nadzora ulova in ribolovnega napora.
(4) Evidenco ribiških plovil vodi ministrstvo.
(5) Vsebino in način vodenja evidence ribiških plovil predpiše minister.
15. člen
(poročanje o opravljenem gospodarskem ribolovu)
(1) Pravne in fizične osebe iz 17. člena tega zakona, ki izvajajo gospodarski ribolov z ribiškim plovilom celotne dolžine 10 m ali več, morajo dnevno pošiljati podatke o vsakem opravljenem gospodarskem morskem ribolovu v evidenco ribiških plovil.
(2) Zajem podatkov o opravljenem gospodarskem ribolovu za pravne in fizične osebe iz 17. člena tega zakona, ki izvajajo gospodarski morski ribolov z ribiškim plovilom krajšim kot 10 m, se zagotovi s sistemom vzorčenja v ribiških pristaniščih.
(3) Postopke zajemanja, vrste in način pošiljanja podatkov o opravljenem gospodarskem ribolovu predpiše minister.
III. DOSTOP DO RIBOLOVNIH VIROV
16. člen
(ribolov)
(1) Ribolov obsega gospodarski ribolov, ki je gospodarska dejavnost, in negospodarski ribolov.
(2) Ribolov se lahko opravlja samo na podlagi veljavnega dovoljenja za ribolov oziroma na podlagi karte za rekreacijski ribolov.
Gospodarski ribolov
17. člen
(izdaja dovoljenja za gospodarski ribolov)
(1) Gospodarski ribolov se lahko izvaja le na podlagi dovoljenja za gospodarski ribolov, ki ga izda minister v upravnem postopku.
(2) Dovoljenje za gospodarski ribolov lahko dobi vsaka pravna ali fizična oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe (v nadaljnjem besedilu: pravna in fizična oseba) in ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– da ima sedež v Republiki Sloveniji oziroma slovensko državljanstvo;
– da je registrirana za opravljanje dejavnosti ribolova v skladu s predpisi;
– da je fizična oseba strokovno usposobljena za gospodarski ribolov oziroma da ima pravna oseba vsaj eno osebo, ki je strokovno usposobljena za gospodarski ribolov;
– da razpolaga z ribiškim plovilom v skladu s predpisi;
– da ji ni s pravnomočno odločbo sodišča ali pristojnega organa za odločanje o prekrških prepovedano izvajati gospodarskega ribolova;
– da ji dovoljenje za gospodarski ribolov ni bilo trajno odvzeto v skladu s sedmo alineo drugega odstavka 21. člena tega zakona.
18. člen
(dovoljenje za gospodarski ribolov)
(1) Dovoljenje za gospodarski ribolov vsebuje podatke o imetniku, o ribiškem plovilu in o ribolovnih orodjih.
(2) Dovoljenje za gospodarski ribolov se izda za vsako ribiško plovilo posebej.
(3) Dovoljenje za gospodarski ribolov ni prenosljivo.
(4) Obliko in natančnejše podatke, ki jih vsebuje dovoljenje za gospodarski ribolov, predpiše minister.
(5) Dovoljenje za gospodarski ribolov se vpiše v evidenco dovoljenj za gospodarski ribolov, ki se vodi pri ministrstvu. Vsebino in način vodenja evidence predpiše minister.
(6) Pravna ali fizična oseba sme izvajati gospodarski ribolov samo z ribiškim plovilom, za katero ji je bilo izdano dovoljenje za gospodarski ribolov.
(7) Med izvajanjem gospodarskega ribolova mora biti na ribiškem plovilu vsaj ena oseba, ki je strokovno usposobljena za gospodarski ribolov.
(8) Med izvajanjem gospodarskega ribolova mora biti dovoljenje za gospodarski ribolov na ribiškem plovilu.
(9) Na ribiškem plovilu smejo biti samo tista ribolovna orodja, ki so navedena v dovoljenju za gospodarski ribolov za to plovilo, in sicer po dovoljenih lastnostih in količini.
19. člen
(usklajevanje dovoljenj za gospodarski ribolov z možnostmi rabe ribolovnih virov)
(1) Število dovoljenj za gospodarski ribolov mora biti usklajeno z ribolovnimi možnostmi na način, ki zagotavlja trajnostno rabo ribolovnih virov, in v skladu s sprejetim programom razvoja ribištva.
(2) Če število dovoljenj za gospodarski ribolov presega možnosti trajnostne rabe ribolovnih virov, se novo dovoljenje za gospodarski ribolov ne glede na določbe 17. člena tega zakona ne izda.
(3) Nosilec dovoljenja za gospodarski ribolov za ribiško plovilo ima pri nadomestni nabavi ribiškega plovila manjše ali enake zmogljivosti pravico do izdaje novega dovoljenja za gospodarski ribolov.
20. člen
(veljavnost dovoljenja za gospodarski ribolov)
Dovoljenje za gospodarski ribolov se izda za nedoločen čas.
21. člen
(razlogi za prenehanje veljavnosti oziroma odvzem dovoljenja za gospodarski ribolov)
(1) Dovoljenje za gospodarski ribolov preneha veljati:
– s smrtjo fizične osebe;
– s prenehanjem opravljanja dejavnosti gospodarskega ribolova;
– s prodajo ribiškega plovila;
– z oddajo ribiškega plovila v najem.
(2) Dovoljenje za gospodarski ribolov se odvzame:
– začasno, če je pravni ali fizični osebi s pravnomočno odločbo sodišča ali pristojnega organa za odločanje o prekrških izrečen ukrep prepovedi izvajanja dejavnosti gospodarskega ribolova za čas trajanja ukrepa;
– začasno, za obdobje treh mesecev, zaradi storitve prekrška iz druge, tretje, pete, devete, desete, enajste, dvanajste, petnajste, sedemnajste, devetnajste, dvajsete, dvaindvajsete, petindvajsete ali šestindvajsete točke prvega odstavka 95. člena tega zakona;
– trajno ob nespoštovanju določb 22. člena tega zakona;
– trajno, če nosilec dovoljenja za gospodarski ribolov ne izvaja dejavnosti v skladu s pogoji iz tega dovoljenja in je bil za take prekrške že dvakrat kaznovan;
– trajno, če ne poroča o opravljenem gospodarskem ribolovu skladno s 15. členom tega zakona in je bil za tak prekršek že dvakrat kaznovan;
– trajno, če krši določbe tržnega reda v ribištvu in je bil za take prekrške že dvakrat kaznovan;
– trajno, v primeru storitve tretjega zaporednega prekrška, zaradi katerega se dovoljenje odvzame začasno.
22. člen
(obveščanje)
V primerih iz druge, tretje in četrte alinee prvega odstavka prejšnjega člena mora nosilec dovoljenja za gospodarski ribolov v 14 dneh od spremembe obvestiti ministrstvo o nastalih spremembah.
23. člen
(strokovna usposobljenost)
(1) Strokovna usposobljenost za izvajanje gospodarskega ribolova se dokazuje s potrdilom o opravljenem izpitu.
(2) Potrdilo se izda osebi, ki je naredila izpit po programu usposabljanja za izvajanje gospodarskega ribolova.
(3) Izpit po programu usposabljanja za izvajanje gospodarskega ribolova se opravlja pred tričlansko komisijo, ki jo imenuje minister.
(4) Program usposabljanja za izvajanje gospodarskega ribolova, obrazec in način izdaje potrdila predpiše minister.
(5) Ministrstvo vodi evidenco izdanih potrdil o opravljenih izpitih iz drugega odstavka tega člena na način, ki ga predpiše minister.
24. člen
(posebno dovoljenje za gospodarski ribolov)
(1) Posebno dovoljenje za gospodarski ribolov je dovoljenje za izvajanje gospodarskega ribolova:
– v območjih in primerih, kjer in ko gospodarski ribolov v skladu s tem zakonom sicer ni dovoljen;
– v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
(2) Posebno dovoljenje za gospodarski ribolov se izda za določen čas na podlagi strokovnega mnenja izvajalca javne službe po tem zakonu oziroma v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
(3) Posebno dovoljenje za gospodarski ribolov na podlagi mednarodnih pogodb ni potrebno za plovila, vpisana v evidenci ribiških plovil v Republiki Sloveniji, ki so krajša kot 10 m, in ki izvajajo ribolov izključno v notranjih morskih vodah in teritorialnih vodah Republike Slovenije.
(4) Obliko in vsebino posebnega dovoljenja za gospodarski ribolov predpiše minister.
25. člen
(izdaja posebnega dovoljenja za gospodarski ribolov)
(1) Posebno dovoljenje za gospodarski ribolov izda minister z odločbo na podlagi veljavnega dovoljenja za gospodarski ribolov ali na podlagi mednarodne pogodbe, ki obvezuje Republiko Slovenijo.
(2) Posebno dovoljenje za gospodarski ribolov velja samo za eno ribiško plovilo.
(3) Za posamezno ribiško plovilu se lahko izda več različnih posebnih dovoljenj za gospodarski ribolov.
26. člen
(razlogi za prenehanje veljavnosti oziroma za odvzem posebnega dovoljenja)
(1) Posebno dovoljenje za gospodarski ribolov preneha veljati s pretekom časa, za katerega je bilo izdano, in v primerih iz prvega odstavka 21. člena tega zakona.
(2) Posebno dovoljenje za gospodarski ribolov se odvzame, če nosilec posebnega dovoljenja za gospodarski ribolov ne izvaja ribolova v skladu s pogoji iz tega dovoljenja.
Negospodarski ribolov
27. člen
(namen negospodarskega ribolova)
(1) Negospodarski ribolov je namenjen zlasti:
– znanstvenemu in raziskovalnemu delu;
– monitoringu ribolovnih virov;
– oskrbovanju javnih akvarijev na območju Republike Slovenije;
– športu in rekreaciji.
