Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o preprečevanju pranja denarja (ZPPDen-1A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 20. junija 2002.

V zakonu o preprečevanju pranja denarja (Uradni list RS, št. 79/2001) se v 2. členu 5. točka spremeni tako, da se glasi:

“5. družbah za upravljanje investicijskih skladov, ustanoviteljih in upravljalcih vzajemnih pokojninskih skladov in pokojninskih družbah,“.

V 11. točki se za podtočko m) dodata podtočki n) in o), ki se glasita:

“n) organiziranja ali izvajanja dražb

o) trgovanja z umetninami“.

5. člen se spremeni tako, da se glasi:

“(1) Kadar organizacija za stranko odpre račun ali z njo vzpostavi trajno poslovno razmerje, hkrati opravi tudi identifikacijo.

(2) Organizacija mora pri vsaki transakciji ali pri več med seboj povezanih transakcijah, ki presegajo vrednost 3,000.000 tolarjev, opraviti identifikacijo.
(3) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena se pri zavarovalnicah in pri posrednikih pri prodaji zavarovalnih polic opravi identifikacija samo pri poslih življenjskega zavarovanja, ko posamezni obrok premije ali več obrokov premije, ki jih je potrebno plačati v enem letu, presega vrednost 200.000 tolarjev, ali ko plačilo enkratne premije presega vrednost 500.000 tolarjev. Identifikacija se opravi tudi v primerih, ko se posamezni obrok premije ali več obrokov premije, ki jih je potrebno plačati v enem letu, poveča ter preseže vrednost 200.000 tolarjev.
(4) Zavarovalnica ali druga organizacija opravi identifikacijo tudi pri poslih pokojninskega zavarovanja, če je zavarovalno polico mogoče prenesti ali jo uporabiti kot zavarovanje za najem posojila ali kredita.
(5) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena pravna in fizična oseba, ki opravlja posle v zvezi z dejavnostjo organiziranja ali izvajanja dražb ali trgovanja z umetninami, opravi identifikacijo samo pri gotovinski transakciji ali pri več med seboj povezanih gotovinskih transakcijah, ki presegajo vrednost 3,000.000 tolarjev.
(6) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena organizacija opravi identifikacijo pri vsaki gotovinski transakciji ali pri več med seboj povezanih gotovinskih transakcijah, ki presegajo vrednost 5,000.000 tolarjev.
(7) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena se pri igralnicah in drugih koncesionarjih za posebne igre na srečo opravi identifikacija ob vstopu strank v njihove prostore.
(8) Pri transakcijah iz drugega in šestega odstavka tega člena igralnica ali drug koncesionar za posebne igre na srečo opravi identifikacijo samo takrat, ko se transakcija izvaja na blagajni.
(9) Identifikacija pri izvajanju določenih transakcij iz drugega do vključno šestega odstavka tega člena in iz prvega odstavka 28.a člena tega zakona ni potrebna, kadar je stranka:
1. državni organ ali organizacija z javnimi pooblastili;
2. organizacija iz 2. člena tega zakona, ki jo določi minister, pristojen za finance. Pri tem minister upošteva predvsem izvajanje predpisov s področja preprečevanja in odkrivanja pranja denarja v organizacijah iz 2. člena tega zakona ter ugotovitve Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja (v nadaljnjem besedilu: urad) in organov nadzora v zvezi s tem;
3. kreditna ali finančna inštitucija s sedežem v državah članicah Evropske unije ali v tistih državah, ki po podatkih mednarodnih organizacij ali drugih pristojnih mednarodnih subjektov upošteva standarde na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja, ki jo določi minister, pristojen za finance. Pri tem minister upošteva, ali je ta stranka po podatkih urada in organov nadzora zavezanec za izvajanje predpisov s področja preprečevanja in odkrivanja pranja denarja.
(10) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena mora organizacija pri vsaki transakciji, ki se opravi na podlagi hranilne knjižice na geslo ali prinositelja, opraviti identifikacijo prinositelja hranilne knjižice.
(11) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena se identifikacija opravi vedno, kadar v zvezi s transakcijo ali stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja.“

6. člen se spremeni tako, da se glasi:

“(1) Pri identifikaciji na podlagi prvega in četrtega odstavka 5. člena tega zakona se pridobijo podatki iz 1., 2., 3., 4., 5. in 14. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona, razen podatka o davčni številki.

