Na podlagi 53. in 91. člena zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 97/01) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve
P R A V I L N I K
o postopkih za uveljavljanje pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom se določa vsebina obrazcev, na katerih se vlagajo zahteve za uveljavljanje posameznih vrst pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo (starševski dopust, starševsko nadomestilo in pravica do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi krajšega delovnega časa zaradi starševstva) in za pomoč ob rojstvu otroka, predpisuje vrsta dokazil o izpolnjevanju pogojev za pridobitev posameznih vrst pravic ter določa natančnejši postopek za uveljavljanje navedenih pravic.
2. člen
Pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo uveljavljajo zavarovanci na podlagi prijave v zavarovanje in na podlagi obračunanih prispevkov za starševsko varstvo.
Zavarovanci iz 6. člena zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (v nadaljnjem besedilu: zakon) so osebe, ki prejemajo starševsko nadomestilo po tem zakonu in tisti, ki so podrobneje opredeljeni v 13. do 16., 21., 22. in 24. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, 72/00, 124/00 in 109/01).
3. člen
Osnove za plačilo prispevkov za starševsko varstvo, tako zavarovanca kot delodajalca, so enake osnovam za plačilo prispevkov za obvezno pokojninsko zavarovanje.
4. člen
Center po uradni dolžnosti pridobi podatke o dejstvih, potrebnih za obravnavo vloge in za odločanje o pravicah iz lastne evidence, kot tudi iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil (na primer rojstvo, smrt, stalno oziroma začasno prebivališče, državljanstvo, izvleček iz evidence o vključitvi v starševsko varstvo) razen, če stranka to izrecno prepove.
Dokazila, s katerimi center že razpolaga, stranki ni potrebno prilagati ob uveljavljanju posamezne pravice.
I. PRAVICA DO STARŠEVSKEGA DOPUSTA
5. člen
Pravico do vseh vrst starševskega dopusta se uveljavlja pri krajevno pristojnem centru za socialno delo (v nadaljnjem besedilu: center). Center stranki izroči vse obrazce, ki jih ta potrebuje za uveljavljanje posamezne pravice in jo seznani z nadaljnjim postopkom uveljavljanja posamezne pravice ter posledicami zamude rokov iz 16., 22., 29., 33. in 37. člena zakona ter jo opozori na obveznosti do delodajalca.
6. člen
Center v roku 15 dni po priznanju posamezne vrste starševskega dopusta obvesti delodajalca vlagatelja oziroma vlagateljice (v nadaljnjem besedilu: vlagatelja) o priznanju posamezne vrste pravice do starševskega dopusta, tako da mu posreduje potrdilo o priznanju posamezne vrste starševskega dopusta. Če je vlagatelj samozaposlena oseba, center na enak način obvesti pristojni organ za registracijo samostojne dejavnosti.
1. Pravica do porodniškega dopusta
1.1. Pravica do porodniškega dopusta matere
7. člen
Pravico do porodniškega dopusta uveljavlja mati pri centru, ki je krajevno pristojen glede na njeno stalno prebivališče, na obrazcu S-1/1- vloga za uveljavitev pravice do porodniškega dopusta. Pravico uveljavlja 60 dni pred predvidenim datumom poroda.
Vlagatelj mora vlogi priložiti potrdilo o predvidenem datumu poroda, ki ga izda osebni ginekolog na obrazcu Priloga št. S-1 – potrdilo o predvidenem datumu poroda ter potrdilo delodajalca na obrazcu Priloga št. S-2 – potrdilo delodajalca (obrazec velja tudi za samozaposlene in kmete), s katerim delodajalec potrjuje, da je seznanjen s predvidenim datumom nastopa porodniškega dopusta matere.
8. člen
Mati mora obvestiti delodajalca o nastopu porodniškega dopusta in o predvidenem datumu poroda s predložitvijo potrdila o predvidenem datumu poroda, ki ga izda osebni ginekolog na obrazcu Priloga št. S-1 – potrdilo o predvidenem datumu poroda in s tem, da mu predloži v izpolnitev obrazec Priloga št. S-2 – potrdilo delodajalca.
Če delodajalec na obrazcu Priloga št. S-2 – potrdilo delodajalca ne potrdi, da je seznanjen s predvidenim nastopom porodniškega dopusta, mati o tem obvesti center, ki v skladu z zakonom nadaljuje s postopkom.
9. člen
Osebni ginekolog na obrazec Priloga št. S-1 – potrdilo o predvidenem datumu poroda vpiše predvideni datum poroda in v skladu z odločitvijo matere obkroži podatek, koliko dni pred predvidenim datumom poroda bo mati nastopila porodniški dopust; to je 28 dni ali 42 dni pred predvidenim datumom poroda. Osebni ginekolog mora bodočo mater predhodno seznaniti z možnostjo izbire obveznega datuma nastopa porodniškega dopusta, kot je določen v drugem odstavku 19. člena zakona. En izvod obrazca Priloga št. S-1 pošlje osebni ginekolog osebnemu zdravniku matere.
10. člen
Če mati na dan poroda še ni nastopila porodniškega dopusta, nastopi porodniški dopust z dnem rojstva otroka. Center in delodajalca je treba o tem obvestiti v treh dneh po rojstvu otroka.
