Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o evropskih svetih delavcev (ZESD)
Razglašam zakon o evropskih svetih delavcev (ZESD), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 20. junija 2002.
Št. 001-22-76/02
Ljubljana, dne 28. junija 2002.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O EVROPSKIH SVETIH DELAVCEV (ZESD)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen zakona)
(1) Ta zakon ureja ustanavljanje evropskih svetov delavcev, ki jih sestavljajo predstavniki delavcev, oziroma urejanje postopkov obveščanja in posvetovanja z delavci v gospodarskih družbah ali v povezanih gospodarskih družbah, ki so ustanovljene v državah članicah Evropske unije, in ki poslujejo vsaj v dveh državah članicah Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: družbe ali povezane družbe na območju Evropske unije).
(2) Cilj zakona je izboljšati pravico delavcev do obveščanja in posvetovanja v družbah in povezanih družbah, ki so ustanovljene v državah članicah Evropske unije. V ta namen se ustanavljajo evropski sveti delavcev oziroma se z dogovorom uredi postopek za obveščanje in posvetovanje z delavci v družbi ali v povezanih družbah ob pogojih, ki jih določa ta zakon.
(3) Pristojnosti in naloge evropskih svetov delavcev oziroma postopki obveščanja in posvetovanja, sprejeti za doseganje cilja iz prejšnjega odstavka, veljajo v primeru družbe za vse podružnice, ki se nahajajo v določeni državi članici, in v primeru povezanih družb, za vse družbe s sedežem v državah članicah, razen če ni dogovorjeno širše področje veljavnosti.
2. člen
(uporaba zakona)
(1) Ta zakon se uporablja za družbe na območju Evropske unije, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji in za povezane družbe na območju Evropske unije, katerih obvladujoča družba ima sedež v Republiki Sloveniji.
(2) Če družba ali obvladujoča družba povezanih družb nima svojega sedeža v državi članici Evropske unije, določbe tega zakona veljajo za katero koli podružnico ali odvisno družbo v Republiki Sloveniji, če družba ali obvladujoča družba pooblasti to podružnico ali odvisno družbo za svojo predstavnico. Če ni pooblaščene predstavnice, se ta zakon uporablja, če je v Republiki Sloveniji podružnica ali družba z največ zaposlenimi v primerjavi z drugimi podružnicami ali družbami v povezanih družbah v državah članicah Evropske unije.
(3) Določbe, ki se nanašajo na izračun števila delavcev (4. člen), dolžnost posredovanja podatkov (5. člen), obvladujočo družbo (6. člen), posredovanje zahteve glavnemu poslovodstvu (tretji odstavek 7. člena), solidarnostno odgovornost delodajalca (drugi odstavek 14. člena in drugi odstavek 26. člena), volitve predstavnikov delavcev iz Republike Slovenije (9. in 20. člen), obveščanje predstavnikov delavcev (30. člen) in varstvo predstavnikov delavcev (35. člen) se uporabljajo tudi, če se glavno poslovodstvo nahaja v drugi državi članici Evropske unije.
3. člen
(pojmi)
V tem zakonu uporabljeni izrazi pomenijo:
– družba na območju Evropske unije je družba, ki posluje na območju Evropske unije in zaposluje v državah članicah Evropske unije najmanj 1.000 delavcev in od tega najmanj po 150 delavcev v vsaj dveh državah članicah Evropske unije;
– povezane družbe so družbe, ki so sestavljene iz obvladujoče družbe in ene ali več odvisnih družb;
– povezane družbe na območju Evropske unije so družbe, ki poslujejo na območju Evropske unije in zaposlujejo najmanj 1.000 delavcev v najmanj dveh državah članicah Evropske unije in vključujejo najmanj dve družbi, ki imata sedež v različnih državah članicah Evropske unije, v katerih je zaposlenih najmanj po 150 delavcev;
– obvladujoča družba je družba, ki ima odločilen vpliv nad drugo odvisno družbo v skladu s 6. členom tega zakona;
– glavno poslovodstvo je poslovodstvo v družbi, ki posluje na območju Evropske unije ali poslovodstvo obvladujoče družbe v povezanih družbah na območju Evropske unije. Za glavno poslovodstvo se šteje tudi poslovodstvo podružnice ali družbe iz drugega odstavka 2. člena tega zakona;
– posvetovanje pomeni izmenjavo stališč in vzpostavljanje dialoga med predstavniki delavcev in glavnim poslovodstvom ali drugo ustrezno ravnijo poslovodstva;
– evropski svet delavcev je svet, ki je ustanovljen za obveščanje delavcev in za posvetovanje z njimi v skladu z določbami tega zakona;
– posebno pogajalsko telo je telo, ki je ustanovljeno za pogajanje z glavnim poslovodstvom o ustanovitvi evropskega sveta delavcev ali ureditvi postopka za obveščanje in posvetovanje z delavci v skladu z določbami tega zakona.