(2) Negospodarski ribolov iz prve, druge in tretje alinee prejšnjega odstavka kot tudi športni ribolov in podvodni športni ribolov na morju se lahko opravlja samo na podlagi dovoljenja za negospodarski ribolov.
(3) Rekreacijski ribolov na morju se lahko opravlja samo na podlagi dnevne ali tedenske karte za rekreacijski ribolov.
(4) Dovoljenje za negospodarski ribolov iz drugega odstavka tega člena izda minister.
(5) Dovoljenje iz drugega odstavka in karto iz tretjega odstavka tega člena mora imeti nosilec ob izvajanju negospodarskega ribolova vedno pri sebi.
28. člen
(športni in rekreacijski ribolov na morju)
(1) Športni in rekreacijski ribolov na morju se lahko izvaja z obale ali s plovila z dovoljeno ribiško opremo na dovoljen način in do dovoljene dnevne količine ulova.
(2) Letno dovoljenje za športni ribolov in dnevna ali tedenska karta za rekreacijski ribolov veljata za območje notranjih morskih voda in teritorialnega morja Republike Slovenije.
(3) Po tem zakonu je športni ribič na morju član društva za športni ribolov na morju, ki je organizirano v zvezi društev za športni ribolov.
(4) Dnevne ali tedenske karte za rekreacijski ribolov na podlagi javnega pooblastila izdaja zveza društev za športni ribolov na morju.
(5) Za letno dovoljenje za športni ribolov in dnevno ali tedensko karto za rekreacijski ribolov se plačuje pristojbina, ki jo določi minister.
(6) Ribiška oprema in način športnega in rekreacijskega ribolova, dovoljeno količino dnevnega ulova, vsebino, obliko in način izdajanja dnevne ali tedenske karte za rekreacijski ribolov predpiše minister.
(7) Ne glede na določbi drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena za športni in rekreacijski ribolov z obale letno dovoljenje za športni ribolov in karta za rekreacijski ribolov nista potrebna.
29. člen
(športni ribolov s podvodno puško)
(1) Športni ribolov s podvodno puško na območju notranjih morskih voda in teritorialnega morja Republike Slovenije je dovoljen samo na podlagi dovoljenja za podvodni športni ribolov, na predpisan način in do dovoljene količine dnevnega ulova.
(2) Rekreacijski ribolov s podvodno puško na območju notranjih morskih voda in teritorialnega morja Republike Slovenije je prepovedan.
(3) Po tem zakonu je podvodni športni ribič na morju član društva za športni ribolov na morju.
(4) Športni ribolov s podvodno puško med sončnim zahodom in sončnim vzhodom je prepovedan.
(5) Na plovilu, s katerega se izvaja športni ribolov s podvodno puško, je prepovedano hkrati imeti podvodno puško in naprave, ki omogočajo dihanje pod vodo.
(6) Plavanje s podvodno puško v območjih, zavarovanih po tem zakonu ali drugih predpisih, v katerih ribolov ni dovoljen, je prepovedano.
(7) Za letno dovoljenje za podvodni športni ribolov se plačuje pristojbina, ki jo določi minister.
(8) Način podvodnega športnega ribolova in dovoljeno količino dnevnega ulova predpiše minister.
30. člen
(prepoved dajanja v promet)
Ulov, dosežen pri izvajanju negospodarskega ribolova, je prepovedano dajati v promet.
Ribogojstvo
31. člen
(pogoji)
(1) Z ribogojstvom se lahko ukvarja vsaka pravna ali fizična oseba, ki je pridobila pravico do rabe in izkoriščanja voda za ribogojstvo skladno s predpisi na področju voda in ki izpolnjuje druge predpisane zahteve, zlasti s področij ohranjanja narave, urejanja prostora in graditve objektov.
(2) Zaradi nadzora nad prometom z ribami, ribiškimi proizvodi in izdelki iz ribogojstva ministrstvo vodi evidenco ribogojnic in rezultatov vzreje v ribogojstvu.
(3) Podrobnejšo vsebino in način vodenja evidence ter način sporočanja podatkov predpiše minister.
Nacionalne ribolovne kvote na podlagi celotnega dovoljenega ulova
32. člen
(nacionalna ribolovna kvota)
(1) Nacionalna ribolovna kvota je delež celotnega dovoljenega ulova, ki pripada Republiki Sloveniji na podlagi mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
(2) Nacionalno ribolovno kvoto za posamezne vrste ribolovnih virov v posameznem ribolovnem letu objavi minister v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) Izkoriščanje nacionalne ribolovne kvote iz prejšnjega odstavka je možno le na podlagi dovoljenja ministra. Dovoljenje se izda nosilcem dovoljenj za gospodarski ribolov in posebnih dovoljenj za gospodarski ribolov v upravnem postopku na podlagi javnega poziva.
Raziskave v ribištvu
33. člen
(raziskave)
(1) Za doseganje ciljev v ribištvu in racionalizacije raziskav na področju ribištva morajo biti raziskave v ribištvu usklajene in rezultati razširjani v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
(2) Načrtovanje, usklajevanje in izvajanje programov raziskav v ribištvu iz prejšnjega odstavka predpiše minister.
(3) Sredstva za načrtovanje, usklajevanje in izvajanje programov raziskav v ribištvu se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije in drugih virov.
IV. JAVNA SLUŽBA V RIBIŠTVU
34. člen
(izvajanje javne službe)
(1) Naloge, ki se izvajajo kot javna služba po tem zakonu, lahko izvajajo fizične ali pravne osebe javnega ali zasebnega prava v oblikah, kot so določene v zakonih, ki urejajo javne službe, druge osebe javnega prava in priznane organizacije v ribištvu po tem zakonu.
(2) Način in pogoje izvajanja javne službe po tem zakonu predpiše vlada.
35. člen
(koncesije)
(1) Koncesije za opravljanje javne službe po tem zakonu izvajalcem na podlagi javnih razpisov, ki se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije, podeli minister.
(2) Javni razpis iz prejšnjega odstavka vsebuje zlasti:
– opredelitev predmeta koncesije;
– navedbo o začetku in trajanju koncesije;
– pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar;
– obvezne sestavine prijave;
– merila za izbiro;
– navedbo roka za izdajo odločbe o izbiri koncesionarja;
– druge morebitne strokovne in tehnične pogoje;
– kontaktno osebo za dajanje informacij v zvezi z vsebino javnega razpisa;
– datum, kraj in čas odpiranja vlog;
– način obveščanja prijaviteljev o izbiri koncesionarjev.
(3) Postopek odpiranja in ocenjevanja vlog izvaja komisija, ki jo imenuje minister. Pri odpiranju vlog so lahko prisotni pooblaščeni predstavniki prijaviteljev.
(4) Prepozno prispele vloge se zavržejo. Nepopolne vloge lahko prijavitelji dopolnijo v osmih dneh od opozorila, v nasprotnem primeru se vloge zavržejo, na kar je treba prijavitelje opozoriti.
(5) O izidu javnega razpisa se obvestijo vsi prijavitelji v osmih dneh od dneva odpiranja ponudb.
(6) Minister odloči o izbiri koncesionarja z odločbo.
(7) Medsebojna razmerja med ministrstvom in koncesionarji se uredijo s pogodbami.
36. člen
(koncesijska pogodba)
Na podlagi odločbe o izbiri koncesionarja sklene ministrstvo s koncesionarjem pogodbo v pisni obliki, v kateri se uredijo zlasti:
– naloge javne službe, ki jo opravlja koncesionar;
– odgovorne osebe koncesionarja;
– osebe, odgovorne za izvajanje posameznih nalog javne službe;
– način in pogoje za opravljanje nalog javne službe;
– pravice, obveznosti in odgovornosti koncesionarja;
– začetek in čas trajanja koncesije;
– vir financiranja javne službe;
– način izvajanja nadzora nad opravljanjem javne službe;
– prenehanje koncesije;
– rok za odpoved koncesijske pogodbe.
37. člen
(prenehanje koncesije)
(1) Koncesija preneha:
– z odvzemom;
– s prenehanjem pogodbe.
(2) Podrobnejše pogoje za prenehanje koncesije predpiše minister.
38. člen
(naloge javne službe)
Naloge javne službe na področju ribištva so zlasti:
– svetovanje v ribištvu, zlasti pri ribolovu in ribogojstvu;
– strokovne naloge v ribištvu;
– strokovne naloge v ribogojstvu;
– monitoring ribolovnih virov.
39. člen
(svetovanje v ribištvu)
Naloge na področju svetovanja v ribištvu so zlasti:
– svetovanje v zvezi s tehnološkim, z gospodarskim, s prostorskim, z okoljevarstvenim, naravo-ohranjevalnim in vodarskim področjem opravljanja ribiških dejavnosti;
– svetovanje in pomoč pri izdelavi razvojnih načrtov za pravne in fizične osebe v ribištvu;
– svetovanje in pomoč pri uveljavljanju ukrepov v ribištvu;
– svetovanje in pomoč pri organizaciji in delovanju organizacij ribičev in medpanožnih organizacij v ribištvu;
– svetovanje na področju ribiških in z ribištvom povezanih predpisov.
40. člen
(strokovne naloge v ribištvu in ribogojstvu)
Strokovne naloge v ribištvu in ribogojstvu so zlasti:
– analiza morskih voda glede primernosti za ribogojstvo;
– izdelava socioloških, ekonomskih in drugih analiz na področju ribolova, ribogojstva in prometa z ribami, ribiškimi proizvodi in izdelki;
– izvajanje nalog in analiz na področju ukrepov v ribištvu;
– druge naloge, ki so pomembne za usmerjanje in spremljanje razvoja ribolova in ribogojstva.