Ob predložitvi obvestila pristojnega zdravstvenega zavoda o predčasnem porodu lahko mati neizrabljen del porodniškega dopusta v trajanju do 28 dni izrabi tudi po rojstvu otroka. Če mati pristojnemu centru ne predloži obvestila o predčasnem porodu, lahko izrabi le 77 dni porodniškega dopusta.
11. člen
Materi pripada od dneva rojstva otroka najmanj 42 dni porodniškega dopusta.
Če mati rodi mrtvega otroka, mora sama ali kdo drug o tem obvestiti pristojni center najkasneje v 30 dneh od dneva poroda. Dokazilo o tem je obvestilo pristojnega zdravstvenega zavoda.
Če otrok umre v času porodniškega dopusta matere, pripada materi najmanj 42 dni porodniškega dopusta od rojstva otroka, od dneva smrti otroka pa 10 dni, vendar skupno trajanje porodniškega dopusta ne more biti daljše od 105 dni. Mati ali kdo drug mora o smrti otroka obvestiti pristojni center najkasneje v osmih dneh od smrti otroka.
Če mati zapusti otroka, zapustitev otroka ugotavlja center.
1.2. Pravica do porodniškega dopusta očeta, druge osebe ali enega od starih staršev otroka
12. člen
Oče, druga oseba ali eden od starih staršev otroka lahko uveljavlja pravico do porodniškega dopusta le v primerih iz 20. in 21. člena zakona in če dejansko neguje in varuje otroka.
Oče, druga oseba ali eden od starih staršev otroka ima pravico do porodniškega dopusta v trajanju 77 dni od rojstva otroka, zmanjšano za toliko dni, kolikor je otrok star, ko nastopi porodniški dopust oče ali druga oseba ali eden od starih staršev.
13. člen
Oče, druga oseba ali eden od starih staršev otroka uveljavlja pravico do porodniškega dopusta pri centru, kjer je bila materi priznana pravica do porodniškega dopusta, na obrazcu S-1/1-O – vloga za uveljavitev pravice do porodniškega dopusta očeta, druge osebe ali enega od starih staršev otroka. V primeru, da materi ni bila priznana pravica do porodniškega dopusta, vlagatelj uveljavlja pravico do porodniškega dopusta prav tako v skladu z 52. členom zakona.
Vlagatelj mora vlogi priložiti potrdilo delodajalca na obrazcu Priloga št. S-2 – potrdilo delodajalca (obrazec velja tudi za samozaposlene in kmete), s katerim delodajalec potrjuje, da je seznanjen s predvidenim datumom nastopa porodniškega dopusta očeta, druge osebe ali enega od starih staršev otroka ter zapisnik o priznanju očetovstva, v kolikor rojstvo še ni bilo vpisano v rojstno matično knjigo.
14. člen
Če uveljavlja pravico do porodniškega dopusta oče, ker je mati zapustila otroka ali na podlagi mnenja pristojnega zdravnika, da mati trajno oziroma začasno ni sposobna za samostojno življenje in delo, mora vlogi za uveljavitev pravice priložiti mnenje pristojnega zdravnika o materini trajni ali začasni nesposobnosti za samostojno življenje in delo v času trajanja porodniškega dopusta.
Če mati zapusti otroka, zapustitev otroka ugotavlja center.
15. člen
Kadar oče uveljavlja pravico do porodniškega dopusta namesto matere, mlajše od 18 let, ki ima status vajenke, učenke, dijakinje oziroma študentke, mora vlogi poleg dokazil iz 13. člena tega pravilnika priložiti še naslednja dokazila:
– soglasje matere na obrazcu Priloga št. S-3 – soglasje matere, ki ga mora mati podpisati pred uradno osebo na centru;
– potrdilo o šolanju ali o vpisu matere, s katerim dokazuje, da ima status vajenke, učenke, dijakinje oziroma študentke in
– podpisano izjavo očeta, da varuje in neguje otroka na obrazcu Priloga št. S-8 – izjava o varstvu otroka.
16. člen
Pravico do porodniškega dopusta lahko uveljavlja druga oseba, če izpolnjuje pogoje, določene v 3. točki 3. člena zakona.
Ne glede na določilo prejšnjega odstavka, rejnica oziroma rejnik, ki izvaja rejništvo kot edini poklic, za otroka v rejništvu nima pravice do porodniškega dopusta kot druga oseba.
17. člen
Pravico do porodniškega dopusta lahko uveljavlja eden od starih staršev, če te pravice ne uveljavlja oče in je mati otroka mlajša od 18 let ter ima status vajenke, učenke, dijakinje oziroma študentke. Vlogi je potrebno priložiti dokazila iz 13. in 15. člena tega pravilnika.
2. Pravica do očetovskega dopusta
18. člen
Oče ima pravico do očetovskega dopusta v trajanju 90 dni v obliki polne odsotnosti z dela. Pravico do 15 dni očetovskega dopusta, za katero ima oče pravico do očetovskega nadomestila, mora oče izkoristiti v času od rojstva otroka do izteka porodniškega dopusta matere. Pravico do 75 dni očetovskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela pa lahko oče koristi v času porodniškega dopusta matere, v času dopusta za nego in varstvo otroka ali do dopolnjenega osmega leta starosti otroka.