(2) Pri identifikaciji na podlagi drugega odstavka 5. člena tega zakona se pridobijo podatki iz 1., 2., 3., 6., 8., 9., 10. in 11. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona, razen podatka o davčni številki.
(3) Pri identifikaciji na podlagi tretjega odstavka 5. člena tega zakona se pridobijo podatki iz 1., 2., 3., 4., 5., 6., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona, razen podatka o davčni številki.
(4) Pri identifikaciji na podlagi petega odstavka 5. člena tega zakona se pridobijo podatki iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 9. 10. in 14. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona, razen podatka o davčni številki.
(5) Pri identifikaciji na podlagi šestega in desetega odstavka 5. člena tega zakona se pridobijo podatki iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 9. 10. in 14. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona.
(6) Pri identifikaciji na podlagi sedmega odstavka 5. člena tega zakona se pridobijo podatki iz 3. in 5. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona, razen podatka o davčni številki.
(7) Pri identifikaciji na podlagi enajstega odstavka 5. člena tega zakona se pridobijo podatki iz prvega odstavka 38. člena tega zakona.
(8) Če transakcije iz drugega, tretjega, petega in šestega odstavka 5. člena tega zakona potekajo na podlagi odprtega računa, trajnega poslovnega razmerja ali vstopa v igralnico oziroma v prostore drugega koncesionarja za posebne igre na srečo, se pri posameznih transakcijah pridobijo le manjkajoči podatki.
(9) Pri opravljanju dejavnosti v zvezi s posli hrambe v sefih se pri identifikaciji pridobijo podatki iz 1., 2., 3., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona, razen podatka o davčni številki.
(10) Pri pologih v dnevno nočni trezor se pridobijo podatki iz 2. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona o odgovornih osebah pravnih oseb.“

7. člen se spremeni tako, da se glasi:

“(1) Organizacija pridobi podatke o pravnih osebah iz 1. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona z vpogledom v originalno ali overjeno dokumentacijo iz sodnega ali drugega javnega registra, ki ne sme biti starejša od treh mesecev.

(2) Organizacija pridobi podatke iz 2. in 3. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona z vpogledom v uradni osebni dokument stranke. Če iz predloženega uradnega osebnega dokumenta ni mogoče pridobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo iz drugega uradnega osebnega dokumenta.
(3) Organizacija pridobi podatke iz 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11. in 12. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona z vpogledom v listine in poslovno dokumentacijo.
(4) Če iz uradnih osebnih dokumentov, listin in poslovne dokumentacije ni mogoče pridobiti vseh podatkov iz prvega odstavka 38. člena tega zakona, se manjkajoči podatki, razen podatkov iz 12. in 14. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona, pridobijo od stranke.
(5) Če je stranka nerezident, se pri identifikaciji iz prvega, petega, šestega, desetega in enajstega odstavka 5. člena tega zakona fotokopira tudi njen uradni osebni dokument.“

8. člen se spremeni tako, da se glasi:

“(1) Organizacija je dolžna pri identifikaciji iz 5. člena tega zakona zahtevati od stranke izjavo, ali posluje v svojem imenu ali kot pooblaščenec.

(2) Če opravlja transakcije v imenu stranke njen pooblaščenec, pridobi organizacija podatke iz 2. in 3. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona iz pisnega pooblastila stranke, v imenu katere nastopa pooblaščenec. Vse druge podatke iz prvega odstavka 38. člena tega zakona, razen podatkov iz 14. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona, pridobi organizacija na način, določen v 7. členu tega zakona.
(3) Če pooblaščenec odpira račun ali opravlja transakcije iz petega, šestega, desetega in enajstega odstavka 5. člena tega zakona v imenu tuje pravne osebe, ki ne opravlja ali ne sme opravljati trgovske ali proizvodne dejavnosti v državi, v kateri je registrirana, ali v primerih, ko gre za fiduciarne ali druge podobne družbe tujega prava z neznanimi lastniki ali upravljalci, pridobi organizacija podatke iz 14. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona z vpogledom v originalno ali overjeno dokumentacijo iz sodnega ali drugega javnega registra, ki ne sme biti starejša od treh mesecev. Če iz sodnega ali drugega javnega registra ni mogoče pridobiti vseh podatkov, pridobi organizacija manjkajoče podatke z vpogledom v listine in poslovno dokumentacijo, ki jo predloži pooblaščenec. Če manjkajočih podatkov iz objektivnih razlogov ni mogoče pridobiti na zgoraj opisani način, jih organizacija pridobi iz pisne izjave pooblaščenca.
(4) Pri pridobivanju podatkov na podlagi prejšnjega odstavka mora organizacija v vseh primerih, ko je druga pravna oseba posredni ali neposredni imetnik najmanj 20% poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic pravne osebe ali je v njenem kapitalu udeležena z najmanj 20% deležem, pridobiti podatke iz 14. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona za to drugo pravno osebo.
(5) Minister, pristojen za finance, lahko določi, da identifikacija stranke pri izvajanju določenih transakcij iz drugega, tretjega, petega in šestega odstavka 5. člena tega zakona ni potrebna, kadar je pooblaščenec katera izmed organizacij iz 2. člena tega zakona.“