4. člen
(izračun števila delavcev)
Število delavcev v družbah in podružnicah v Republiki Sloveniji se izračuna na podlagi povprečnega števila delavcev v preteklih dveh letih poslovanja.
5. člen
(dolžnost posredovanja podatkov)
Glavno poslovodstvo mora predstavnikom delavcev na njihovo zahtevo posredovati podatke o skupnem številu delavcev in njihovi porazdelitvi po državah članicah Evropske unije, družbah in njihovih podružnicah in o strukturi družb ali povezanih družb.
6. člen
(obvladujoča družba)
(1) Družba v povezanih družbah na območju Evropske unije je obvladujoča družba, če neposredno ali posredno obvladuje druge družbe v povezanih družbah (odvisne družbe).
(2) Družba neposredno ali posredno obvladuje drugo družbo, če:
– lahko imenuje več kot polovico članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa odvisnih družb, ali
– ima nadzor nad večino glasov na podlagi kapitala iz izdanih delnic odvisnih družb, ali
– ima v lasti večino vpisanega delniškega kapitala odvisnih družb.
(3) Če več kot ena družba izpolnjuje merila iz prve do tretje alinee prejšnjega odstavka, se obvladujoča družba določi tako, da se merila uporabijo po vrstnem redu, kot so našteta.
(4) Pri določitvi obvladujoče družbe po drugem odstavku tega člena, je treba pravicam glasovanja in imenovanja obvladujoče družbe prišteti pravice vseh njenih odvisnih družb ter vseh fizičnih in pravnih oseb, ki delujejo v svojem imenu, vendar na račun obvladujoče družbe ali njenih odvisnih družb.
II. POSEBNO POGAJALSKO TELO
7. člen
(naloge)
(1) Posebno pogajalsko telo se ustanovi zato, da se z glavnim poslovodstvom družbe pogaja glede dogovora o obveščanju in posvetovanju z delavci. Ustanovi se na pisno zahtevo delavcev ali njihovih predstavnikov, naslovljeno glavnemu poslovodstvu, ali na pobudo glavnega poslovodstva.
(2) Zahteva je pravilno vložena, če jo podpiše najmanj 100 delavcev ali njihovih predstavnikov iz najmanj dveh podružnic ali družb v različnih državah članicah in jo prejme glavno poslovodstvo. Če je vložena več kot ena zahteva, se podpisi seštejejo.
(3) Če se zahteva vloži pri poslovodstvu podružnice ali družbe v Republiki Sloveniji, ta zahtevo takoj pošlje glavnemu poslovodstvu in o tem obvesti vlagatelje zahteve.
(4) Glavno poslovodstvo mora posebnemu pogajalskemu telesu pravočasno posredovati podatke in dokumentacijo, ki jih ta potrebuje za opravljanje svojih nalog.
(5) Sodelovanje med glavnim poslovodstvom in posebnim pogajalskim telesom temelji na medsebojnem zaupanju.
(6) Glavno poslovodstvo in posebno pogajalsko telo sporazumno določita čas, pogostost in kraj pogajanj.
8. člen
(sestava posebnega pogajalskega telesa)
(1) Iz vsake države članice Evropske unije, v kateri posluje družba ali podružnica oziroma povezane družbe, se v posebno pogajalsko telo določi en predstavnik delavcev. Posebno pogajalsko telo ima najmanj tri in največ 17 članov.