Očetovski dopust lahko oče koristi v strnjenem nizu ali po dnevih. Če oče izrabi očetovski dopust po dnevih, se trajanje pravice določi v delovnih dnevih tako, da se mu prizna 70% pripadajočih koledarskih dni očetovskega dopusta, pri čemer se število dni zaokroži navzgor. To pomeni, da očetu za 90 koledarskih dni očetovskega dopusta pripada 63 delovnih dni očetovskega dopusta, za 15 koledarskih dni očetovskega dopusta pa mu pripada 11 delovnih dni očetovskega dopusta.
19. člen
Če mati nima pravice do porodniškega dopusta in te pravice ne uveljavlja oče, mora oče izrabiti pravico do 15 dni očetovskega dopusta, za katero ima pravico do očetovskega nadomestila, do 77 dneva starosti otroka, to je v istem obdobju, kot če bi mati imela pravico do porodniškega dopusta.
20. člen
Pravico do očetovskega dopusta oče uveljavlja na obrazcu S-1/2 – vloga za uveljavitev očetovskega dopusta 60 dni pred predvidenim datumom poroda matere, lahko pa 30 dni pred predvidenim datumom nastopa očetovskega dopusta pri krajevno pristojnem centru, skladno z 52. členom zakona.
Vlogi priloži potrdilo delodajalca na obrazcu Priloga št. S-2 – potrdilo delodajalca (obrazec velja tudi za samozaposlene in kmete), s katerim delodajalec potrjuje, da je seznanjen s predvidenim datumom nastopa očetovskega dopusta očeta in izjavo na obrazcu Priloga št. S-8 – izjava o varstvu otroka, iz katere je razvidno, da neguje in varuje otroka.
21. člen
Oče nima pravice do očetovskega dopusta oziroma mu pravica do očetovskega dopusta preneha, če otrok živi pri materi ali drugi osebi ter oče ne varuje in neguje otroka ali če mu je bila odvzeta roditeljska pravica oziroma so mu bili prepovedani stiki z otrokom skladno s posebnim zakonom.
Pravica do očetovskega dopusta preneha očetu naslednji dan po vročitvi odločbe o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo materi ali odločbe o namestitvi otroka pri drugi osebi ali odločbe o odvzemu roditeljske pravice oziroma prepovedi stikov z otrokom skladno s posebnim zakonom, ali s smrtjo otroka.
3. Pravica do dopusta za nego in varstvo otroka
3.1. Pravica staršev do dopusta za nego in varstvo otroka
22. člen
Pravico do dopusta za nego in varstvo otroka uveljavlja eden od staršev na obrazcu S-1/3 – vloga za uveljavitev pravice do dopusta za nego in varstvo otroka hkrati z uveljavljanjem pravice do porodniškega dopusta oziroma do očetovskega dopusta, če pravico do dopusta za nego in varstvo otroka uveljavlja oče, sicer pa 30 dni pred potekom porodniškega dopusta. Pravico se uveljavlja pri centru, ki je krajevno pristojen v skladu z 52. členom zakona. Če vlagateljica ni mati, mora oče na vlogi navesti tudi podatke o materi.
Pravico do daljšega dopusta za nego in varstvo otroka, zaradi rojstva dvojčkov ali več hkrati živorojenih otrok, rojstva nedonošenčka oziroma nedonošenčkov ter v primeru, ko starša že ob rojstvu otroka varujeta in vzgajata najmanj dva otroka v starosti do osmih let, se uveljavlja istočasno, na istem obrazcu.
23. člen
Pravico do daljšega dopusta za nego in varstvo otroka za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, uveljavlja eden od staršev naknadno, vendar najkasneje do 18 meseca starosti otroka, na obrazcu S-1/3-N – vloga za naknadno uveljavitev pravice do dopusta za nego in varstvo otroka. Vlogi priloži mnenje zdravniške komisije; izjavo enega od staršev, da bo pravico uveljavljal sam na obrazcu Priloga št. S-5 – izjava matere ali očeta, da uveljavlja pravico do dopusta za nego in varstvo otroka sam/a ali dogovor staršev na enem od obrazcev Priloga št. S-4, S-4.1 ali S-4.2 in potrdilo delodajalca na obrazcu Priloga št. S-2 – potrdilo delodajalca (obrazec velja tudi za samozaposlene in kmete), s katerim delodajalec potrjuje, da je seznanjen s podaljšanjem dopusta za nego in varstvo otroka.
24. člen
Če mati nima pravice do porodniškega dopusta in te pravice ni uveljavljal oče, lahko mati ali oče uveljavljata pravico do dopusta za nego in varstvo otroka 30 dni pred potekom 77 dni starosti otroka.
Pravico do dopusta za nego in varstvo otroka se prizna neposredno po poteku 77 dni starosti otroka, to je v istem obdobju, kot če bi bila pravica do porodniškega dopusta priznana. Če mati ali oče uveljavljata pravico do dopusta za nego in varstvo otroka po poteku 77 dni starosti otroka, se trajanje pravice skrajša za toliko dni, kolikor je otrok star na dan, ko eden od staršev predloži centru popolno vlogo oziroma mu pravica pripada, zmanjšano za 77 dni.
25. člen
Vlogi mora vlagatelj priložiti potrdilo delodajalca na obrazcu Priloga št. S-2 – potrdilo delodajalca (obrazec velja tudi za samozaposlene in kmete), s katerim delodajalec potrjuje, da je seznanjen s predvidenim datumom nastopa dopusta za nego in varstvo otroka ter obvestilo pristojnega zdravstvenega zavoda, če uveljavlja pravico v skladu s četrtim odstavkom 26. člena zakona.