9. člen se spremeni tako, da se glasi:

“(1) Če organizacija pri pridobivanju podatkov od stranke na podlagi četrtega odstavka 7. člena in prvega odstavka 8. člena tega zakona podvomi v resničnost podatkov, mora od stranke zahtevati tudi njeno pisno izjavo.

(2) Če tuja pravna oseba, razen mednarodnih vladnih organizacij, opravlja transakcije iz 5. člena tega zakona, mora organizacija najmanj enkrat letno opraviti ponovno identifikacijo s pridobitvijo podatkov iz 1. in 14. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona in s pridobitvijo novega pooblastila iz drugega odstavka 8. člena tega zakona.“

Za 9. členom se doda novi 9.a člen, ki se glasi:

(1) Organizacija lahko pri odpiranju računa ali vzpostavitvi trajnega poslovnega razmerja opravi identifikacijo stranke tudi brez njene navzočnosti, vendar mora pri tem nesporno ugotoviti istovetnost stranke s pridobitvijo vseh podatkov po tem zakonu na način, ki ga predpiše minister, pristojen za finance.

(2) Identifikacija iz prejšnjega odstavka je mogoča samo, če je stranka nerezident, državni organ, organizacija z javnimi pooblastili ali organizacija iz 2. člena tega zakona.

(3) V zvezi s stranko, ki je nerezident, se identifikacija na podlagi prvega odstavka tega člena lahko opravi samo, če gre za slovenskega državljana, ali za rezidenta države, ki upošteva standarde na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja. Minister, pristojen za finance, določi seznam držav, ki teh standardov ne upoštevajo, pri tem pa upošteva podatke mednarodnih organizacij ali drugih pristojnih mednarodnih subjektov ter podatke urada.

(4) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena identifikacija brez navzočnosti stranke pri odpiranju računa ali vzpostavitvi trajnega poslovnega razmerja ni mogoča, če gre za tujo pravno osebo, ki ne opravlja ali ne sme opravljati trgovske ali proizvodne dejavnosti v državi, v kateri je registrirana, ali v primerih, ko gre za fiduciarne ali druge podobne družbe tujega prava z neznanimi lastniki ali upravljalci.“

V 18. členu se v prvem odstavku za besedo “od“ doda besedilo “odvetnika, odvetniške družbe, notarja,“.
V drugem odstavku se za besedo “od“ doda besedilo “odvetnika, odvetniške družbe, notarja,“.

V 22. členu se v tretjem odstavku v 1. točki beseda “in“ nadomesti z vejico, za besedami “po 269. členu“ pa doda besedilo “in hudodelsko združevanje po 297. členu“.

V 24. členu se v 3. točki za besedo “pooblastili,“ doda besedilo “odvetnikov, odvetniških družb, notarjev,“.

V naslovu IV. poglavja se za besedo “POOBLASTILI,“ doda besedilo “ODVETNIKOV, ODVETNIŠKIH DRUŽB, NOTARJEV,“.

V naslovu 2. točke IV. poglavja se za številko “2.“ doda besedilo “Odvetniki, odvetniške družbe, notarji,“, beseda “Revizijske“ pa se nadomesti z besedo “revizijske“.