(2) Iz vsake države članice z najmanj 25% delavcev v družbi ali podružnici oziroma povezanih družbah se določi po en dodatni predstavnik. Dva dodatna predstavnika se določita iz držav članic z najmanj 50% delavcev in trije dodatni predstavniki iz držav članic z najmanj 75% delavcev.
9. člen
(volitve predstavnikov posebnega pogajalskega telesa iz Republike Slovenije)
(1) Predstavnike delavcev iz Republike Slovenije v posebno pogajalsko telo izvoli zbor delavcev na tajnih volitvah.
(2) Pravico predlagati kandidate za člane posebnega pogajalskega telesa imajo sveti delavcev, reprezentativni sindikati v družbi ali podružnici in najmanj 50 delavcev v družbi ali podružnici.
10. člen
(obvestilo o članih posebnega pogajalskega telesa)
Posebno pogajalsko telo mora glavnemu poslovodstvu takoj sporočiti imena svojih članov, njihove naslove in podatek iz katerih družb oziroma podružnic prihajajo. Glavno poslovodstvo te podatke pošlje poslovodstvom in svetom delavcev v podružnicah ali družbah ter reprezentativnim sindikatom, ki so zastopani v podružnicah in družbah v Republiki Sloveniji.
11. člen
(seje, poslovnik, strokovnjaki)
(1) Takoj po izvolitvi članov glavno poslovodstvo skliče ustanovno sejo posebnega pogajalskega telesa in o tem obvesti poslovodstva podružnic in družb. Posebno pogajalsko telo izvoli predsednika izmed svojih članov in sprejme svoj poslovnik.
(2) Posebno pogajalsko telo ima pravico, da se pred pogajanji z glavnim poslovodstvom sestane in na sestanek povabi določene osebe. Pri tem se smiselno uporablja šesti odstavek 7. člena tega zakona.
(3) Posebno pogajalsko telo sprejema sklepe z večino glasov svojih članov, če ta zakon ne določa drugače.
(4) Posebno pogajalsko telo lahko zaprosi za pomoč strokovnjake, ki jih samo izbere, če je to potrebno za pravilno izvajanje njegovih nalog.
12. člen
(vključevanje predstavnikov delavcev iz držav nečlanic Evropske unije)
Če se glavno poslovodstvo in posebno pogajalsko telo sporazumeta, da bo dogovor, ki naj bi ga sklenila v skladu s 15. členom tega zakona, veljal tudi za podružnice ali družbe v državah, ki niso članice Evropske unije, se lahko dogovorita, da se v posebno pogajalsko telo vključijo tudi predstavniki iz teh držav, določita njihovo število in opredelita njihov pravni položaj.
13. člen
(sklep o prekinitvi pogajanj)
(1) Posebno pogajalsko telo lahko z najmanj dvotretjinsko večino glasov svojih članov sklene, da ne začne pogajanj ali da prekine že začeta pogajanja. Ta sklep ustavi postopek dogovarjanja o obveščanju in posvetovanju z delavci. O sklepu in izidu glasovanja je potrebno sestaviti zapisnik, ki ga podpiše predsednik. Kopija zapisnika se pošlje glavnemu poslovodstvu.
(2) Nova zahteva za oblikovanje posebnega pogajalskega telesa se lahko vloži najprej po dveh letih od dneva sprejema sklepa iz prejšnjega odstavka, razen če se posebno pogajalsko telo in glavno poslovodstvo pisno dogovorita za krajši rok.
14. člen
(stroški)
(1) Stroške ustanovitve in delovanja posebnega pogajalskega telesa krije glavno poslovodstvo. Če se vključijo strokovnjaki iz četrtega odstavka 11. člena tega zakona, glavno poslovodstvo krije stroške samo za enega strokovnjaka. Glavno poslovodstvo mora zagotoviti prostore, materialna sredstva, prevajalce in administrativno osebje, ki je potrebno za sestanke, in kriti potrebne potne stroške ter stroške bivanja (prehrana in prenočišče) članov posebnega pogajalskega telesa.
(2) Delodajalec, solidarno z glavnim poslovodstvom, jamči za pravico do povračila stroškov članu posebnega pogajalskega telesa iz Republike Slovenije.