26. člen
Če eden od staršev uveljavlja pravico do dopusta za nego in varstvo otroka sam, vlogi priloži še izjavo, da pravico uveljavlja sam v dogovoru z drugim staršem. Izjavo poda na obrazcu Priloga št. S-5 – izjava matere ali očeta, da uveljavlja pravico do dopusta za nego in varstvo otroka sam/a. Izjave ni potrebno priložiti v primerih, če očetovstvo ni urejeno, če je bila enemu od staršev odvzeta roditeljska pravica za tega otroka ali če so enemu od staršev prepovedani stiki z otrokom.
27. člen
Pravico do dopusta za nego in varstvo otroka lahko uveljavljata za istega otroka oba starša, vendar pravice ne moreta koristiti hkrati v obliki polne odsotnosti z dela, lahko pa jo koristita v obliki delne odsotnosti z dela, vsak v obsegu do največ polovične tedenske delovne obveznosti, kot je zanju veljala pred nastopom starševskega dopusta. Pri tem skupno trajanje pravice ne sme presegati z zakonom določenega obsega.
Starša lahko koristita hkrati za istega otroka oziroma otroke v obliki polne odsotnosti z dela le toliko dni dopusta za nego in varstvo otroka, kolikor znaša daljši dopust za nego in varstvo otroka zaradi dveh ali več hkrati živorojenih otrok, za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in zaradi rojstva otroka v družini, v kateri starša že ob rojstvu otroka varujeta in vzgajata najmanj dva otroka v starosti do osmih let.
28. člen
Dopust za nego in varstvo otroka lahko starša koristita v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela.
29. člen
Kadar oba starša v skladu z zakonom uveljavljata pravico do dopusta za nego in varstvo otroka v obliki polne odsotnosti z dela (izmenično koriščenje dopusta), časovno razporeditev koriščenja dopusta za nego in varstvo otroka medsebojno dogovorita z dogovorom na obrazcu Priloga št. S-4.1 – dogovor staršev in delodajalcev – polna odsotnost z dela, iz katerega je razvidno obdobje koriščenja dopusta vsakega od staršev. Vsak delodajalec za svojega zaposlenega s podpisom in žigom potrdi, da je seznanjen s predvidenim obdobjem koriščenja dopusta za nego in varstvo otroka.
Kadar oba starša, v skladu s prvim odstavkom 27. člena tega pravilnika, uveljavljata pravico do dopusta za nego in varstvo otroka v obliki delne odsotnosti z dela, časovno razporeditev koriščenja dopusta za nego in varstvo otroka medsebojno dogovorita starša in delodajalca z dogovorom na obrazcu Priloga št. S-4.2 – dogovor staršev in delodajalcev – delna odsotnost z dela, iz katerega je razvidno obdobje ter časovna razporeditev koriščenja dopusta vsakega od staršev. Pri tem delna odsotnost z dela ne more biti daljša od polovičnega obsega tedenske delovne obveznosti vsakega od staršev pred nastopom starševskega dopusta. Dogovor na obrazcu Priloga št. S-4.2 podpiše in potrdi z žigom vsak delodajalec za svojega zaposlenega.
Vsak od staršev uveljavlja pravico do dopusta za nego in varstvo otroka s samostojno vlogo, dogovor staršev in delodajalcev (na obrazcu Priloga št. S-4.1 ali obrazcu Priloga št. S-4.2) pa vlogi priloži le mati. Podatke iz dogovora center upošteva tudi pri vlogi, ki jo vloži oče.
30. člen
Kadar oba starša v skladu z zakonom uveljavljata pravico do koriščenja dopusta za nego in varstvo otroka, morata skleniti dogovor na obrazcu Priloga št. S-4 – dogovor staršev, na katerem določita obdobje, v katerem bosta koristila pravico do dopusta za nego in varstvo otroka istočasno v obliki polne odsotnosti z dela.
Vsak od staršev uveljavlja pravico do dopusta s samostojno vlogo, dogovor staršev (na obrazcu Priloga št. S-4) pa vlogi priloži le mati. Podatke iz dogovora center upošteva tudi pri vlogi, ki jo vloži oče.
31. člen
Pisni dogovor o izrabi dopusta za nego in varstvo otroka lahko starša spremenita v primeru, če nastopi razlog za podaljšanje dopusta za nego in varstvo otroka, če pričakujeta rojstvo drugega otroka, v primeru bolezni enega od staršev, napotitve enega od staršev na delo v tujino, odsotnosti enega od staršev zaradi izobraževanja ter izgube oziroma spremembe zaposlitve enega od staršev. Spremenjeni dogovor je potrebno priložiti na enakem obrazcu (prilogi), kot je določeno v 29. in 30. členu tega pravilnika.
Spremenjenemu dogovoru je potrebno priložiti ustrezno dokazilo:
– potrdilo zdravniške komisije, če obstaja razlog podaljšanja dopusta za nego in varstvo otroka,
– obvestilo zdravnika o pričakovanem rojstvu otroka,
– mnenje zdravnika v primeru bolezni enega od staršev,
– obvestilo delodajalca o napotitvi enega od staršev na delo v tujino,
– potrdilo o vključitvi v izobraževanje,
– sklep o prenehanju delovnega razmerja ali
– drugo ustrezno dokazilo o okoliščini, ki je podlaga za spremembo dogovora.