41. člen
(sredstva za delovanje javne službe)
(1) Javna služba v ribištvu se financira iz:
– proračuna Republike Slovenije;
– delnega ali celotnega plačila cene za opravljeno storitev;
– sredstev, določenih z zakonom;
– drugih virov.
(2) Republika Slovenija financira ali sofinancira posamezne storitve javne službe po tem zakonu v skladu s programom razvoja ribištva.
42. člen
(stroški in plačila za storitve)
(1) Uporabniki storitev javne službe po tem zakonu plačajo deloma ali v celoti ceno storitve, lahko pa so storitve javne službe za uporabnike tudi brezplačne.
(2) Minister predpiše cene storitev iz prejšnjega odstavka in določi delež, ki ga plača uporabnik.
V. FINANCIRANJE V RIBIŠTVU
43. člen
(zagotavljanje sredstev)
(1) V proračunu Republike Slovenije se po tem zakonu zagotavljajo sredstva za:
– financiranje in sofinanciranje strukturnih in drugih ukrepov na področju ribištva na podlagi programa razvoja ribištva;
– financiranje oziroma sofinanciranje javne službe v ribištvu;
– sofinanciranje ukrepov v prometu z ribami, ribiškimi proizvodi in izdelki;
– sofinanciranje vzpostavitve in začetnega delovanja organizacij v ribištvu.
(2) Financiranje in sofinanciranje strukturnih in drugih ukrepov na področju ribištva določi vlada.
VI. PROMET Z RIBAMI, RIBIŠKIMI PROIZVODI IN IZDELKI
44. člen
(promet)
(1) Ribe, ribiški proizvodi in izdelki so dani v promet, ko jih proizvajalec da na razpolago, v uporabo ali jih odpošlje. Za promet rib, ribiških proizvodov in izdelkov se štejeta tudi uvoz in izvoz.
(2) Ribe, ribiški proizvodi in izdelki so lahko v prometu, če ustrezajo predpisanim zahtevam in so predpisano označeni.
45. člen
(prepoved prometa z nedoraslimi ribami)
(1) Promet z nedoraslimi ribami je prepovedan.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko minister izjemoma dovoli promet določenih količin nedoraslih rib, ulovljenih v skladu z drugim odstavkom 9. člena tega zakona.
46. člen
(tržni red za promet z ribami, ribiški proizvodi in izdelki)
Za promet z ribami, ribiškimi proizvodi in izdelki vlada predpiše tržni red za ribe, ribiške proizvode in izdelke (v nadaljnjem besedilu: tržni red).
47. člen
(vsebina tržnega reda)
(1) Tržni red določa in ureja:
– ribe, ribiške proizvode in izdelke, ki so predmet tržnega reda;
– tržne standarde;
– obveščanje potrošnikov;
– vzpostavitev organizacij v ribištvu;
– načrtovanje ribolova, ribogojstva in prometa z ribami in ribiškimi proizvodi;
– priporočene cene;
– cene za umik rib in ribiških proizvodov s trga;
– intervencije v prometu z ribami in ribiškimi proizvodi;
– referenčne cene;
– zaščitne ukrepe;
– mednarodno trgovino in carinsko ureditev.
(2) Ribe in ribiški proizvodi, ki so lahko predmet tržnega reda iz prejšnjega odstavka, so tisti, ki so v prometu v skladu s predpisom o kombinirani nomenklaturi s carinskimi stopnjami pod tarifno oznako 0301, 0302, 0303, 0304, 0305, 0306 in 0307.
(3) Ribiški izdelki, ki so lahko predmet tržnega reda iz prvega odstavka tega člena, so tisti, ki so v prometu v skladu s predpisom o kombinirani nomenklaturi s carinskimi stopnjami pod tarifno oznako 0511 v okviru podoznake 91 ribji odpadki in drugo, 1604, 1605, 1902 v okviru podoznake 20 polnjene testenine, kuhane ali nekuhane ali drugače pripravljene, ki vsebujejo več kot 20 mas.% rib, školjkarjev, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev in 2301 v okviru podoznake 20 moka, zdrob in peleti iz rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev.
48. člen
(tržni standardi)
(1) Za promet z ribami, ribiškimi proizvodi in izdelki se določijo tržni standardi, ki določajo klasifikacijo rib, ribiških proizvodov in izdelkov po vrsti, kakovosti, velikosti ali teži, pakiranje in označevanje.
(2) Tržne standarde predpiše minister.
49. člen
(prepovedi in izjeme)
(1) Ribe, ribiške proizvode in izdelke, ki niso v skladu s tržnimi standardi, je prepovedano dajati v promet oziroma jih razstavljati.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se smejo dajati v promet ribe in ribiški proizvodi, ki niso v skladu s tržnimi standardi, če gre za manjši ulov, ki je namenjen znanemu kupcu.
(3) Minister predpiše, kaj se šteje za manjši ulov iz prejšnjega odstavka.
50. člen
(obveščanje potrošnikov)
(1) Obveščanje potrošnikov o ribah, ribiških proizvodih in izdelkih v prometu ne sme biti zavajajoče glede trgovskega imena vrste, načina proizvodnje ali ribolovnega območja.
(2) Način in obliko obveščanja potrošnikov iz prejšnjega odstavka predpiše minister.
Organizacije v ribištvu
51. člen
(organizacija ribičev ali ribogojcev)
(1) Organizacija ribičev ali ribogojcev je pravna oseba, v katero se združujejo pravne in fizične osebe, ki izvajajo dejavnost ribolova oziroma predelave rib in ribiških proizvodov na ribiškem plovilu, ali izvajajo dejavnost ribogojstva.
(2) Organizacija ribičev ali ribogojcev se ustanovi z namenom racionalizacije ulova ali ribogojstva ter izboljšanja pogojev prodaje rib in ribiških proizvodov njenih članov.
(3) Organizacija ribičev ali ribogojcev za namene iz prejšnjega odstavka sprejme ukrepe za:
– spodbujanje načrtovanja ribolova ali ribogojstva s prilagajanjem povpraševanju tako po količini kot tudi kakovosti;
– spodbujanje koncentracije ponudbe;
– stabilizacijo cen;
– spodbujanje metod trajnostnega ribolova.
(4) Organizacija ribičev ali ribogojcev sprejme interna pravila, ki določajo zlasti:
– da pri ribolovu ali ribogojstvu in prometu z ribami in ribiškimi proizvodi člani uporabljajo pravila, ki jih je sprejela ta organizacija;
– da organizacija določi in izvaja ribolovne ukrepe, ko jim je določena ribolovna kvota;
– da organizacija določi in njeni člani izvajajo sprejete ukrepe, ki se nanašajo na spremembe ribolovnega napora;
– da ribič ribiško plovilo uporablja samo v okviru dejavnosti ene organizacije;
– da mora njen član ribe in ribiške proizvode dajati v promet samo preko te organizacije;
– da se obveza iz prejšnje alinee odpravi, če poteka dajanje v promet po že vnaprej določenih pravilih te organizacije;
– način dajanja podatkov, ki jih zahteva organizacija za določitev ukrepov, ki se nanašajo na določene ribe in ribiške proizvode;
– način ustanovitve in financiranja intervencijskega sklada;
– postopek izterjave finančnih obveznosti članov za potrebe financiranja organizacije ribičev ali ribogojcev;
– pravila za sprejem novih članov;
– kazni za kršenje pravil organizacije ribičev ali ribogojcev.
(5) Podrobnejše pogoje za delovanje organizacije ribičev ali ribogojcev predpiše minister.
52. člen
(priznanje in preklic priznanja organizacije ribičev ali ribogojcev)
(1) Da organizacija ribičev ali ribogojcev lahko uresničuje pravice in obveznosti iz tega zakona, mora biti priznana.
(2) Organizacijo ribičev ali ribogojcev prizna minister, če:
– ima sedež v Republiki Sloveniji;
– izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena;
– izpolnjuje predpisane organizacijske pogoje;
– izpolnjuje pogoje glede števila članov ter obsega ribolova ali ribogojstva.
(3) Organizacijo ribičev ali ribogojcev iz prejšnjega odstavka minister prizna z odločbo na podlagi njenega zahtevka.
(4) Z odločbo iz prejšnjega odstavka se organizaciji določi tudi območje njenega delovanja.
(5) Podrobnejše pogoje iz tretje in četrte alinee drugega odstavka tega člena predpiše minister.
(6) Ministrstvo redno preverja, če organizacije ribičev ali ribogojcev delujejo v skladu s pogoji priznanja.
(7) Priznanje se organizaciji ribičev ali ribogojcev prekliče, če:
– organizacija ne izpolnjuje več pogojev iz drugega odstavka tega člena;
– če je pridobila priznanje na podlagi neresničnih podatkov.
53. člen
(reprezentativnost priznane organizacije ribičev ali ribogojcev)
(1) Priznano organizacijo ribičev ali ribogojcev iz prejšnjega člena na njen zahtevek minister prizna kot reprezentativno, če organizacija na področju svojega delovanja izpolnjuje pogoje za reprezentativnost glede obsega ribolova ali ribogojstva in prometa z ribami in ribiškimi proizvodi na enem ali več mestih iztovarjanja oziroma prve prodaje.
(2) Podrobnejše pogoje iz prejšnjega odstavka predpiše minister.