III. DOGOVOR O USTANOVITVI EVROPSKEGA SVETA DELAVCEV
15. člen
(svoboda organiziranja)
Glavno poslovodstvo in posebno pogajalsko telo se lahko odločita, kako bosta organizirala obveščanje in posvetovanje z delavci, pri čemer ju ne zavezujejo določbe IV. poglavja tega zakona. Dogovor mora veljati za vse delavce v državah članicah Evropske unije, v katerih posluje družba ali podružnica oziroma povezane družbe. Stranki se dogovorita ali se za obveščanje in posvetovanje ustanovi evropski svet delavcev v skladu s 16. členom tega zakona, ali pa se uvede postopek obveščanja in posvetovanja z delavci v skladu s 17. členom tega zakona.
16. člen
(dogovor o ustanovitvi in pristojnostih evropskega sveta delavcev)
(1) Evropski svet delavcev se ustanovi s pisnim dogovorom, ki določa zlasti:
– na katere podružnice in družbe se dogovor nanaša, vključno s podružnicami ali družbami izven ozemlja držav članic, kadar zajema tudi te;
– sestavo evropskega sveta delavcev, število članov, razdelitev mest in trajanje mandata;
– pristojnosti in naloge evropskega sveta delavcev in postopek obveščanja in posvetovanja;
– kraj, pogostost in trajanje sej;
– finančna in materialna sredstva, ki jih je treba zagotoviti evropskemu svetu delavcev;
– klavzulo o prilagajanju dogovora strukturnim spremembam, trajanju veljavnosti dogovora in postopek za ponovno pogajanje za sklenitev dogovora ter prehodne določbe.
(2) Če ni drugače dogovorjeno, se glede določitve članov evropskega sveta delavcev iz Republike Slovenije uporablja 20. člen tega zakona.
17. člen
(dogovor o postopku obveščanja in posvetovanja)
Za ureditev postopka obveščanja in posvetovanja z delavci se sklene pisni dogovor, ki določa, pod kakšnimi pogoji imajo predstavniki delavcev pravico, da se posvetujejo o dobljenih informacijah, in postopek za obravnavanje njihovih predlogov ali težav z glavnim poslovodstvom ali drugo ustrezno ravnjo poslovodstva. Te informacije se nanašajo predvsem na zadeve, ki bistveno vplivajo na interese delavcev v vseh družbah, na katere se dogovor nanaša.
IV. USTANOVITEV EVROPSKEGA SVETA DELAVCEV PO SAMEM ZAKONU
1. Ustanovitev evropskega sveta delavcev
18. člen
(pogoji)
(1) Evropski svet delavcev se ustanovi v skladu z 19. in 20. členom tega zakona, če:
– glavno poslovodstvo noče začeti pogajanj v šestih mesecih od dneva vložitve zahteve (7. člen),
– se v obdobju treh let od dneva vložitve zahteve ne sklene dogovor iz 16. ali 17. člena tega zakona ali
– glavno poslovodstvo in posebno pogajalsko telo razglasita neuspeh pogajanj.
(2) Evropski svet delavcev ni potrebno ustanoviti, če je posebno pogajalsko telo pred iztekom roka iz druge alinee prejšnjega odstavka sprejelo sklep o prekinitvi pogajanj iz prvega odstavka 13. člena tega zakona.
19. člen
(sestava evropskega sveta delavcev)
(1) Evropski svet delavcev sestavljajo delavci iz družb in povezanih družb, ki poslujejo na območju Evropske unije.
(2) Iz vsake države članice Evropske unije, v kateri posluje družba ali podružnica oziroma povezane družbe, se v evropski svet delavcev določi en predstavnik delavcev. Evropski svet delavcev ima najmanj tri in največ 30 članov. Lahko se določijo tudi namestniki.
(3) Iz vsake države članice z najmanj:
a) 20% delavcev se določi še en dodatni predstavnik,
b) 30% delavcev se določita še dva dodatna predstavnika,
c) 40% delavcev se določijo še trije dodatni predstavniki,
d) 50% delavcev se določijo še štirje dodatni predstavniki,
e) 60% delavcev se določi še pet dodatnih predstavnikov,
f) 70% delavcev se določi še šest dodatnih predstavnikov,
g) 80% delavcev se določi še sedem dodatnih predstavnikov.