Spremenjenemu dogovoru na obrazcu Priloga št. S-4 – dogovor staršev je potrebno priložiti za vsakega od staršev tudi obrazec Priloga št. S-2 – potrdilo delodajalca, s katerim delodajalec potrjuje, da je seznanjen s spremenjenim načinom koriščenja dopusta za nego in varstvo otroka.
32. člen
Pisni dogovor med staršema preneha veljati tudi, če eden od staršev zapusti otroka ali na podlagi mnenja pristojnega zdravnika, da eden od staršev trajno oziroma začasno ni sposoben za samostojno življenje in delo, za kar je centru potrebno priložiti mnenje pristojnega zdravnika o trajni ali začasni nesposobnosti za samostojno delo in življenje v času trajanja dopusta za nego in varstvo otroka za enega od staršev.
Če mati ali oče zapusti otroka, zapustitev ugotavlja center.
Če pisni dogovor med staršema preneha veljati, neizkoriščen del dopusta izrabi le eden od staršev, za kar mora centru priložiti še obrazec Priloga št. S-2 – potrdilo delodajalca (obrazec velja tudi za samozaposlene in kmete), s katerim delodajalec potrjuje, da je seznanjen s spremenjenim obdobjem oziroma načinom izrabe dopusta za nego in varstvo otroka.
3.2. Pravica druge osebe ali enega od starih staršev otroka do dopusta za nego in varstvo otroka
33. člen
Druga oseba lahko uveljavlja pravico do dopusta za nego in varstvo otroka, če izpolnjuje pogoje določene v 3. točki 3. člena zakona. Pravico uveljavlja v skladu z določili 22. člena tega pravilnika. Vlogi mora priložiti dokazila iz 23. in 25. člena tega pravilnika.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, rejnica oziroma rejnik, ki izvaja rejništvo kot edini poklic, za otroka v rejništvu nima pravice do dopusta za nego in varstvo otroka kot druga oseba.
Dopust za nego in varstvo otroka lahko koristi druga oseba le v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela.
34. člen
Pravico do dopusta za nego in varstvo otroka lahko uveljavlja eden od starih staršev, če te pravice ne uveljavlja oče in je mati otroka mlajša od 18 let ter ima status vajenke, učenke, dijakinje oziroma študentke. Pravico uveljavlja v skladu z določili 22. člena tega pravilnika. Vlogi mora poleg dokazil iz 23. in 25. člena tega pravilnika priložiti tudi naslednja dokazila:
– soglasje matere na obrazcu Priloga št. S-3 – soglasje matere, ki ga mora mati podpisati pred uradno osebo na centru;
– potrdilo o šolanju oziroma vpisu matere, s katerim dokazuje, da ima status vajenke, učenke, dijakinje oziroma študentke ter
– podpisano izjavo očeta, da ne bo uveljavljal pravice do dopusta za nego in varstvo otroka, razen v primerih, če očetovstvo ni urejeno, če je bila očetu odvzeta roditeljska pravica za tega otroka ali če so mu prepovedani stiki s tem otrokom.
Dopust za nego in varstvo otroka lahko koristi eden od starih staršev otroka le v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela.
4. Posvojiteljski dopust
35. člen
Pravico do posvojiteljskega dopusta uveljavlja posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve, na obrazcu S-1/4 – vloga za uveljavitev posvojiteljskega dopusta na krajevno pristojnem centru glede na prebivališče posvojitelja oziroma osebe, ki ji je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo z namenom posvojitve.
Vlogi mora vlagatelj priložiti potrdilo delodajalca na obrazcu Priloga št. S-2 – potrdilo delodajalca (obrazec velja tudi za samozaposlene in kmete), s katerim delodajalec potrjuje, da je seznanjen s časom in načinom izrabe posvojiteljskega dopusta ter dokončno odločbo o posvojitvi otroka ali dokončno odločbo o namestitvi otroka v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve.
Vlagatelj mora obvestiti delodajalca o izrabi posvojiteljskega dopusta najkasneje v treh dneh po nastopu razlogov za koriščenje te pravice.
36. člen
Posvojitelj oziroma oseba, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve, lahko uveljavlja pravico do posvojiteljskega dopusta do dopolnjenega četrtega oziroma desetega leta starosti otroka.
Pravico lahko koristi eden od posvojiteljev v strnjenem nizu ob polni odsotnosti z dela, lahko pa jo koristita oba posvojitelja hkrati v strnjenem nizu ob polni ali delni odsotnosti z dela enega ali obeh staršev, pri čemer skupno trajanje dopusta ne sme presegati 150 oziroma 120 dni. Če uveljavljata pravico oba posvojitelja ali osebi, katerima je bilo otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve, predložita centru vsak svojo vlogo.
37. člen
Če je posvojitelj ali druga oseba dobil v vzgojo in varstvo otroka pred prvim letom starosti otroka in je že koristil dopust za nego in varstvo otroka za istega otroka, ima pravico do izrabe posvojiteljskega dopusta samo v primeru, če je trajal dopust za nego in varstvo otroka manj kot 150 dni. Razliko do 150 dni uveljavlja z vlogo za posvojiteljski dopust na obrazcu S-1/4.