54. člen
(razširitev pravil reprezentativne organizacije ribičev ali ribogojcev na nečlane)
(1) Za potrebe izvajanja ukrepov v ribištvu se lahko uporaba pravil, ki jih sprejme reprezentativna organizacija ribičev ali ribogojcev v skladu z 51. členom tega zakona, razširi tudi na:
– pravne in fizične osebe, ki opravljajo gospodarski ribolov ali ribogojstvo in ki niso člani te organizacije ali druge priznane organizacije ribičev ali ribogojcev;
– na druge priznane organizacije ribičev ali ribogojcev.
(2) O razširitvi uporabe pravil iz prejšnjega odstavka odloči vlada na predlog reprezentativne organizacije ribičev ali ribogojcev.
(3) Podrobnejše pogoje za razširitev uporabe pravil iz prvega odstavka tega člena predpiše vlada.
55. člen
(operativni program ribolova, ribogojstva in prometa)
(1) Na začetku ribolovnega leta organizacija ribičev ali ribogojcev pripravi operativni program ribolova ali ribogojstva in prometa z ribami in ribiškimi proizvodi za ribolovno leto.
(2) Operativni program in njegove spremembe odobri minister.
(3) Novemu članu organizacije ribičev ali ribogojcev v prvem letu po včlanitvi ni potrebno izvajati obveznosti iz tega programa.
56. člen
(finančne pomoči)
(1) Priznana organizacija ribičev ali ribogojcev lahko na podlagi odobrenega operativnega programa iz prejšnjega člena uveljavlja finančne pomoči po tem zakonu.
(2) Če organizacija ribičev ali ribogojcev nima odobrenega operativnega programa, za tisto ribolovno leto ni upravičena do finančne pomoči po tem zakonu, predvidene za intervencijske ukrepe na področju cen in intervencij.
(3) Če organizacija ribičev ali ribogojcev ne izvede ukrepov, določenih v operativnem programu, se ji v tistem ribolovnem letu:
– v primeru prve ugotovljene kršitve izplača le 75% odobrene finančne pomoči za intervencijske ukrepe na področju cen in intervencij;
– v primeru druge ugotovljene kršitve izplača le 50% odobrene finančne pomoči za intervencijske ukrepe na področju cen in intervencij;
– v primeru nadaljnjih ugotovljenih kršitev odobrena finančna pomoč ne izplača.
57. člen
(medpanožna organizacija)
(1) Medpanožna organizacija je pravna oseba, v katero se združujejo pravne in fizične osebe, ki izvajajo dejavnosti ribolova, ribogojstva, predelave rib in ribiških proizvodov oziroma prometa z ribami, ribiškimi proizvodi in izdelki.
(2) Medpanožna organizacija se ustanovi zaradi:
– izboljševanja znanja in preglednosti ribolova in trga;
– bolj usklajenega načina dajanja rib, ribiških proizvodov in izdelkov v promet, zlasti s pomočjo raziskovalnega dela in tržnih raziskav;
– proučevanja in razvoja tehnik za optimizacijo delovanja trga, vključno z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami;
– priprave standardnih pogodb;
– zagotavljanja podatkov in izvajanja raziskav, potrebnih za preusmerjanje ribolova v ribiške proizvode in izdelke, ki so glede na zahteve trga ter okus in pričakovanja potrošnikov bolj primerni, zlasti glede kakovosti;
– uporabe metod, ki prispevajo k trajnosti ribolovnih virov;
– razvoja metod in instrumentov ter organizacije programov usposabljanja za izboljšanje kakovosti rib, ribiških proizvodov in izdelkov;
– uvajanja ukrepov za izboljševanje zaščite označb izvora, oznak kakovosti in geografskega porekla rib, ribiških proizvodov in izdelkov;
– določanja pogojev za ribolov in promet z ribami, ribiškimi proizvodi in izdelki, ki so lahko bolj omejevalni od pogojev po tem zakonu;
– boljšega izkoriščanja potenciala ribolovnih virov;
– pospeševanja prodaje rib, ribiških proizvodov in izdelkov.
(3) Medpanožna organizacija lahko opravlja naloge iz prejšnjega odstavka samo, če je priznana.
58. člen
(priznanje in preklic priznanja medpanožne organizacije)
(1) Medpanožno organizacijo prizna minister, če izpolnjuje naslednje pogoje:
– da ribolov, ribogojstvo, predelava oziroma promet z ribami, ribiškimi proizvodi in izdelki njenih članov predstavlja pomemben delež na območju delovanja njenih članov;
– da v primeru, če njeni člani delujejo na več območjih, lahko dokažejo minimalno stopnjo reprezentativnosti na vsakem območju za vsako dejavnost, ki jo opravljajo;
– da sama ne opravlja dejavnosti ribolova, ribogojstva, predelave oziroma prometa z ribami, ribiškimi proizvodi in izdelki.
(2) Medpanožno organizacijo iz prejšnjega odstavka minister prizna z odločbo na podlagi njenega zahtevka.
(3) Z odločbo iz prejšnjega odstavka se medpanožni organizaciji določi tudi območje njenega delovanja.
(4) Ministrstvo redno preverja, če medpanožna organizacija deluje v skladu s pogoji priznanja.
(5) Minister prekliče priznanje medpanožni organizaciji, če medpanožna organizacija:
– ne izpolnjuje več pogojev za priznanje po tem zakonu;
– ovira predpisano izvajanje tržnega reda.
59. člen
(reprezentativnost priznane medpanožne organizacije)
Medpanožno organizacijo na podlagi njenega zahtevka minister prizna za reprezentativno, če obseg ribolova, ribogojstva, predelave oziroma prometa določenih vrst rib, ribiških proizvodov in izdelkov njenih članov predstavlja vsaj dve tretjini ulova, vzreje v ribogojstvu, predelave oziroma prometa s temi vrstami rib, ribiških proizvodov in izdelkov na območju delovanja te organizacije.
60. člen
(razširitev sporazumov in pravil reprezentativne medpanožne organizacije na nečlane)
(1) Za potrebe izvajanja ukrepov v ribištvu vlada na zahtevo reprezentativne medpanožne organizacije določi, da so sporazumi in pravila, sprejeti znotraj reprezentativne medpanožne organizacije, za določen čas obvezujoči tudi za druge pravne in fizične osebe, ki izvajajo dejavnosti ribolova, ribogojstva, predelave ali prometa z ribami, ribiškimi proizvodi in izdelki na območju ali območjih, kjer reprezentativna medpanožna organizacija deluje, in niso člani te reprezentativne medpanožne organizacije.
(2) Če se zahteva za razširitev sporazumov in pravil za druge pravne in fizične osebe, ki izvajajo dejavnosti ribolova, ribogojstva, predelave in prometa z ribami, ribiškimi proizvodi in izdelki nanaša na več kot eno območje, mora medpanožna organizacija dokazati svojo reprezentativnost za vsako od dejavnosti, ki jih izvajajo njeni člani, na vsakem od teh območij.
(3) Sporazumi in pravila, za katera se lahko zahteva razširitev na druge pravne in fizične osebe:
a) se morajo nanašati vsaj na enega od naslednjih ukrepov:
– obveščanje o ribolovu, ribogojstvu in prometu z ribami, ribiškimi proizvodi in izdelki;
– strožja pravila za ribolov, ribogojstvo in predelavo, ki so lahko bolj omejevalna od predpisanih pogojev;
– pripravo standardnih pogodb;
– pravila za promet z ribami, ribiškimi proizvodi in izdelki;
b) morajo veljati že najmanj eno leto;
c) so lahko obvezujoča največ tri leta;
d) ne smejo povzročati škode drugim pravnim in fizičnim osebam, ki izvajajo dejavnosti ribolova, ribogojstva, predelave ali prometa z ribami, ribiškimi proizvodi in izdelki, s sedežem na drugih območjih Republike Slovenije ali v drugih državah po mednarodnih pogodbah, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
(4) Razširitev sporazumov in pravil iz prvega odstavka tega člena ni mogoča, če so ti sporazumi oziroma pravila v nasprotju z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
61. člen
(sporazumi medpanožnih organizacij)
Ne glede na določila mednarodne pogodbe z Evropsko unijo, ki se nanašajo na izvajanje ukrepov v ribištvu, lahko priznane medpanožne organizacije sklepajo sporazume za opravljanje nalog iz 57. člena tega zakona, če ti sporazumi:
– ne zahtevajo uporabe fiksne cene;
– ne povzročajo kakršnegakoli drobljenja trgov z ribami, ribiškimi proizvodi in izdelki držav članic Evropske unije;
– ne ustvarjajo neenakih pogojev za enake posle z drugimi trgovskimi partnerji, ki bi bili zaradi tega v konkurenčno slabšem položaju;
– ne preprečujejo konkurence za bistveni delež rib, ribiških proizvodov in izdelkov, na katere se nanašajo;
– ne omejujejo konkurence tako, da bi to pomembno vplivalo na doseganje ciljev v ribištvu, ki so predmet sodelovanja medpanožnih organizacij.
Cene in intervencije
62. člen
(priporočene cene)
(1) Zaradi potrebe stabilizacije cen v prometu z ribami in ribiškimi proizvodi, usklajevanja ponudbe in povpraševanja na trgu in preprečevanja tržnih presežkov rib in ribiških proizvodov vlada za vsako ribolovno leto v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, določi seznam rib in ribiških proizvodov, za katere določi priporočeno ceno in obdobje, za katero te cene veljajo.
(2) Za potrebe določanja cen iz prejšnjega odstavka ministrstvo redno evidentira prodajne cene rib in ribiških proizvodov na reprezentativnih trgih in mestih uvoza rib, ribiških proizvodov in izdelkov, določenih v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
(3) Ministrstvo evidentirane podatke iz prejšnjega odstavka sporoča v mednarodni sistem zajema podatkov v skladu z mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slovenijo.