20. člen
(volitve članov evropskega sveta delavcev iz Republike Slovenije)
(1) Člane evropskega sveta delavcev iz Republike Slovenije izvoli zbor delavcev na tajnih volitvah.
(2) Pravico predlagati kandidate za člane evropskega sveta delavcev imajo sveti delavcev, reprezentativni sindikati v družbi ali podružnici in najmanj 50 delavcev v družbi ali podružnici.
21. člen
(obvestilo o članih evropskega sveta delavcev)
Evropski svet delavcev mora glavnemu poslovodstvu takoj sporočiti imena svojih članov, njihove naslove in podatek iz katerih družb oziroma podružnic prihajajo. Glavno poslovodstvo te podatke pošlje poslovodstvom in svetom delavcev v podružnicah ali družbah ter reprezentativnim sindikatom, ki so zastopani v podružnicah in družbah v Republiki Sloveniji.
2. Poslovanje evropskega sveta delavcev
22. člen
(ustanovna seja)
Po izvolitvi članov evropskega sveta delavcev skliče glavno poslovodstvo ustanovno sejo evropskega sveta delavcev. Evropski svet delavcev izvoli izmed svojih članov predsednika in namestnika predsednika.
23. člen
(predsednik)
(1) Predsednik zastopa in predstavlja evropski svet delavcev.
(2) Namestnik zastopa in predstavlja evropski svet delavcev v odsotnosti predsednika.
24. člen
(odbor)
(1) Če ima evropski svet delavcev devet ali več članov, oblikuje tričlanski odbor, ki ga sestavljajo predsednik in še dva člana. Člani odbora naj bi bili zaposleni v različnih državah članicah Evropske unije. Odbor vodi tekoče posle evropskega sveta delavcev.
(2) Evropski svet delavcev z manj kot devetimi člani lahko prenese vodenje tekočih poslov na predsednika ali nekega drugega člana evropskega sveta delavcev.
25. člen
(sklepi, poslovnik, strokovnjaki)
(1) Evropski svet delavcev sprejema sklepe z večino glasov prisotnih članov, če ta zakon ne določa drugače.
(2) Način dela evropskega sveta delavcev se uredi s poslovnikom.
(3) S poslovnikom se lahko predvidi, da evropskemu svetu delavcev in njegovemu odboru pomagajo pri delu strokovnjaki, ki jih sama izbereta, če je to potrebno za pravilno izvajanje njunih nalog.
26. člen
(stroški)
(1) Stroške ustanovitve in delovanja evropskega sveta delavcev in njegovega odbora krije glavno poslovodstvo. Če se vključijo strokovnjaki iz prejšnjega člena, glavno poslovodstvo krije stroške samo za enega strokovnjaka. Glavno poslovodstvo mora zagotoviti prostore, materialna sredstva in administrativno osebje, ki je potrebno za sestanke ter opravljanje tekočega dela, poleg tega pa zagotoviti tudi prevajalce za sestanke. Kriti mora potrebne potne stroške in stroške bivanja (prehrana in prenočišče) članov evropskega sveta delavcev in članov odbora.
(2) Delodajalec, solidarno z glavnim poslovodstvom, jamči za pravico do povračila stroškov članu evropskega sveta delavcev iz Republike Slovenije.
3. Pristojnosti in naloge evropskega sveta delavcev
27. člen
(seje)
Evropski svet delavcev ali njegov odbor ima pravico, da se enkrat letno sestane z glavnim poslovodstvom zaradi obveščanja in posvetovanja v zadevah iz 28. in 29. člena tega zakona, ki se nanašajo najmanj na dve podružnici ali dve družbi v različnih državah članicah Evropske unije. Čas in kraj seje je potrebno uskladiti z glavnim poslovodstvom. Evropski svet delavcev se lahko sestane še na nadaljnjih sejah, če se glavno poslovodstvo s tem strinja. Seje evropskega sveta delavcev niso javne.
28. člen
(letno obveščanje in posvetovanje)
(1) Glavno poslovodstvo vsaj enkrat v koledarskem letu obvesti evropski svet delavcev in se z njim posvetuje o poslovnem uspehu in perspektivah družbe ali povezanih družb, ki poslujejo na območju Evropske unije ter mu pravočasno zagotovi zahtevano dokumentacijo.