38. člen
Pravica do posvojiteljskega dopusta preneha z naslednjim dnem po premestitvi otroka drugam ali naslednji dan po smrti otroka.
II. PRAVICA DO STARŠEVSKEGA NADOMESTILA
1. Uveljavljanje pravice do starševskega nadomestila na podlagi pravice do starševskega dopusta
39. člen
Pravico do starševskega nadomestila uveljavlja eden od staršev ali druga oseba na obrazcu S-2/1 – Vloga za uveljavitev pravice do starševskega nadomestila, če uveljavlja pravico na podlagi pridobljene pravice do starševskega dopusta.
Pravico do porodniškega nadomestila uveljavlja mati 60 dni pred predvidenim datumom poroda. Pravico do očetovskega nadomestila uveljavlja oče 60 dni pred predvidenim datumom poroda matere. Pravico do nadomestila za nego in varstvo otroka uveljavlja eden od staršev ali oba starša 30 dni pred iztekom porodniškega dopusta. Pravico do posvojiteljskega nadomestila uveljavlja eden od posvojiteljev ali oba posvojitelja oziroma oseba, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve najkasneje 30 dni po nastopu posvojiteljskega dopusta.
40. člen
Ne glede na dolžino trajanja očetovskega dopusta ima oče pravico do očetovskega nadomestila za 15 dni očetovskega dopusta, če dopust koristi od rojstva otroka do izteka porodniškega dopusta matere. Za 75 dni očetovskega dopusta, ki ga lahko koristi v času porodniškega dopusta matere, v času dopusta za nego in varstvo otroka oziroma do dopolnjenega osmega leta starosti otroka, mu Republika Slovenija zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače.
41. člen
Vlagatelj na vlogi označi vrsto starševskega nadomestila, ki ga uveljavlja, podatke o otrocih, za katere uveljavlja starševsko nadomestilo ter predviden datum nastopa starševskega dopusta.
Če vlagatelj uveljavlja davčno olajšavo za družinske člane, na vlogi navede ime in priimek posameznega družinskega člana, rojstni datum ter sorodstveno razmerje. Če vlagatelj želi, da se mu od nadomestila odteguje dodatno zdravstveno zavarovanje, mora to označiti na vlogi.
Vlogi mora vlagatelj priložiti podatke o plači, osnovi za nadomestilo plače oziroma osnovi za obračun prispevkov za starševsko varstvo na obrazcu Priloga št. S-6 – podatki o plači oziroma osnovi, od katere so bili obračunani prispevki.
42. člen
Podatke o plači (bruto), od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo in bruto osnovi za nadomestilo plače v primeru odsotnosti z dela zaradi bolezni ali nege otroka v zadnjih 12 mesecih pred mesecem nastopa starševskega dopusta za zaposlene, na vlogi izpolni in potrdi delodajalec. Delodajalec za vlagatelja na istem obrazcu označi morebitne odtegljaje, ki se morajo odtegovati od nadomestila ter na pristojni center posredovati pripadajočo dokumentacijo.
Podatke o osnovi za obračun prispevkov za starševsko varstvo za obrtnike, druge samozaposlene in kmete potrdi pristojni davčni organ.
Podatke o osnovi za obračun denarnega nadomestila za čas brezposelnosti potrdi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Če so podatki o osnovi za obračun denarnega nadomestila za čas brezposelnosti razvidni iz odločbe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, center lahko upošteva podatke iz odločbe.
Podatke o osnovi za obračun starševskega nadomestila posreduje pristojni center, kjer je vlagatelj prejemal starševsko nadomestilo.
2. Uveljavljanje pravice do starševskega nadomestila brez pravice do starševskega dopusta
43. člen
Kadar vlagatelj v skladu z drugim odstavkom 39. člena zakona ne uveljavlja pravice do starševskega dopusta, uveljavlja pravico do starševskega nadomestila na obrazcu S-2/2 – Vloga za uveljavitev pravice do starševskega nadomestila – brez dopusta.
Če vlagatelj uveljavlja davčno olajšavo za družinske člane, na vlogi navede ime in priimek posameznega družinskega člana, za katerega uveljavlja olajšavo, rojstni datum ter sorodstveno razmerje. Kolikor vlagatelj želi, da se mu od nadomestila plačuje dodatno zdravstveno zavarovanje, mora to označiti na vlogi in priložiti ustrezna dokazila.
44. člen
Center upravičence do starševskega nadomestila iz drugega odstavka 39. člena zakona prijavi v zavarovanje na predpisanih obrazcih M.
45. člen
Če mati nima pravice do porodniškega dopusta, uveljavlja pravico do porodniškega nadomestila na podlagi potrdila o predvidenem datumu poroda, ki ga izda osebni ginekolog na obrazcu Priloga št. S-1 – potrdilo o predvidenem datumu poroda. Pravico uveljavlja 60 dni pred predvidenim datumom poroda. Materi pripada pravica do porodniškega nadomestila 28 dni pred predvidenim datumom poroda in traja 105 dni.
Pravico do porodniškega nadomestila ima pod enakimi pogoji kot pravico do porodniškega dopusta tudi oče, druga oseba ali eden od starih staršev otroka.
46. člen
Če oče nima pravice do očetovskega dopusta, lahko uveljavlja pravico do očetovskega nadomestila, ki ga koristi v času porodniškega dopusta matere, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika iz poglavja “Pravica do očetovskega dopusta”, razen v delu, ki se nanaša na delodajalca, ter določbe 42. člena tega pravilnika.