63. člen
(ribe in ribiški proizvodi, ki se umaknejo iz prometa)
(1) Na podlagi priporočenih cen iz prejšnjega člena vlada v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, za vsako ribolovno leto določi seznam določenih rib in ribiških proizvodov iz tržnega reda in cene, pod katerimi se te ribe in ribiški proizvodi ne dajejo v promet.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko organizacija ribičev ali ribogojcev samostojno umakne iz prometa tudi druge ribe oziroma ribiške proizvode iz tržnega reda, za katere vlada ne določi cen, pod katerimi se te ribe in ribiški proizvodi ne dajejo v promet.
64. člen
(cena umika)
(1) Organizacija ribičev ali ribogojcev lahko za ribe in ribiške proizvode, za katere velja tržni red in ustrezajo sprejetim tržnim standardom, določi cene, pod katerimi njeni člani ne dajejo teh rib oziroma ribiških proizvodov v promet. V tem primeru organizacija ribičev ali ribogojcev za količine, ki se umaknejo iz prometa:
– članom odobri odškodnino za ribe oziroma ribiške proizvode iz prvega odstavka prejšnjega člena;
– članom lahko odobri odškodnino tudi za ribe oziroma ribiške proizvode iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(2) Organizacija ribičev ali ribogojcev določi tak način umika rib oziroma ribiških proizvodov iz prometa, da to ne moti normalnega prometa.
(3) Za financiranje ukrepov umika rib oziroma ribiških proizvodov iz prometa organizacija ribičev ali ribogojcev ustanovi intervencijski sklad, ki se polni s prispevki članov na podlagi ocene količin, ki jih posamezni član ponuja v promet, ali pa so prispevki za vse člane enaki.
(4) Organizacija ribičev ali ribogojcev ministrstvu sporoča naslednje podatke:
– seznam rib oziroma ribiških proizvodov iz prvega odstavka tega člena;
– višino cen, pod katero ne dajejo rib oziroma ribiških proizvodov v promet, ki so bile predlagane in ki se uporabljajo;
– čas, za katerega veljajo cene, pod katero ne dajejo rib oziroma ribiških proizvodov v promet.
65. člen
(prodajne cene)
V skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, vlada za vsako ribolovno leto za določene ribe in ribiške proizvode določi prodajno ceno.
66. člen
(intervencije)
(1) Intervencije na trgu z ribami in ribiškimi proizvodi so:
– finančno nadomestilo organizacijam ribičev ali ribogojcev za izplačano odškodnino za umik rib in ribiških proizvodov s trga v skladu s prvo alineo prvega odstavka 64. člena tega zakona;
– pomoč za predelavo rib in ribiških proizvodov, ki se umaknejo s trga;
– pavšalna pomoč organizacijam ribičev ali ribogojcev pri samostojnih umikih in predelavi rib in ribiških proizvodov, ki jih izvedejo organizacije ribičev ali ribogojcev v skladu z drugim odstavkom 63. člena tega zakona;
– pomoč za zasebno skladiščenje rib in ribiških proizvodov, umaknjenih iz prometa v skladu s prvim odstavkom 64. člena tega zakona;
– dodatek za organizacije ribičev ali ribogojcev;
– druge pomoči, ki jih določi vlada na podlagi mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
(2) Uvedbo ukrepov intervencij iz prejšnjega odstavka ter višino finančnih pomoči določi vlada na podlagi mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
Mednarodna trgovina z ribami, ribiškimi proizvodi in izdelki
67. člen
(uvozna in izvozna dovoljenja)
(1) Uvoz in izvoz rib, ribiških proizvodov in izdelkov sta lahko pogojena z uvoznimi ali izvoznimi dovoljenji v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
(2) Režim uvoza oziroma izvoza iz prejšnjega odstavka določi vlada.
68. člen
(posebne uvozne dajatve)
(1) Za izvajanje posebnih uvoznih dajatev se uporabljajo določbe zakona, ki ureja posebne uvozne dajatve, če ta zakon ne določa drugače. Posebne uvozne dajatve se določajo največ do višine in za tiste ribe, ribiške proizvode oziroma izdelke, kot je to določeno v mednarodnih pogodbah, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
(2) Za zagotavljanje uravnotežene preskrbe trga s surovinami, namenjenimi za predelovalno industrijo, se lahko uvozne dajatve za določene ribe, ribiške proizvode oziroma izdelke v celoti ali delno oprostijo za nedoločen čas v skladu s predpisom vlade.
69. člen
(carinske kvote)
Carinske kvote so določene količine rib, ribiških proizvodov oziroma izdelkov, ki se po preferencialnih carinskih stopnjah uvozijo v Republiko Slovenijo v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
70. člen
(referenčne uvozne cene)
(1) Vlada lahko vsako ribolovno leto določi referenčne uvozne cene za ribe, ribiške proizvode oziroma izdelke, ki so predmet tržnega reda, v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
(2) Ukrepe v zvezi z uporabo referenčnih uvoznih cen določi vlada.
71. člen
(zajem podatkov o mednarodni trgovini)
(1) Ministrstvo vodi evidenco o cenah in količinah uvoženih rib, ribiških proizvodov in izdelkov, ki so predmet tržnega reda.
(2) Evidentirane cene iz prejšnjega odstavka morajo biti enake carinski vrednosti.
(3) Ministrstvo evidentirane cene iz prvega odstavka tega člena sporoča v mednarodni sistem zajema podatkov v skladu z mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slovenijo.
72. člen
(zaščitni ukrepi)
(1) Če zaradi uvoza ali izvoza določenih rib, ribiških proizvodov oziroma izdelkov pride ali grozi, da bo prišlo do motenj na trgu, kar lahko ogrozi zastavljene cilje v ribištvu, vlada v zunanjetrgovinskem prometu z ribami, ribiškimi proizvodi oziroma izdelki uvede zaščitne ukrepe, upoštevajoč omejitve iz mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
(2) Postopek in vrste zaščitnih ukrepov iz prejšnjega odstavka predpiše vlada.
73. člen
(pooblastila carinskih organov)
Carinski organi izvajajo nadzor, ki je potreben za izvajanje določb o mednarodni trgovini iz 70. člena tega zakona, ter kontrolo izvajanja uvoza oziroma izvoza rib, ribiških proizvodov oziroma izdelkov.
VII. SPREMLJANJE IZVAJANJA UKREPOV V RIBIŠTVU
74. člen
(spremljanje)
(1) Za spremljanje uresničevanja ukrepov na področju ribištva se oblikuje sistem, ki vključuje predvsem tehnično spremljanje dejavnosti v ribištvu. Spremlja se zlasti izvajanje:
– ukrepov za ohranjanje in upravljanje ribolovnih virov;
– strukturnih ukrepov v ribištvu;
– ukrepov v zvezi s prometom z ribami, ribiškimi proizvodi in izdelki.
(2) Spremlja se vse dejavnosti v ribištvu na ozemlju Republike Slovenije.
(3) Spremljanje velja tudi za ribiška plovila, ki so registrirana v tujih državah, vendar ne sme omejevati pravic do neškodljivega prehoda teritorialnega morja po predpisih o pomorstvu.
75. člen
(spremljanje ribolova)
(1) Ribolov spremljajo pristaniški nadzorniki pristojnega organa za pomorstvo v skladu s pooblastili, ki jih imajo po zakonu, ki ureja pomorstvo.
(2) Pristaniški nadzorniki imajo po tem zakonu naslednja pooblastila:
– pregledovati dovoljenja za gospodarski ribolov in posebna dovoljenja za gospodarski ribolov ter dovoljenja za negospodarski ribolov;
– pregledovati karte za rekreacijski ribolov;
– pregledovati ribolovna orodja;
– pregledovati ribiško opremo;
– preverjati dnevno dovoljeno količino ulova;
– nadzirati gibanje ribiških plovil, zlasti med izvajanjem ribolova;
– podati predlog za uvedbo postopka o prekršku ali izreči denarno kazen.
(3) Organ, pristojen za pomorstvo, obvešča o ugotovitvah in ukrepih pristaniških nadzornikov inšpektorja za ribištvo.
76. člen
(spremljanje gibanja ribiških plovil)
(1) Spremljanje gibanja ribiških plovil s kopnega opravlja pristojni organ za pomorstvo.
(2) Sistem spremljanja gibanja ribiških plovil določi minister v soglasju z ministrom, pristojnim za pomorstvo.
77. člen
(spremljanje in evidentiranje ulova)
(1) Za spremljanje ulova in z njim povezanih dejavnosti morajo poveljniki ribiških plovil celotne dolžine 10 m ali več voditi ribolovni dnevnik in izpolnjevati podatke o količini ulova po vrstah, času in mestu ulova za vsak ribolovni dan posebej in na tisti dan ter poročati v skladu s 15. členom tega zakona.
(2) Podrobnejšo vsebino ribolovnega dnevnika in njegovo obliko določi minister.
78. člen
(mesta iztovarjanja ulova in prve prodaje rib in ribiških proizvodov)
(1) Pravne in fizične osebe, ki izvajajo gospodarski ribolov, smejo v Republiki Sloveniji iztovarjati ulov samo v ribiških pristaniščih Koper, Izola in Piran.
(2) Prva prodaja je prvo dajanje rib in ribiških proizvodov v promet.
(3) Pravne in fizične osebe smejo dajati ribe in ribiške proizvode v prvo prodajo samo na za to določenih mestih prve prodaje, razen v primeru, če se prodaja vrši za znanega kupca.
(4) Mesta prve prodaje, ki izpolnjujejo pogoje za promet z ribami in ribiškimi proizvodi, določi minister.
