Na podlagi petega odstavka 4. člena uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Uradni list RS, št. 03/02) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve
P R A V I L N I K
o programu in načinu usposabljanja koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa program in način usposabljanja koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu (v nadaljnjem besedilu: koordinatorji), ki jih imenuje naročnik ali nadzornik projekta v skladu s 4. členom uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (v nadaljnjem besedilu: uredba).
Ta pravilnik določa tudi pogoje, postopek za pridobitev in odvzem pooblastila za izvajanje usposabljanja koordinatorjev (v nadaljnjem besedilu: pooblastilo).
2. člen
Pojmi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
– “koordinator za varnost in zdravje pri delu v pripravljalni fazi projekta“ pomeni katerokoli fizično ali pravno osebo, katero naročnik in/ali nadzornik projekta med pripravo zasnove projekta pooblasti za izvajanje nalog, navedenih v 7. členu uredbe.
– “koordinator za varnost in zdravje pri delu v izvajalni fazi projekta“ pomeni katerokoli fizično ali pravno osebo, katero naročnik in/ali nadzornik projekta med izvajanjem projekta pooblasti za izvajanje nalog, navedenih v 8. členu uredbe.
– “izvajalec“ je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik s pooblastilom za izvajanje usposabljanja koordinatorjev.
3. člen
Koordinator mora za usposobitev za opravljanje strokovnih nalog opraviti usposabljanje po programu strokovnega usposabljanja pri izvajalcu, ki je pridobil pooblastilo, in preizkus znanja strokovne usposobljenosti.
Koordinator mora usposabljanje s preizkusom znanja obnavljati vsakih pet let.
4. člen
Usposabljanje koordinatorjev lahko izvajajo pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, ki pridobijo pooblastilo za izvajanje usposabljanja koordinatorjev od Urada Republike Slovenije za varnost in zdravje pri delu (v nadaljnjem besedilu: urad).
II. POGOJI IN POSTOPEK ZA PRIDOBITEV IN ODVZEM POOBLASTILA
5. člen
Za pridobitev pooblastila za usposabljanje koordinatorjev mora izvajalec izpolnjevati naslednje pogoje:
– izvajalec lahko opravlja usposabljanje koordinatorjev, če razpolaga z zadostnim številom strokovnjakov, ki izpolnjujejo pogoje predpisane s tem pravilnikom,
– razpolagati mora z ustreznimi delovnimi prostori in ustrezno tehnično opremo, kot so avdiovizualni in didaktični pripomočki,
– izdelati mora program usposabljanja koordinatorjev v skladu s prilogo I tega pravilnika.
6. člen
Strokovnjaki, ki izvajajo usposabljanje koordinatorjev, morajo imeti najmanj visoko strokovno izobrazbo, pet let delovnih izkušenj in osnovna andragoška znanja.
Med strokovnjaki iz prvega odstavka morata biti diplomirani inženir gradbeništva in diplomirani varnostni inženir z opravljenim strokovnim izpitom s področja stroke.
Osnovna andragoška znanja iz prvega odstavka se dokazujejo s potrdilom o opravljenem usposabljanju s področja osnovnih andragoških znanj v obsegu najmanj 24 pedagoških ur po programu, ki ga kot ustreznega potrdi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
7. člen
Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki želi pridobiti pooblastilo, zaprosi pri uradu za izdajo pooblastila.
Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:
– opis poslovnih prostorov, pomožnih prostorov in tehnične opreme ter dokazila o lastništvu oziroma najemu,
– pogodbe o zaposlitvi strokovnih delavcev oziroma drug pravni naslov za opravljanje usposabljanja koordinatorjev, z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz 6. člena tega pravilnika,
– program usposabljanja koordinatorjev.
8. člen
Direktor urada z odločbo odloči o vlogi za izdajo in o odvzemu pooblastila na podlagi mnenja tričlanske komisije.
Člane komisije določi direktor urada. Predloge za člane komisije lahko posredujejo ministrstvo, urad, Inšpektorat Republike Slovenije za delo in zbornica, ustanovljena po 49. členu zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99).
9. člen
Komisija o izpolnjevanju pogojev za izdajo in odvzem pooblastila sestavi zapisnik, ki mora vsebovati vse pomembne podatke in ugotovitve za izdajo ali odvzem pooblastila.
10. člen
Pooblastilo velja 5 let od dneva izdaje.
Izvajanje programa usposabljanja nadzoruje inšpekcija za delo.
Pooblastilo se odvzame na predlog inšpektorja za delo, če izvajalec ne izpolnjuje več pogojev, ali če so pri izvajanju programov usposabljanja ugotovljene večje nepravilnosti.