47. člen
Kadar eden od staršev, druga oseba ali eden od starih staršev otroka nima pravice do dopusta za nego in varstvo otroka, uveljavlja pravico do nadomestila za nego in varstvo otroka 30 dni pred iztekom pravice do porodniškega dopusta oziroma nadomestila. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika iz poglavja “Pravica do dopusta za nego in varstvo otroka”, razen v delu, ki se nanaša na delodajalca, ter določbe 42. člena tega pravilnika.
3. Osnova za izračun starševskega nadomestila
48. člen
Osnova za posamezno vrsto starševskega nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v zadnjih 12 mesecih pred nastopom starševskega dopusta.
Če je osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo plača, se kot osnova v posameznem mesecu upošteva bruto plača, od katere so bili obračunani prispevki. Delodajalec na obrazcu Priloga št. S-6 – Podatki o plači oziroma osnovi, od katere so bili obračunani prispevki navede tudi datum izplačila plače za posamezni mesec.
Če je vlagatelj v tem obdobju prejemal nadomestilo plače (bolniško nadomestilo, nadomestilo za nego otroka oziroma družinskega člana, starševsko nadomestilo, nadomestilo za brezposelnost) se upošteva osnova, na podlagi katere je bilo obračunano nadomestilo, razen če je bila višina obračunanega nadomestila višja od osnove za obračun nadomestila. V takem primeru center v izračun osnove za starševsko nadomestilo upošteva višino dejansko obračunanega nadomestila.
Podatke o plači izpolni in potrdi delodajalec na obrazcu Priloga št. S-6 – Podatki o plači oziroma osnovi, od katere so bili obračunani prispevki. Če je vlagatelj v zadnjih 12 mesecih prejemal plačo oziroma nadomestilo plače pri več delodajalcih ali če je vlagatelj zaposlen pri več delodajalcih s krajšim delovnim časom, posreduje podatke o plači in osnovi za obračun nadomestila plače na obrazcu Priloga št. S-6 – Podatki o plači oziroma osnovi, od katere so bili obračunani prispevki za vsakega delodajalca posebej.
49. člen
Za mesece, za katere je iz obrazca oziroma obrazcev Priloga št. S-6 – podatki o plači oziroma osnovi, od katere so bili obračunani prispevki razvidno, da v zadnjih 12 mesecih vlagatelj ni prejemal plače ali nadomestila plače oziroma zanj niso bili obračunani prispevki za starševsko varstvo, center upošteva 55% minimalne plače. Pri tem upošteva višino minimalne plače, kot je veljala za posamezni manjkajoči mesec.
Če plača ali osnova za nadomestilo plače ni podana za polni delovni čas oziroma so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo za manj kot polni delovni čas in vlagatelju pripada starševski dopust za polni delovni čas, se za manjkajoče ure upošteva sorazmerni del 55% minimalne plače.
Če plača ali osnova za nadomestilo plače ni podana za cel mesec oziroma so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo za manj kot mesec dni, se za manjkajoče dneve upošteva sorazmerni del 55% minimalne plače.
50. člen
Za vlagatelje, ki nimajo pravice do starševskega dopusta, pa so bili zavarovani za starševsko varstvo najmanj 12 mesecev v zadnjih treh letih, center kot osnovo upošteva 55% minimalne plače zadnjih 12 mesecev v višini, kot je veljala v posameznem mesecu. Tako določeno osnovo poveča za 2% za vsak mesec zavarovanja za starševsko varstvo v zadnjih treh letih, vendar povečanje osnove ne more biti večje od 50%, tako da znaša osnova največ 105% minimalne plače.
51. člen
Osnova za posamezno vrsto starševskega nadomestila se določi z dnem priznanja prve vrste starševskega nadomestila.
Osnova za očetovsko nadomestilo, nadomestilo za nego in varstvo otroka ter za posvojiteljsko nadomestilo ne more biti višja od dvainpolkratnika povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji. Pri tem se kot povprečna mesečna plača upošteva zadnji znani podatek, objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, ki velja z dnem priznanja prve vrste starševskega nadomestila.
Osnova za starševsko nadomestilo ne more biti nižja od 55% minimalne plače, ki velja z dnem priznanja prve vrste starševskega nadomestila.
4. Višina in uskladitev starševskega nadomestila
52. člen
Ob izrabi prenesenega dopusta za nego in varstvo otroka do otrokovega osmega leta starosti in ob prekinitvi dopusta za nego in varstvo otroka, ki je daljša od 365 dni, je osnova za nadomestilo enaka osnovi, kot če bi bil vlagatelj v času izrabe prenesenega dopusta odsoten z dela zaradi bolezni. Ta podatek pridobi vlagatelj od delodajalca na obrazcu Priloga št. S-7 – obvestilo delodajalca o prenesenem dopustu in ga posreduje centru.
53. člen
Starševska nadomestila se usklajujejo z rastjo izhodiščne plače za negospodarske dejavnosti, ki je objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije.
Uskladitev se opravi za starševska nadomestila, za katere je bila osnova določena, do dne, ko začne veljati nova višina izhodiščne plače.