79. člen
(dolžnost poročanja)
(1) Mesta prve prodaje rib in ribiških proizvodov so dolžna sporočati ministrstvu podatke o prometu z ribami in ribiškimi proizvodi po vrstah, količinah in cenah rib in ribiških proizvodov.
(2) V primeru, da prva prodaja iztovorjenih rib in ribiških proizvodov ne poteka preko določenih mest prve prodaje, jih kupec ne sme dajati v nadaljnji promet, dokler ministrstvu ne sporoči podatkov o nakupu po vrsti, količini in ceni rib in ribiških proizvodov.
(3) Podatki iz prvega in drugega odstavka tega člena se sporočajo dnevno.
(4) Minister določi natančnejšo vsebino in postopke za poročanje o opravljeni prvi prodaji iz prvega in drugega odstavka tega člena.
80. člen
(iztovarjanje rib in ribiških proizvodov iz tujih ribiških plovil)
(1) Ribiško plovilo, registrirano v tretji državi, ki želi iztovoriti ribe oziroma ribiške proizvode v Republiki Sloveniji, mora o tem obvestiti ministrstvo najkasneje 72 ur pred predvidenim prihodom. Ministrstvo potrdi prejem obvestila.
(2) Ribiško plovilo, registrirano v tretji državi, sme iztovarjati ribe oziroma ribiške proizvode samo v ribiškem pristanišču Koper.
(3) Za ribe in ribiške proizvode, ki jih ribiško plovilo iz prvega odstavka tega člena želi iztovoriti v Republiki Sloveniji, mora poveljnik tega plovila voditi ribolovni dnevnik v skladu s tem zakonom.
(4) Postopek iztovarjanja predpiše minister.
81. člen
(pretovarjanje rib)
(1) Pri pretovarjanju rib in ribiških proizvodov, za katere je določen celotni dovoljeni ulov ali ribolovna kvota, sta poveljnik ribiškega plovila, s katerega se pretovarja, in poveljnik plovila, na katerega se pretovarja, ne glede na mesto pretovarjanja, dolžna o pretovoru voditi evidenco pretovora in o tem poročati ministrstvu najkasneje 24 ur pred začetkom pretovarjanja in po zaključenem pretovoru.
(2) Poveljnik ribiškega plovila, s katerega se pretovarja, in poveljnik plovila, na katerega se pretovarja, morata pristojnim organom dovoliti, da preverijo točnost podatkov iz prejšnjega odstavka.
(3) Način poročanja o pretovarjanju rib in ribiških proizvodov določi minister.
82. člen
(spremljanje uporabe različnih ribolovnih orodij)
(1) Če je bil ulov med eno plovbo pridobljen z različnimi ribolovnimi orodji (npr. mrežami z različno velikimi očesi), se sestava ulova po posameznih vrstah rib in ribiških proizvodov izračuna za vsak del ulova, ki je bil pridobljen pod različnimi pogoji.
(2) V ribolovni dnevnik in v deklaracijo o iztovarjanju se morajo vpisati vse spremembe uporabe ribolovnega orodja in sestava ulova z vsakim od njih.
83. člen
(kršitve)
(1) Ribiška plovila, ki kršijo oziroma večkrat zapored kršijo določbe tega zakona, so predmet poostrenega nadzora.
(2) Ministrstvo obvešča v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, o imenu in zunanjih identifikacijskih oznakah in številkah na ribiškem plovilu, za katero velja poostreni nadzor.
84. člen
(strukturni ukrepi v ribištvu)
Strukturni ukrepi v ribištvu, določeni v programu razvoja ribištva, so usmerjeni v povečevanje učinkovitosti in konkurenčnosti ribolova, ribogojstva in predelave rib, ribiških proizvodov in izdelkov.
85. člen
(spremljanje in preverjanje ukrepov v ribištvu)
Za uresničevanje določb prejšnjega člena se spremljajo in preverjajo zlasti ukrepi s področij:
– prestrukturiranja, obnove in modernizacije ribiške flote;
– prilagoditve ribolovnih zmogljivosti ribolovnim možnostim;
– omejitve ribiškega napora;
– omejitve oblik in števila ribolovnih orodij in načina njihove uporabe;
– razvoja ribogojstva.
86. člen
(vrednotenje ukrepov v ribištvu)
Za vrednotenje ugotovitev iz prejšnjega člena minister vzpostavi sistem vrednotenja. To je zlasti navzkrižno preverjanje informacij o zmogljivosti ribiške flote in njene dejavnosti, med drugim predvsem podatkov iz:
– ribolovnih dnevnikov;
– dokumentov o iztovarjanju;
– evidence ribiških plovil.
87. člen
(Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja)
Pri izvajanju ukrepov v ribištvu po tem zakonu izvaja Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja zlasti naslednje naloge:
– izvaja strukturne ukrepe v ribištvu v skladu s programom razvoja ribištva;
– izvaja tržne ukrepe na trgu z ribami, ribiškimi proizvodi in izdelki;
– pripravlja analize in poročila s področja ribištva;
– vzpostavi in izvaja tržno-informacijski sistem na področju ribištva.
VIII. INŠPEKCIJSKI NADZOR
88. člen
(izvajanje nadzora)
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravljajo inšpektorji za ribištvo, inšpektorji za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil in pomorski inšpektorji, vsak v okviru svojih pristojnosti.
(2) O izvajanju nadzora se inšpektorji iz prejšnjega odstavka medsebojno obveščajo.
(3) Pravne in fizične osebe morajo inšpektorju za ribištvo, inšpektorju za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil in pomorskemu inšpektorju omogočiti nemoteno opravljanje inšpekcijskega nadzorstva, ga pri tem ne smejo ovirati in mu morajo dati zahtevane listine, podatke, pojasnila ali potrebne predmete.
(4) Pravne in fizične osebe morajo v določenem roku ravnati v skladu z izvršljivo odločbo, s katero jim je inšpektor po tem zakonu odredil izvršitev ukrepov, ki jih določa ta zakon.
(5) Inšpektorji iz prvega odstavka tega člena so dolžni o ugotovljenih nepravilnostih sproti obveščati ministrstvo.
89. člen
(pooblastila inšpektorja za ribištvo)
Inšpektor za ribištvo ima poleg pooblastil, ki jih ima po drugih predpisih, še naslednja pooblastila:
– pregledovati ribiška plovila, ribolovna orodja in listine ribiških plovil;
– pregledovati dovoljenja za gospodarski ribolov in posebna dovoljenja za gospodarski ribolov;
– pregledovati dovoljenja za negospodarski ribolov na morju;
– pregledovati dnevne in tedenske karte za rekreacijski ribolov na morju;
– pregledovati evidence in dokumente, določene s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi;
– pregledovati objekte pravnih in fizičnih oseb, ki se ukvarjajo z dejavnostmi v ribištvu, ter dokumentacijo, ki jo po tem zakonu potrebujejo za izvajanje teh dejavnosti;
– pregledovati evidenco ribiških plovil;
– predlagati izbris iz evidence ribiških plovil, evidenc in zbirk podatkov po tem zakonu;
– pregledovati ulov;
– preverjati dnevno dovoljeno količino ulova iz športnega in rekreacijskega ribolova;
– pregledovati ribiško opremo;
– nadzirati gibanje ribiških plovil, še zlasti med izvajanjem ribolova;
– nadzirati iztovor rib;
– nadzirati pretovor rib;
– nadzirati delovanje in opravljanje nalog javne službe v ribištvu;
– preverjati izpolnjevanje pogojev za opravljanje nalog javne službe v ribištvu;
– ugotavljati nezakonito pridobitev sredstev oziroma nenamensko porabo sredstev po tem zakonu.
90. člen
(ukrepi inšpektorja za ribištvo)
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora lahko inšpektor za ribištvo poleg ukrepov, določenih z drugimi predpisi, odredi še naslednje ukrepe:
– odvzame s tem zakonom prepovedana sredstva in ribolovna orodja;
– odvzame dokumentacijo za ugotavljanje dejanskega stanja na podlagi ugotovljenega suma storitve prekrška;
– trajno ali začasno odvzame ribolovno dovoljenje, ribiško plovilo, ribolovna orodja in ulov,
– trajno ali začasno prepove izvajanje dejavnosti ribolova ali ribogojstva;
– do odločitve pristojnega organa prepove opravljanje javne službe izvajalcu javne službe, če ne izpolnjuje predpisanih pogojev, ter predlaga odvzem koncesije.
91. člen
(pooblastila pomorskega inšpektorja)
Pomorski inšpektor ima poleg pooblastil, ki jih ima po predpisih o pomorstvu in drugih predpisih, še naslednja pooblastila:
– pregledati dovoljenja za gospodarski ribolov in posebna dovoljenja za gospodarski ribolov ter dovoljenja za negospodarski ribolov;
– pregledati karte za rekreacijski ribolov;
– preverjati dnevno dovoljeno količino ulova iz športnega in rekreacijskega ribolova;
– nadzirati gibanje ribiških plovil pri izvajanju ribolova.
92. člen
(pooblastila inšpektorja za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil)
Inšpektor za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil ima poleg pooblastil, ki jih ima po drugih predpisih, še naslednja pooblastila:
– nadzirati promet z ribami, ribiškimi proizvodi in izdelki;
– pregledovati objekte pravnih in fizičnih oseb, ki se ukvarjajo z ribolovom, ribogojstvom, predelavo in prometom z ribami, ribiškimi proizvodi in izdelki in dokumentacijo, ki jo potrebujejo za izvajanje dejavnosti;
– nadzirati kakovost rib, ribiških proizvodov in izdelkov v skladu s predpisi.