(2) Poslovni uspeh in perspektive iz prejšnjega odstavka se nanašajo zlasti na:
– strukturo ter gospodarski in finančni položaj družbe ali povezanih družb;
– predviden razvoj poslovanja, proizvodnje in prodaje;
– stanje zaposlenosti in predviden razvoj;
– investicijske programe;
– temeljne organizacijske spremembe;
– uvajanje novih delovnih in proizvodnih postopkov;
– spremembo lokacije družbe, podružnic ali njihovih bistvenih delov ter prenos proizvodnje drugam;
– združevanje ali delitev družb ali podružnic;
– zmanjšanje ali zapiranje družb, podružnic ali njihovih bistvenih delov in
– kolektivni odpust delavcev.
29. člen
(obveščanje in posvetovanje v izjemnih okoliščinah)
(1) O izjemnih okoliščinah, ki občutno vplivajo na interese delavcev, mora glavno poslovodstvo pravočasno obvestiti evropski svet delavcev, mu predložiti potrebno gradivo in se na zahtevo z njim posvetovati.
(2) Izjemne okoliščine so predvsem:
– sprememba lokacije družbe, podružnic ali njihovih bistvenih delov;
– zapiranje družbe, podružnice ali njihovih bistvenih delov;
– kolektivni odpusti delavcev.
(3) Če je bil oblikovan odbor evropskega sveta delavcev, se v skladu s prvim odstavkom tega člena namesto evropski svet delavcev obvesti njegov odbor. Pri tem se smiselno uporablja 27. člen tega zakona. Na seje odbora se povabi tudi člane evropskega sveta delavcev iz tistih družb ali podružnic, ki jih ti ukrepi neposredno prizadenejo in se v tem primeru obravnavajo kot člani odbora.
30. člen
(obveščanje predstavnikov delavcev)
Po sejah evropski svet delavcev ali njegov odbor poroča predstavnikom delavcev (svetom delavcev oziroma reprezentativnim sindikatom) o postopku obveščanja in posvetovanja, ali če takšni predstavniki ne obstajajo, vsem delavcem v družbah ali podružnicah.
4. Sprememba sestave, prehod na dogovor
31. člen
(mandat in nova določitev članov)
(1) Mandat članov evropskega sveta delavcev traja štiri leta, če ne preneha prej zaradi odpoklica ali iz drugih razlogov. Mandat začne teči z izvolitvijo oziroma imenovanjem.
(2) Vsaki dve leti, računano od datuma ustanovne seje evropskega sveta delavcev, glavno poslovodstvo preveri, ali se je število delavcev v posameznih državah članicah spremenilo v takšni meri, da bi se spremenil izračun za sestavo evropskega sveta delavcev iz drugega in tretjega odstavka 19. člena tega zakona. O rezultatih mora obvestiti evropski svet delavcev. Če rezultati zahtevajo drugačno sestavo evropskega sveta delavcev, ta od pristojnih organov zahteva, da na novo določijo člane evropskega sveta delavcev za tiste države članice, kjer se v primerjavi s preteklim obdobjem zahteva drugačno število predstavnikov delavcev. S tem se konča članstvo predstavnikov delavcev, ki so do takrat predstavljali te države članice v evropskem svetu delavcev.
(3) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za države članice, ki še niso bile zastopane v evropskem svetu delavcev.
32. člen
(začetek pogajanj)
Evropski svet delavcev, ki je ustanovljen po samem zakonu, mora najmanj šest mesecev pred koncem mandata z večino glasov sprejeti sklep ali bo začel pogajanja za dogovor z glavnim poslovodstvom v skladu s 15. členom tega zakona. Če se evropski svet delavcev odloči za začetek pogajanj, ima iste pravice in obveznosti kot posebno pogajalsko telo. Pri tem smiselno veljajo določbe 7., 11. in 12. člena, prvi odstavek 13. člena ter 14., 15., 16. in 17. člen tega zakona. Če pride do sklenitve dogovora o obveščanju in posvetovanju z delavci po 15. členu tega zakona, mandat evropskega sveta delavcev preneha z njegovo sklenitvijo.