28. člen se spremeni tako, da se glasi:

“(1) Če odvetnik, odvetniška družba, notar, revizijska družba, samostojni revizor ali pravna oziroma fizična oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, pri svojem delu ugotovi, da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja, mora to pisno sporočiti uradu najkasneje v treh dneh od takrat, ko je ugotovila razloge za sum.

(2) Obveznost sporočanja podatkov iz prejšnjega odstavka velja za odvetnika, odvetniško družbo in notarja samo takrat, ko:
1. pomaga pri načrtovanju ali izvajanju transakcij za stranko v zvezi z:
a) nakupom ali prodajo nepremičnine ali gospodarske družbe
b) upravljanjem strankinega denarja, vrednostnih papirjev ali drugega premoženja
c) odpiranjem ali upravljanjem bančnih računov, hranilnih vlog ali računov za poslovanje z vrednostnimi papirji
d) zbiranjem prispevkov, potrebnih za ustanovitev, delovanje ali upravljanje gospodarske družbe
e) ustanavljanjem, delovanjem ali upravljanjem sklada, gospodarske družbe ali druge podobne pravno-organizacijske oblike
2. ali izvaja v imenu in za račun stranke finančno transakcijo ali transakcijo v zvezi z nepremičnino.
(3) Ne glede na določbi prejšnjih odstavkov tega člena odvetnik, odvetniška družba, notar, revizijska družba, samostojni revizor ali pravna oziroma fizična oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, v vseh primerih, ko stranka od nje išče nasvet za pranje denarja, to sporoči uradu na način in v rokih iz prvega odstavka tega člena.
(4) Odvetnik, odvetniška družba, notar, revizijska družba, samostojni revizor ali pravna oziroma fizična oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, mora sporočiti uradu podatke iz sedmega odstavka 38. člena tega zakona na način, ki ga predpiše minister, pristojen za finance.“

Za 28. členom se dodata nova 28.a in 28.b člen, ki se glasita:

(1) Kadar odvetnik, odvetniška družba, notar, revizijska družba, samostojni revizor ali pravna oziroma fizična oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, s stranko vzpostavi poslovno razmerje in v primerih iz drugega in enajstega odstavka 5. člena tega zakona, hkrati opravi tudi identifikacijo.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka odvetnik, odvetniška družba in notar opravi identifikacijo iz prejšnjega odstavka samo pri poslih iz drugega odstavka 28. člena tega zakona.

(3) Pri identifikaciji v zvezi z vzpostavitvijo poslovnega razmerja se pridobijo podatki iz 1., 2., 3. in 4. točke sedmega odstavka 38. člena tega zakona.

(4) Pri identifikaciji v zvezi z drugim odstavkom 5. člena tega zakona se pridobijo podatki iz 1., 2., 5., 6., 7. in 8. točke sedmega odstavka 38. člena tega zakona. V primeru, ko so bili podatki pridobljeni že na podlagi prejšnjega odstavka, se pridobijo le manjkajoči podatki.

(5) Pri identifikaciji v zvezi z enajstim odstavkom 5. člena tega zakona se pridobijo podatki iz sedmega odstavka 38. člena tega zakona.

(6) Odvetnik, odvetniška družba, notar, revizijska družba, samostojni revizor ali pravna oziroma fizična oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, pridobi podatke iz 1. in 2. točke sedmega odstavka 38. člena tega zakona z vpogledom v uradni osebni dokument stranke oziroma v originalno ali overjeno dokumentacijo iz sodnega ali drugega javnega registra, ki ne sme biti starejša od treh mesecev.

(7) Ob pogojih iz tretjega odstavka 8. člena tega zakona, ki se nanašajo na pravno osebo oziroma fiduciarno ali drugo podobno družbo tujega prava, odvetnik, odvetniška družba, notar, revizijska družba, samostojni revizor ali pravna oziroma fizična oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, pridobi podatke iz 3. točke sedmega odstavka 38. člena tega zakona z vpogledom v originalno ali overjeno dokumentacijo iz sodnega ali drugega javnega registra, ki ne sme biti starejša od treh mesecev. Če iz sodnega ali drugega javnega registra ni mogoče pridobiti vseh podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo z vpogledom v listine in poslovno dokumentacijo, ki jo predloži pooblaščenec pravne osebe.