93. člen
(ukrepi inšpektorja za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil)
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora lahko inšpektor za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil poleg ukrepov, določenih z drugimi predpisi, odredi še naslednje ukrepe:
– prepove uporabo označb in promet z ribami, ribiškimi proizvodi in izdelki, ki ne izpolnjujejo predpisanih zahtev;
– odredi preizkus skladnosti s predpisi za ribe, ribiške proizvode in izdelke, ki so v prometu,
– prepove promet ali odredi neškodljivo uničenje rib, ribiških proizvodov oziroma izdelkov, če njihova kakovost ne ustreza predpisani;
– prepove prepustitev rib, ribiških proizvodov oziroma izdelkov v carinski postopek sprostitve blaga v prosti promet, če niso skladni s predpisanimi zahtevami;
– prepove uporabo listin o skladnosti za ribe, ribiške proizvode oziroma izdelke, ki niso v skladu s predpisi;
– prepove način oglaševanja rib, ribiških proizvodov in izdelkov, ki zavaja ali bi lahko zavajal potrošnika.
IX. NALOGE POLICIJE
94. člen
(nadzor policije)
(1) Nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravlja tudi policija.
(2) Policisti imajo pri izvajanju nadzora pravico:
– pregledati ribiška plovila, ribolovna orodja in listine ribiških plovil;
– pregledati dovoljenja za gospodarski ribolov in posebna dovoljenja za gospodarski ribolov ter dovoljenja za negospodarski ribolov;
– pregledati karte za rekreacijski ribolov;
– preverjati dnevno dovoljeno količino ulova iz športnega in rekreacijskega ribolova;
– nadzirati gibanje ribiških plovil;
– zaseči ribolovna orodja, ribiška plovila in ulov;
– podati predlog za uvedbo postopka o prekršku ali izreči denarno kazen.
X. KAZENSKE DOLOČBE
95. člen
(prekrški pravnih in fizičnih oseb)
(1) Z denarno kaznijo od 100.000 tolarjev do 10,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1. izvaja ribolov z ribolovnimi orodji, ki ne izpolnjujejo predpisanih tehničnih pogojev ali jih ne uporablja na predpisan način (prvi odstavek 6. člena);
2. so na ribiškem plovilu prepovedana sredstva in ribolovna orodja (prvi in drugi odstavek 7. člena);
3. izvaja ribolov s prepovedanimi sredstvi in ribolovnimi orodji (prvi, drugi in tretji odstavek 7. člena);
4. uporablja strgače za negospodarski ribolov v notranjih morskih vodah in teritorialnih vodah Republike Slovenije za znanstvene, raziskovalne in izobraževalne namene brez dovoljenja (četrti in peti odstavek 7. člena);
5. uporablja strgače za gospodarski ribolov v notranjih morskih vodah in teritorialnih vodah Republike Slovenije brez dovoljenja (četrti in peti odstavek 7. člena);
6. uporablja obkroževalne mreže in potegalke z obrežja brez dovoljenja (šesti in sedmi odstavek 7. člena);
7. pri gospodarskem ribolovu uporablja naprave, ki omogočajo dihanje pod vodo (osmi odstavek 7. člena);
8. so na ribiškem plovilu ribolovna orodja, ki niso vpisana v dovoljenju za gospodarski ribolov za ribiško plovilo (8. člen, deveti odstavek 18. člena);
9. izvaja ribolov z ribolovnimi orodji, ki niso v skladu z dovoljenjem za gospodarski ribolov za ribiško plovilo (8. člen);
10. namensko lovi nedorasle ribe brez dovoljenja (prvi in drugi odstavek 9. člena);
11. uporablja vlečne mreže v priobalnem pasu treh navtičnih milj brez dovoljenja (drugi in tretji odstavek 10. člena);
12. nad travniki morskih cvetnic izvaja ribolov z vlečnimi mrežami (četrti odstavek 10. člena);
13. uporablja obkroževalne mreže v nasprotju s petim odstavkom 10. člena tega zakona;
14. izvaja ribolov v nasprotju z dobro ribiško prakso (prvi in drugi odstavek 11. člena);
15. izvaja gospodarski ribolov v ribolovnih rezervatih brez posebnega dovoljenja (tretji in četrti odstavek 12. člena);
16. izvaja negospodarski ribolov v nasprotju s šestim in sedmim odstavkom 12. člena tega zakona;
17. njeno ribiško plovilo pluje v ribolovnem rezervatu brez posebnega dovoljena za gospodarski ribolov (osmi odstavek 12. člena);
18. izvaja gospodarski ribolov s plovilom, ki ni ribiško plovilo, ali z ribiškim plovilom, za katerega nima dovoljenja za gospodarski ribolov (prvi odstavek 13. člena, šesti odstavek 18. člena);
19. ribiškega plovila ne prijavi v evidenco ribiških plovil (prvi odstavek 14. člena);
20. ne poroča ali prepozno poroča o opravljenem gospodarskem ribolovu (prvi odstavek 15. člena);
21. izvaja gospodarski ribolov brez dovoljenja za gospodarski ribolov (prvi odstavek 17. člena);
22. na ribiškem plovilu med izvajanjem gospodarskega ribolova ni osebe, ki je strokovno usposobljena za opravljanje gospodarskega ribolova (sedmi odstavek 18. člena);
23. med izvajanjem gospodarskega ribolova dovoljenje za gospodarski ribolov ni na ribiškem plovilu (osmi odstavek 18. člena);
24. ne obvesti ali prepozno obvesti izdajatelja dovoljenja za gospodarski ribolov o nastalih spremembah iz druge, tretje in četrte alinee prvega odstavka 21. člena (22. člen);
25. izvaja gospodarski ribolov brez posebnega dovoljenja na območjih in v primerih, kjer je posebno dovoljenje predpisano (prvi odstavek 24. člena);
26. ne opravlja gospodarskega ribolova v skladu s posebnim dovoljenjem (prvi in drugi odstavek 24. člena, drugi odstavek 25. člena);
27. izvaja negospodarski ribolov brez dovoljenja (drugi odstavek 27. člena);
28. izdaja dnevne ali tedenske karte za rekreacijski ribolov v nasprotju s predpisano vsebino, obliko ali načinom (četrti in šesti odstavek 28. člena);
29. daje v promet ribe, ujete ob izvajanju negospodarskega ribolova (30. člen);
30. huje krši obveznosti iz koncesijske pogodbe pri opravljanju nalog javne službe v ribištvu (36. člen);
31. ravna v nasprotju z drugim odstavkom 44. člena tega zakona;
32. daje v promet nedorasle ribe brez dovoljenja (45. člen);
33. daje v promet ali razstavlja ribe, ribiške proizvode oziroma izdelke, ki niso v skladu s tržnimi standardi (prvi odstavek 49. člena);
34. obvešča potrošnike o ribah, ribiških proizvodih oziroma izdelkih, ki so v prometu, v nasprotju s 50. členom tega zakona;
35. ne spoštuje razširitve pravil reprezentativne organizacije ribičev ali ribogojcev (54. člen);
36. ne spoštuje razširitve sporazumov in pravil delovanja reprezentativne medpanožne organizacije (60. člen);
37. ne vodi ali ne vodi pravočasno predpisanega ribolovnega dnevnika (prvi odstavek 77. člena, 82. člen);
38. ne iztovarja rib na predpisanih mestih iztovarjanja (prvi odstavek 78. člena);
39. daje ribe oziroma ribiške proizvode v prvo prodajo v nasprotju s tretjim odstavkom 78. člena tega zakona;
40. ne pošilja predpisanih podatkov ali jih pošilja prepozno (prvi, drugi in tretji odstavek 79. člena);
41. ne iztovarja rib in ribiških proizvodov po predpisanem postopku (prvi, drugi in tretji odstavek 80. člena);
42. ne poroča o pretovarjanju rib in ribiških proizvodov na predpisan način (prvi odstavek 81. člena);
43. ravna v nasprotju z drugim odstavkom 81. člena tega zakona;
44. pri uporabi različnih ribolovnih orodij med eno plovbo ravna v nasprotju z 82. členom tega zakona.
(2) Z denarno kaznijo od 25.000 tolarjev do 5,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
(3) Z denarno kaznijo od 30.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
96. člen
(prekrški fizičnih oseb)
Z denarno kaznijo od 3.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba, če:
1. pri izvajanju športnega in rekreacijskega ribolova uporablja ribiško opremo, ki ne izpolnjuje predpisanih tehničnih pogojev (prvi odstavek 6. člena);
2. pri izvajanju športnega in rekreacijskega ribolova uporablja naprave, ki omogočajo dihanje pod vodo (osmi odstavek 7. člena);
3. ob izvajanju športnega ali rekreacijskega ribolova namensko lovi nedorasle ribe (prvi odstavek 9. člena);
4. ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 11. člena tega zakona;
5. izvaja športni ali rekreacijski ribolov s plovila v ribolovnih rezervatih (šesti odstavek 12. člena);
6. izvaja gospodarski ribolov brez dovoljenja za gospodarski ribolov oziroma posebnega dovoljenja za gospodarski ribolov (prvi odstavek 17. člena, prvi odstavek 24. člena),
7. izvaja negospodarski ribolov brez dovoljenja (drugi odstavek 27. člena);
8. izvaja športni ribolov s podvodno puško brez dovoljenja (prvi odstavek 29. člena);
9. izvaja rekreacijski ribolov s podvodno puško (drugi odstavek 29. člena);
10. izvaja športni ribolov s podvodno puško v času, ko je to prepovedano (četrti odstavek 29. člena);
11. ima na plovilu, s katerega se izvaja ribolov, hkrati podvodno puško in naprave, ki omogočajo dihanje pod vodo (peti odstavek 29. člena);
12. plava s podvodno puško v območjih, kjer je to prepovedano (šesti odstavek 29. člena);
13. daje v promet ribe, ujete ob izvajanju negospodarskega ribolova (30. člen).