Za večje nepravilnosti se šteje, če se program usposabljanja ne izvaja v obsegu in po vsebini, kot je bil predložen v vlogi za izdajo pooblastila ali če pri izvajanju programa usposabljanja ne sodelujejo strokovnjaki iz drugega odstavka 6. člena tega pravilnika.
11. člen
Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik mora obveščati urad o vsaki spremembi programa usposabljanja koordinatorjev.
Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik mora uradu dajati letna poročila o izvedenih usposabljanjih, najpozneje do konca februarja za preteklo leto.
III. PROGRAM IN NAČIN USPOSABLJANJA KOORDINATORJEV
12. člen
Program strokovnega usposabljanja koordinatorjev mora biti v skladu s prilogo I tega pravilnika.
13. člen
Izvajalec mora zagotoviti, da bo program iz priloge I tega pravilnika izveden v skladu s pedagoškimi cilji in se mora razlikovati glede na to ali je usposabljanje namenjeno koordinatorjem v fazi priprave projekta ali koordinatorjem v fazi izvajanja projekta.
Usposabljanje koordinatorjev v fazi priprave projekta mora obsegati najmanj 40 pedagoških ur, usposabljanje koordinatorjev v fazi izvajanja projekta pa poleg tega še dodatnih 10 pedagoških ur.
14. člen
Izvajalec mora preveriti, če udeleženci usposabljanja izpolnjujejo pogoje iz 4. člena uredbe.
IV. VODENJE VPISNIKA
15. člen
Urad vodi o pooblastilih vpisnik, ki vsebuje:
– zaporedno številko vpisa,
– ime in naslov izvajalca,
– datum vloge,
– številko in datum odločbe,
– datum vpisa pooblastila v vpisnik,
– datum odvzema pooblastila,
– pogodbe o poslovnem sodelovanju.
V. PREIZKUS ZNANJA STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI KOORDINATORJEV
16. člen
Preizkus znanja strokovne usposobljenosti koordinatorjev (v nadaljnjem besedilu: preizkus znanja) kandidati opravljajo pred strokovno komisijo na uradu.
17. člen
Preizkus znanja obsega zagovor varnostnega načrta in dokumentacije iz 7. člena uredbe ter poznavanje:
– zakonodaje s področja varnosti in zdravja pri delu in s področja graditve objektov,
– nalog koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu,
– preprečevanja tveganja za varnost in zdravje pri delu,
– načinov usklajevanja varnosti pri delu v fazi priprave projekta,
– načinov usklajevanja varnosti pri delu v fazi izvajanja projekta (dodatno za koordinatorje v fazi izvajanja projekta).
VI. PRIJAVA K PREIZKUSU ZNANJA
18. člen
Kandidata za opravljanje preizkusa znanja prijavi uradu izvajalec.
Izvajalec mora prijavi priložiti:
– dokazila o izpolnjevanju pogojev kandidata,
– pisni izdelek (varnostni načrt in dokumentacija), ki ga je kandidat izdelal v času usposabljanja,
– številka in datum zadnje spremembe programa usposabljanja koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih.
19. člen
Urad pisno obvesti izvajalca o kraju in času opravljanja preizkusa znanja kandidata.
VII. STROKOVNA KOMISIJA ZA PREIZKUS ZNANJA
20. člen
Direktor urada z odločbo določi člane strokovne komisije za preizkus znanja (v nadaljnjem besedilu: strokovna komisija). Predloge za člane strokovne komisije lahko posredujejo ministrstvo, urad, Inšpektorat Republike Slovenije za delo in zbornica, ustanovljena po 49. členu zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99).
Člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visoko strokovno izobrazbo ustrezne smeri, pet let delovnih izkušenj v svoji stroki in opravljen strokovni izpit po predpisih stroke.
Strokovno komisijo sestavljajo predsednik in dva člana.
Tehnična opravila za strokovno komisijo izvaja tajnik strokovne komisije.
VIII. OPRAVLJANJE PREIZKUSA ZNANJA
21. člen
Kandidat, ki uspešno opravi preizkus znanja, prejme potrdilo, ki ga podpiše predsednik strokovne komisije. Potrdilo o opravljenem preizkusu znanja se izda na obrazcih iz prilog II in III tega pravilnika.
O poteku preizkusa znanja se piše zapisnik, ki ga podpišejo predsednik in člana strokovne komisije.
IX. STROŠKI PREIZKUSA ZNANJA
22. člen
Stroške preizkusa znanja krije izvajalec, ki je kandidata prijavil.
Višino zneska za kritje stroškov preizkusa znanja določi s sklepom direktor urada.
23. člen
Članom in tajniku strokovne komisije pripada nagrada za delo in povračilo stroškov v zvezi z delom v strokovni komisiji v skladu z internim navodilom ministrstva o nagrajevanju komisij.