(8) Odvetnik, odvetniška družba, notar, revizijska družba, samostojni revizor ali pravna oziroma fizična oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, pridobi podatke iz 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10. in 11. točke sedmega odstavka 38. člena tega zakona z vpogledom v listine in poslovno dokumentacijo.

(9) Če vseh podatkov ni mogoče pridobiti na način, določen v tem členu, se manjkajoči podatki, razen podatkov iz 9., 10. in 11. točke sedmega odstavka 38. člena tega zakona, pridobijo od stranke.

(10) Odvetnik, odvetniška družba, notar, revizijska družba, samostojni revizor in pravna oziroma fizična oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, mora poskrbeti za strokovno usposabljanje vseh delavcev, ki opravljajo naloge po tem zakonu, in sestaviti seznam indikatorjev za prepoznavanje sumljivih transakcij.

(1) Za odvetnika, odvetniško družbo, notarja, revizijsko družbo, samostojnega revizorja ali pravno oziroma fizično osebo, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, določbi prvega in drugega odstavka 28. člena tega zakona ne veljata glede podatka, ki ga dobi od stranke ali o stranki, pri ugotavljanju pravnega položaja ali pri zastopanju stranke v zvezi s sodnim postopkom, kar vključuje svetovanje o predlaganju ali izogibanju sodnemu postopku, ne glede na to, ali je takšen podatek pridobljen pred, med ali po končanemu sodnemu postopku.
(2) Pod pogoji iz prejšnjega odstavka odvetnik, odvetniška družba, notar, revizijska družba, samostojni revizor ali pravna oziroma fizična oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, ni dolžna poslati podatkov, informacij in dokumentacije na podlagi zahteve urada iz prvega odstavka 18. člena tega zakona. V tem primeru mora uradu v roku iz četrtega odstavka 15. člena tega zakona pisno sporočiti razloge, zaradi katerih ni ravnala v skladu z zahtevo urada.“

V 30. členu se za besedo “člena“ doda besedilo “in desetega odstavka 28.a člena“.

V 31. členu se doda novi četrti odstavek, ki se glasi:

“(4) Določbe prejšnjih odstavkov tega člena, ki se nanašajo na uradno tajnost, se smiselno uporabljajo tudi v zvezi z odvetniki, odvetniškimi družbami in notarji, razen, ko ti sporočajo podatke uradu po prvem odstavku 28. člena tega zakona.“

V 32. členu se v prvem odstavku za besedo “sodišče,“ doda besedilo “odvetnika, odvetniško družbo, notarja,“, za besedo “poslovne“ pa se doda vejica in beseda “poklicne“.
V drugem odstavku se za besedo “Organizacija,“ doda besedilo “odvetnik, odvetniška družba, notar,“.

V 33. členu se za besedo “pooblastili,“ doda besedilo “odvetniki, odvetniške družbe, notarji,“.

34. člen se spremeni tako, da se glasi:

“(1) Organizacija mora hraniti podatke, ki jih je pridobila na podlagi 5., 6., 7., 8., 9. in 9.a člena tega zakona, in pripadajočo dokumentacijo deset let po opravljeni transakciji, vstopu v igralnico ali v prostore drugega koncesionarja za posebne igre na srečo, zaprtju računa ali prenehanju veljavnosti pogodbe.

(2) Organizacija mora hraniti podatke in pripadajočo dokumentacijo o pooblaščencu in namestniku pooblaščenca, strokovnem usposabljanju delavcev in izvajanju notranje kontrole iz 12. člena tega zakona štiri leta po imenovanju pooblaščenca in namestnika pooblaščenca, opravljenem strokovnem usposabljanju in notranji kontroli.
(3) Odvetnik, odvetniška družba, notar, revizijska družba, samostojni revizor ali pravna oziroma fizična oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, mora hraniti podatke, ki jih je pridobila na podlagi prvega odstavka 28.a člena tega zakona, in pripadajočo dokumentacijo deset let po opravljeni identifikaciji.
(4) Odvetnik, odvetniška družba, notar, revizijska družba, samostojni revizor in pravna ali fizična oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, mora hraniti podatke in pripadajočo dokumentacijo o strokovnem usposabljanju delavcev štiri leta po opravljenem strokovnem usposabljanju.“

V 37. členu se za drugim odstavkom doda novi tretji odstavek, ki se glasi:

“(3) Odvetnik, odvetniška družba, notar, revizijska družba, samostojni revizor ali pravna oziroma fizična oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, vodi evidence o strankah in transakcijah iz prvega odstavka 28.a člena tega zakona.“

Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

V 38. členu se v prvem odstavku 3. točka spremeni tako, da se glasi:

“3. ime, priimek, stalno prebivališče, rojstni podatki in davčna številka fizične osebe, ki odpre račun, vzpostavi trajno poslovno razmerje, vstopi v igralnico oziroma v prostore drugega koncesionarja za posebne igre na srečo ali opravi transakcijo, oziroma fizične osebe, za katero se odpre račun, vzpostavi trajno poslovno razmerje ali opravi transakcija, ter številka in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta;“.

V prvem odstavku se 5. točka spremeni tako, da se glasi:

“5. datum odpiranja računa, vzpostavitve trajnega poslovnega razmerja ali vstopa v igralnico oziroma v prostore drugega koncesionarja za posebne igre na srečo;“.

V prvem odstavku se za 13. točko doda nova 14. točka, ki se glasi:

“14. ime, priimek, prebivališče, rojstni podatki vsake fizične osebe, ki je posredno ali neposredno imetnik najmanj 20% poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležen pri upravljanju pravne osebe, oziroma je udeležen v kapitalu pravne osebe z najmanj 20% deležem ali ima obvladujoči položaj pri upravljanju s sredstvi pravne osebe.“.

Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

“(7) Evidence o strankah in transakcijah iz 28.a člena tega zakona obsegajo naslednje podatke:

1. ime, priimek, stalno prebivališče, rojstni podatki fizične osebe oziroma firma in sedež pravne osebe ali posameznika, ki opravlja samostojno dejavnost, za katerega odvetnik, odvetniška družba ali notar opravlja storitve, oziroma pri katerem poteka revidiranje ali se zanj opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja;

2. ime, priimek, stalno prebivališče, datum rojstva delavca ali pooblaščenca, ki za pravno osebo iz prejšnje točke vzpostavi trajno poslovno razmerje ali opravi transakcijo;

3. podatki iz 14. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona v zvezi s pravno osebo, za katero odvetnik, odvetniška družba ali notar opravlja storitve, oziroma pri kateri poteka revidiranje ali se zanjo opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja;

4. datum vzpostavitve poslovnega razmerja;

5. datum izvedbe transakcije;

6. znesek transakcije in valuta, v kateri se opravi transakcija;

7. namen transakcije ter ime, priimek in prebivališče oziroma firma in sedež osebe, ki ji je transakcija namenjena;

8. način izvedbe transakcije;

9. ime in priimek, datum rojstva in stalno prebivališče oziroma firma in sedež osebe, v zvezi s katero obstajajo razlogi za sum pranja denarja;

10. podatki o transakciji, v zvezi s katero obstajajo razlogi za sum pranja denarja (znesek, valuta, datum ali obdobje opravljanja transakcij);

11. razlogi za sum pranja denarja.“

V devetem odstavku se beseda “tretjega“ nadomesti z besedo “četrtega“.

V 40. členu se v prvem odstavku za besedo “organizacij,“ doda besedilo “odvetnikov, odvetniških družb, notarjev,“.

V 41. členu se za besedo “organizacijah,“ doda besedilo “odvetnikih, odvetniških družbah, notarjih,“.

V 43. členu se v drugem odstavku v 1. točki za besedo “organizacije“ doda besedilo “odvetnika, odvetniške družbe, notarja,“.
V tretjem odstavku se za besedo “organizacijo“ doda besedilo “ali zoper drugega zavezanca iz 41. člena tega zakona“.

V 44. členu se na koncu doda nov stavek, ki se glasi:

“Če je predlog podan zoper odvetnika, odvetniško družbo ali notarja, urad o tem obvesti Odvetniško oziroma Notarsko zbornico.“

V 45. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi:

“1. ne opravi identifikacije pri odpiranju računa, vzpostavitvi poslovnega razmerja, vstopu v igralnico ali v prostore drugega koncesionarja za prirejanje iger na srečo, pri transakcijah, ali kadar v zvezi s stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja, ali opravi identifikacijo stranke v nasprotju z drugim, tretjim ali četrtim odstavkom 9.a člena tega zakona (5. člen, 9.a člen in prvi odstavek 28.a člena),“.