97. člen
(kazni za prekrške pravnih in fizičnih oseb)
(1) Z denarno kaznijo od 100.000 tolarjev do 1,500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1. inšpektorju ne omogoči nemotenega opravljanja inšpekcijskega nadzorstva ali ga pri tem ovira, žali ali če mu ne da zahtevanih listin, podatkov, pojasnil ali predmetov (tretji odstavek 88. člena);
2. ne ravna v skladu z izvršljivo odločbo, s katero je inšpektor odredil izvršitev ukrepov, ki jih določa ta zakon ali drug predpis v roku, ki je določen z odločbo (četrti odstavek 88. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 50.000 tolarjev do 1,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
(3) Z denarno kaznijo od 30.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
98. člen
(mandatne kazni za fizične osebe)
Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev, ki se izterja na kraju samem, se za prekršek kaznuje fizična oseba, če:
1. izvaja rekreacijski ribolov brez dnevne ali tedenske karte za rekreacijski ribolov (tretji odstavek 27. člena);
2. ob izvajanju športnega ribolova nima pri sebi dovoljenja za športni ribolov (peti odstavek 27. člena);
3. ob izvajanju rekreacijskega ribolova nima pri sebi dnevne ali tedenske karte za rekreacijski ribolov (peti odstavek 27. člena);
4. izvaja športni ali rekreacijski ribolov z nedovoljeno ribiško opremo ali na nedovoljen način (prvi odstavek 28. člena);
5. preseže dnevno dovoljeno količino ulova (prvi odstavek 28. člena);
6. izvaja športni ribolov s podvodno puško v nasprotju s prvim odstavkom 29. člena tega zakona.
99. člen
(varstveni ukrepi)
(1) Za prekrške iz 2., 3., 5., 9., 10., 11., 12., 15., 17., 18., 21., 25. in 26. točke prvega odstavka 95. člena tega zakona se poleg predpisane denarne kazni obvezno izreče tudi varstveni ukrep začasnega odvzema ribiškega plovila.
(2) Za prekršek iz 4. točke prvega odstavka 95. člena tega zakona se poleg predpisane denarne kazni obvezno izreče tudi varstveni ukrep začasnega odvzema plovila.
(3) Za prekrške iz 2., 3., 5., 6., 8., 9., 10., 12., 15., 18., 21., 25. in 26. točke prvega odstavka 95. člena tega zakona se poleg predpisane denarne kazni obvezno izreče tudi varstveni ukrep trajnega odvzema ribolovnega orodja.
(4) Za prekršek iz 4. točke prvega odstavka 95. člena tega zakona se poleg predpisane denarne kazni obvezno izreče tudi varstveni ukrep trajnega odvzema strgače.
(5) V primeru tretjega zaporednega prekrška iz 2., 3., 5., 10., 11., 12., 15., 17., 18., 20., 21., 25. in 26. točke prvega odstavka 95. člena tega zakona se poleg predpisane denarne kazni obvezno izreče tudi varstveni ukrep trajnega odvzema ribiškega plovila.
(6) Za prekršek iz 8., 9., 10., 11. in 12. točke 96. člena tega zakona se poleg predpisane denarne kazni obvezno izreče tudi varstveni ukrep trajnega odvzema podvodne puške.
(7) Za prekršek iz 3., 5. in 7. točke prvega odstavka 96. člena tega zakona se poleg predpisane denarne kazni obvezno izreče tudi varstveni ukrep trajnega odvzema plovila, ter ribiške opreme in odvzame premoženjska korist (ulov).
(8) Ukrep iz prvega in drugega odstavka tega člena sme trajati najmanj en mesec in največ šest mesecev.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
100. člen
(oprostilo od izpita)
Izpita iz tretjega odstavka 23. člena tega zakona niso dolžne delati osebe, ki so v skladu s predpisi pridobile potrdilo o strokovni usposobljenosti za opravljanje gospodarskega ribolova pred uveljavitvijo tega zakona.
101. člen
(prenos dokumentacije)
Vso dokumentacijo v zvezi z izdanimi dovoljenji za gospodarski ribolov so upravne enote dolžne posredovati ministrstvu v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
102. člen
(izvajalci strokovnih nalog v prehodnem obdobju)
(1) Do določitve oziroma izbire izvajalcev javne službe po tem zakonu izvaja monitoring ribolovnih virov kot javno službo še naprej Nacionalni inštitut za biologijo.
(2) Do izdaje podzakonskih predpisov oziroma drugih aktov, s katerimi se uredi financiranje javne službe po tem zakonu, se strokovne naloge javne službe financirajo na dosedanji način.
103. člen
(izvršilni predpisi)
Vlada in pristojni ministri izdajo izvršilne predpise po tem zakonu v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
104. člen
(začetek uporabe določb)
Določbe 32., 61., 80. in 81. člena tega zakona se začnejo uporabljati z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.
105. člen
(prenehanje veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati zakon o morskem ribištvu (Uradni list SRS, št. 25/76, 29/86, 47/87 in Uradni list RS, št. 41/99) in naslednji predpisi:
– pravilnik o pogojih in načinu opravljanja gospodarskega in športnega ribolova (Uradni list SRS, št. 20/77, 27/87 in Uradni list RS, št. 36/96);
– pravilnik o načinu vodenja ribiškega registra in o obrazcu ribiškega registra in o obrazcu dovoljenj za gospodarski oziroma športni ribolov (Uradni list SRS, št. 20/77, 27/87 in Uradni list RS, št. 36/96);
– pravilnik o številu in sestavi komisije ter o programu za ugotavljanje strokovne usposobljenosti ribičev (Uradni list SRS, št. 20/77, 27/87 in Uradni list RS, št. 36/96);
– odredba o opredelitvi in varstvu ribjega zaroda, nedoraslih in drugih morskih živali (Uradni list SRS, št. 20/77 in 27/87);
– odredba o določitvi pristojbin za morski športni ribolov (Uradni list RS, št. 34/96);
– odlok o morskem ribištvu (Uradne objave občin Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana, št. 42/87 in 1/94, Primorske novice);
– odredba o izjemoma dovoljenem ribolovu v obalnem pasu portoroškega zaliva (Uradne objave občin Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana, št. 1/88, Primorske novice).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona se v zakonu o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96, 31/98 – odločba US, 1/99 – ZNIDC, 54/2000 – ZKme, 68/2000 – odločba US in 27/2002 – odločba US) v prvem odstavku 22. člena črta druga alinea, v tretji alinei prvega odstavka istega člena pa se v prvem stavku črta besedilo “ali ribiško“ in besedilo “oziroma ribiški kmetiji“.
106. člen
(uporaba zakonskih predpisov)
Do vzpostavitve financiranja ribištva po tem zakonu se uporablja določba 135. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/2000).
107. člen
(uporaba podzakonskih predpisov)
Ne glede na določbe 105. člena tega zakona se do izdaje podzakonskih predpisov po tem zakonu še naprej uporabljajo naslednji podzakonski predpisi:
– pravilnik o pogojih in načinu opravljanja gospodarskega in športnega ribolova (Uradni list SRS, št. 20/77, 27/87 in Uradni list RS, št. 36/96);
– pravilnik o načinu vodenja ribiškega registra in o obrazcu ribiškega registra in o obrazcu dovoljenj za gospodarski oziroma športni ribolov (Uradni list SRS, št. 20/77, 27/87 in Uradni list RS, št. 36/96);
– pravilnik o številu in sestavi komisije ter o programu za ugotavljanje strokovne usposobljenosti ribičev (Uradni list SRS, št. 20/77, 27/87 in Uradni list RS, št. 36/96);
– odredba o opredelitvi in varstvu ribjega zaroda, nedoraslih in drugih morskih živali (Uradni list SRS, št. 20/77 in 27/87);
– odredba o določitvi pristojbin za morski športni ribolov (Uradni list RS, št. 34/96);
– odlok o morskem ribištvu (Uradne objave občin Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana, št. 42/87 in 1/94, Primorske novice).
108. člen
(prehodna obdobja)
(1) Dovoljenja za gospodarski ribolov, izdana v skladu s predpisi, veljajo do izdaje dovoljenj za gospodarski ribolov po tem zakonu, vendar največ eno leto po uveljavitvi tega zakona.
(2) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na dovoljenje za športni ribolov in na dnevne oziroma tedenske karte za rekreacijski ribolov, se začnejo uporabljati s 1. 1. 2003.
109. člen
(program prestrukturiranja za kmete-ribiče)
(1) Zaradi nove ureditve statusa upravičencev do opravljanja dejavnosti gospodarskega ribolova vlada v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona sprejme program prestrukturiranja za morske ribiče, ki opravljajo gospodarski ribolov, imajo status kmeta in se na področju pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja štejejo za kmete in ki bodo zaradi neizpolnjevanja zahtev iz 17. člena tega zakona prenehali opravljati to dejavnost. S programom se bo tem osebam omogočilo predčasno upokojitev v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ali prezaposlitev v okviru možnosti aktivne politike zaposlovanja.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka prejšnjega člena velja za osebe iz prejšnjega odstavka dovoljenje za gospodarski ribolov dokler so vključene v program prestrukturiranja.
(3) Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko uresničujejo pravice na področju pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja kot kmetje največ 24 mesecev po uveljavitvi tega zakona.
110. člen
(veljavnost zakona)
Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 325-04/99-5/2
Ljubljana, dne 12. junija 2002.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.