V. NAČELA SODELOVANJA IN VARSTVENA DOLOČBA
33. člen
(sodelovanje na temelju medsebojnega zaupanja)
Glavno poslovodstvo in evropski svet delavcev sodelujeta na temelju medsebojnega zaupanja v dobro delavcev in družbe ali povezanih družb. Enako velja tudi za sodelovanje med glavnim poslovodstvom in predstavniki delavcev v okviru postopka obveščanja in posvetovanja.
34. člen
(spoštovanje zaupnosti)
(1) Glavno poslovodstvo je dolžno dajati informacije o zadevah, za katere se dogovori v skladu s 16. in 17. členom ali o zadevah iz 28. člena ter iz prvega in drugega odstavka 29. člena tega zakona.
(2) Člani evropskega sveta delavcev so dolžni spoštovati zaupnost vseh podatkov o poslovanju, s katerimi so bili seznanjeni kot člani evropskega sveta delavcev, ki jih je glavno poslovodstvo izrecno označilo kot zaupne in se jih ne sme objaviti ali uporabiti. Ta določba velja tudi za bivše člane evropskega sveta delavcev.
(3) Prejšnji odstavek ne velja za stike z drugimi člani evropskega sveta delavcev in za stike s predstavniki delavcev v podružnicah ali družbah, če morajo biti te osebe o vsebini podatkov in o rezultatih posvetovanj obveščene v skladu z dogovorom iz 16. ali 30. člena tega zakona, za stike s predstavniki delavcev v nadzornem odboru ali prevajalci ali strokovnjaki, ki pomagajo evropskemu svetu delavcev.
(4) Dolžnost spoštovanja zaupnosti po prejšnjih odstavkih smiselno velja za:
– člane posebnega pogajalskega telesa;
– predstavnike delavcev v okviru postopka obveščanja in posvetovanja (17. člen);
– strokovnjake in prevajalce;
– predstavnike delavcev v podružnicah in družbah v Republiki Sloveniji.
(5) Izjeme glede obveznosti spoštovanja zaupnosti iz tretjega odstavka tega člena smiselno veljajo za:
– posebno pogajalsko telo glede strokovnjakov in prevajalcev;
– predstavnike delavcev v okviru postopka obveščanja in posvetovanja glede prevajalcev in strokovnjakov, ki jim v okviru dogovora pomagajo, in v stikih s predstavniki delavcev v podružnicah in družbah v Republiki Sloveniji, če morajo biti te osebe v okviru dogovora obveščene o vsebini podatkov in o rezultatih posvetovanja (17. člen).
35. člen
(varstvo predstavnikov delavcev v Republiki Sloveniji)
(1) Za člane evropskega sveta delavcev, ki so zaposleni v Republiki Sloveniji, se glede varstva smiselno uporablja 67. člen zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni list RS, št. 42/93 in 56/2001) in 113. člen zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002).
(2) V skladu s prejšnjim odstavkom se varstvo zagotavlja tudi za namestnike članov evropskega sveta delavcev, člane posebnega pogajalskega telesa in za predstavnike delavcev v okviru postopka obveščanja in posvetovanja.
VI. REŠEVANJE SPOROV
36. člen
(spori)
Za reševanje sporov v zvezi z izvajanjem določb tega zakona je pristojno delovno sodišče.
VII. KAZENSKA DOLOČBA
37. člen
(1) Pravna oseba se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev, če:
1. glavno poslovodstvo v nasprotju s 5. členom tega zakona ne posreduje podatkov, posreduje napačne ali nepopolne podatke ali jih ne posreduje pravočasno;
2. glavno poslovodstvo v nasprotju s prvim odstavkom 28. člena in prvim odstavkom 29. člena tega zakona ne opravi letnega obveščanja in posvetovanja in obveščanja in posvetovanja v izjemnih okoliščinah, ali če posreduje napačne ali nepopolne podatke ali jih ne posreduje pravočasno.
(2) Z denarno kaznijo najmanj 80.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
VIII. KONČNA DOLOČBA
38. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.
Št. 300-01/02-33/1
Ljubljana, dne 20. junija 2002.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.