54. člen
Starševska nadomestila se izplačujejo najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec. Mesečno časovno razporeditev izplačil v posameznem koledarskem letu določi ministrstvo, pristojno za varstvo družine (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
5. Dobroimetje
55. člen
Če starša ali druga oseba ne izrabi dopusta za nego in varstvo otroka v obsegu, kot je določen z zakonom, lahko pravico do pripadajočega dela nadomestila za dopust za nego in varstvo otroka uveljavlja kot dobroimetje na obrazcu S-1/3 – vloga za uveljavitev pravice do dopusta za nego in varstvo otroka. O načinu izrabe dobroimetja se morata starša dogovoriti (na istem obrazcu S-1/3). Center izda odločbo o višini dobroimetja in načinu izrabe dobroimetja hkrati z odločbo o nadomestilu za nego in varstvo otroka.
56. člen
Višina dobroimetja je enaka višini nadomestila po plačilu davkov in prispevkov, ki bi ga upravičenec prejemal v mesecih, če bi koristil pravico do dopusta za nego in varstvo otroka. Višina dobroimetja ne sme presegati petkratnika pripadajočega mesečnega nadomestila.
57. člen
Pred koriščenjem dobroimetja upravičenec do dobroimetja predloži centru potrdilo o vključenosti otroka v varstvo pravni ali fizični osebi, ki ima dovoljenje za opravljanje dejavnosti varstva otrok ali pri notarju overjeno najemno pogodbo ali pri notarju overjeno kupoprodajno pogodbo ali veljavno gradbeno dovoljenje oziroma priglasitev del, ki se glasi na ime upravičenca do dobroimetja in ni starejše od dveh let ter predračun za nabavo materiala oziroma storitev, na osnovi katerega se opravi plačilo.
Center pravni ali fizični osebi iz prvega odstavka posreduje potrdilo o višini dobroimetja.
Dobroimetje za plačilo za varstvo otroka izplačuje ministrstvo mesečno za že opravljeno storitev na račun pravne ali fizične osebe, v rokih, ki veljajo za izplačila iz proračuna (35 dni po prejemu računa).
Dobroimetje za plačilo najemnine za stanovanje se izplačuje mesečno za pretekli mesec na podlagi najemne pogodbe, ki jo centru posreduje upravičenec do dobroimetja. Izplačilo se opravi v rokih, ki veljajo za izplačila iz proračuna (35 dni po prejemu računa).
Dobroimetje za reševanje stanovanjskega problema izplača ministrstvo v enkratnem znesku, v skladu z roki, ki veljajo za izplačila iz proračuna.
III. PRAVICA STARŠEV DO PLAČILA PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST ZARADI KRAJŠEGA DELOVNEGA ČASA
(zaradi nege in varstva otroka do tretjega leta starosti)
58. člen
Eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, ima pravico delati krajši delovni čas; to pravico pridobi pri svojem delodajalcu. Delodajalec mu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, pri centru pa stranka uveljavlja pravico do plačila prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti. Osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost je minimalna plača na dan plačila prispevkov.
Pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost od minimalne plače uveljavlja eden od staršev na obrazcu S-3/1 – vloga za uveljavitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost iz naslova krajšega delovnega časa zaradi starševstva.
Vlogi mora vlagatelj priložiti sklep delodajalca o opravljanju dela s krajšim delovnim časom oziroma pogodbo o zaposlitvi z določbo o opravljanju dela s krajšim delovnim časom od polnega.
Iz sklepa delodajalca oziroma pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom mora biti razvidno obdobje, v katerem bo eden od staršev delal krajši delovni čas ter število ur dela na teden oziroma število ur dela na dan.
59. člen
Pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost od minimalne plače uveljavlja upravičenec najkasneje 60 dni po pridobitvi pravice do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva. V tem primeru se mu pravica prizna z dnem, ko začne delati s krajšim delovnim časom. Če pravice ne uveljavlja v tem roku, mu pripada pravica do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi popolne vloge.
Na podlagi priznane pravice do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti center upravičenca prijavi v zavarovanje na predpisanih obrazcih M.
IV. POSEBNI DOLOČBI
60. člen
Mati lahko pravico do pomoči ob rojstvu otroka uveljavlja tudi z isto vlogo, s katero uveljavlja pravico do porodniškega dopusta, in sicer na obrazcu S-1/1-vloga za uveljavitev pravice do porodniškega dopusta.
61. člen
Vsi obrazci, določeni s tem pravilnikom, so njegov sestavni del.
V. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
62. člen
V obdobju od začetka uporabe zakona do izteka enega oziroma treh let, se šteje, v skladu drugim odstavkom 119. člena zakona, da je bila oseba zavarovana za starševsko varstvo, če je bila zavarovana za pravico do nadomestila za čas zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem zavarovanju.
V obdobju iz prvega odstavka se kot dokazilo o zavarovanju za starševsko varstvo upošteva izvleček iz evidence o vključitvi v zavarovanje za pravico do nadomestila za čas zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, ki ga izda pristojna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, razen za zavarovance, ki so določeni v 10. točki 6. člena zakona, kjer se kot dokazilo upoštevajo podatki iz evidence Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve o vključitvi v zavarovanje za starševsko varstvo po zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.
63. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 017-01-009/12
Ljubljana, dne 24. junija 2002.
dr. Vlado Dimovski l. r.
Minister
za delo, družino in socialne
zadeve