V prvem odstavku se 2. točka spremeni tako, da se glasi:

“2. uradu ne sporoči predpisanih podatkov ali jih ne sporoči v določenih rokih (prvi, drugi in tretji odstavek 10. člena, 11. člen in četrti odstavek 28. člena),“.

V prvem odstavku se 3. točka spremeni tako, da se glasi:

“3. uradu ne sporoči zahtevanih podatkov, informacij in dokumentacije ali jih ne sporoči v določenem roku (prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 15. člena, 18. člen in drugi odstavek 28.b člena),“.

V prvem odstavku se 5. točka spremeni tako, da se glasi:

“5. uradu ne sporoči podatkov o transakciji ali določeni osebi, v zvezi s katero so podani razlogi za sum pranja denarja, ali jih ne sporoči v predpisanem roku (prvi in tretji odstavek 28. člena),“.

V prvem odstavku se 6. točka spremeni tako, da se glasi:

“6. ne hrani podatkov in dokumentacij deset let po opravljeni transakciji, vstopu v igralnico ali v prostore drugega koncesionarja za posebne igre na srečo, zaprtju računa ali prenehanju veljavnosti pogodbe (prvi in tretji odstavek 34. člena),“.

V prvem odstavku se 7. točka spremeni tako, da se glasi:

“7. ne vodi evidenc o strankah in transakcijah (prvi in tretji odstavek 37. člena),“.

V prvem odstavku se 8. točka spremeni tako, da se glasi:

“8. evidence ne vsebujejo predpisanih podatkov (prvi in sedmi odstavek 38. člena).“.

V 46. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi:

“1. pri identifikaciji ne pridobi vseh podatkov (6. člen, četrti odstavek 8. člena, 9.a člen ter tretji, četrti in peti odstavek 28.a člena),“.

V prvem odstavku se 2. točka spremeni tako, da se glasi:

“2. uradu ne sporoči vseh predpisanih podatkov ali jih ne sporoči na predpisan način (10. člen ter četrti in peti odstavek 28. člena),“.

V prvem odstavku se 3. točka spremeni tako, da se glasi:

“3. ne zagotovi notranje kontrole (drugi odstavek 12. člena) ali ne sestavi seznama indikatorjev za prepoznavanje sumljivih transakcij v predpisanem roku ali na predpisan način (drugi odstavek 12. člena, deseti odstavek 28.a člena in tretji odstavek 49. člena),“.

V prvem odstavku se 4. točka spremeni tako, da se glasi:

“4. ne hrani podatkov in dokumentacije o izvajanju notranje kontrole štiri leta po opravljeni notranji kontroli (drugi odstavek 34. člena).“

V 47. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi:

“1. pri identifikaciji ne pridobi podatkov na predpisan način (7. člen, prvi, drugi in tretji odstavek 8. člena, 9.a člen ter šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek 28.a člena),“.

V prvem odstavku se 3. točka spremeni tako, da se glasi:

“3. ne imenuje pooblaščenca in namestnika pooblaščenca (prvi odstavek 12. člena) ali ne poskrbi za strokovno usposabljanje delavcev (drugi odstavek 12. člena in deseti odstavek 28.a člena),“.

V prvem odstavku se 4. točka spremeni tako, da se glasi:

“4. ne hrani podatkov in pripadajoče dokumentacije o pooblaščencu in namestniku pooblaščenca ter o strokovnem usposabljanju delavcev štiri leta po imenovanju pooblaščenca in namestnika pooblaščenca oziroma po opravljenem strokovnem usposabljanju (drugi in četrti odstavek 34. člena).“

(1) Minister, pristojen za finance, izda podzakonske akte iz 2., 22., 7. in 13. člena tega zakona v 90 dneh po uveljavitvi tega zakona.
(2) Odvetniki, odvetniške družbe, notarji ter pravne in fizične osebe, ki opravljajo posle v zvezi z dejavnostjo organiziranja ali izvajanja dražb in trgovanja z umetninami, sestavijo seznam indikatorjev za prepoznavanje sumljivih transakcij najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(3) Igralnice in drugi koncesionarji za posebne igre na srečo začnejo izvajati identifikacijo na podlagi sedmega odstavka 2. člena tega zakona v 90 dneh po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.