X. EVIDENCA PREIZKUSOV ZNANJA
24. člen
Za vsakega kandidata urad vodi spis, ki obsega dokazila o izpolnjevanju pogojev kandidata, zapisnik o poteku preizkusa znanja, fotokopijo potrdila o opravljenem preizkusu znanja in podatke o izvajalcu usposabljanja.
25. člen
Urad vodi evidenco koordinatorjev, v kateri se zavedejo zaporedna številka, ime in priimek koordinatorja, stopnja in smer strokovne izobrazbe ter datum zadnjega opravljanja preizkusa znanja.
XI. KONČNA DOLOČBA
26. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 01701/00016/2002-006
Ljubljana, dne 20. junija 2002.
Minister
za delo, družino in socialne
zadeve
dr. Vlado Dimovski l. r.
PRILOGA I
VSEBINA PROGRAMA STROKOVNEGA USPOSABLJANJA KOORDINATORJEV
Vsebina programov strokovnega usposabljanja mora vsebovati
naslednje teme:
1. zakonodaja s področja varnosti in zdravja pri delu in s
področja graditve objektov,
2. naloge koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu,
3. preprečevanje tveganja za varnost in zdravje pri delu,
4. usklajevanje varnosti pri delu v fazi priprave projekta,
5. usklajevanje varnosti pri delu v fazi izvajanja projekta.
1. zakonodaja
Splošni cilji:
- seznanjenost s problematiko preprečevanja tveganja za varnost
in zdravje pri delu,
- poznavanje zakonodaje, ki se nanaša na varnost in zdravje pri
delu,
- poznavanje zakonodaje, ki se nanaša na postopke v gradbeništvu.
Osnovna vsebina programa usposabljanja:
- splošni pojmi na področju varnosti in zdravja pri delu,
- preučitev potrebe po strokovnem usposabljanju: odnos med
varnostjo pri delu in usposabljanjem,
- zakonodaja s področja graditve objektov:
- postopki za zagotavljanje bistvenih lastnosti objektov,
- določbe v zvezi s projektiranjem,
- določbe v zvezi z gradbenim dovoljenjem,
- določbe v zvezi z gradnjo.
- zakonodaja s področja varnosti in zdravja pri delu:
- zakon o varnosti in zdravju pri delu,
- uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih
in premičnih gradbiščih,
- drugi predpisi, ki se nanašajo na področje varnosti in zdravja
pri delu v gradbeništvu.
2. naloge koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu
Splošni cilji:
- poznavanje vlog različnih udeležencev pri gradnji,
- seznanjenost z delovnimi nalogami koordinatorjev v fazi
priprave projekta in koordinatorjev v fazi izvajanja projekta,
- opredelitev aktivnosti koordinatorjev v fazi priprave projekta
in koordinatorjev v fazi izvajanja projekta in njihovega
medsebojnega sodelovanja z ostalimi udeleženci pri delih,
- opredelitev možnosti in sredstev za ukrepanje, ki so na voljo
koordinatorjem.
Osnovna vsebina programa usposabljanja:
- funkcija in naloge koordinatorjev,
- različne faze načrtovanja in gradnje objekta ter naloge in
obveznosti različnih udeležencev pri gradnji (pogodbena
dokumentacija),
- okoliščine izvajanja koordinacijskih nalog (pogodbe in
odgovornosti),
- cilji, sestava in vsebina različnih sredstev koordinacije:
varnostni načrt, tehnične specifikacije projekta, vodenje
evidence o dejavnostih koordinacije,
- obveščanje delavcev.
3. preprečevanje in zmanjševanje tveganja pri delu
Splošni cilji:
- poznavanje različnih načinov koordinacije varnosti pri delu,
- sposobnost identificiranja in ocenjevanja naslednjih tveganj
pri delu:
- splošna tveganja, ki so jim izpostavljeni delavci,
- tveganja, ki so posledica hkratnega ali zaporednega izvajanja
del različnih izvajalcev na gradbišču,
- različna tveganja pri izvajanju naknadnih del na objektih,
- sposobnost določitve ukrepov za preprečevanje teh tveganj v
različnih fazah gradnje, koordinator mora biti sposoben
predlagati preventivne ukrepe, pri čemer mora dati prednost
izvajanju ukrepov v fazi priprave projekta, in pri tem upoštevati
kriterije stroškov, učinkovitosti in delovanja v skladu s
predpisi,
- sposobnost določitve načina izvajanja teh ukrepov s strani
različnih izvajalcev v vseh gradbenih fazah.
Osnovna vsebina programa usposabljanja:
- multi-kavzalni pristop k ugotavljanju narave nezgod pri delu in
mehanizmi za njihovo preprečevanje,
- različni načini preprečevanja tveganja pri delu:
- temeljna načela preventive,
- ocenjevanje tveganj,
- različni preventivni ukrepi za preprečevanje nezgod in
ohranjanje zdravja delavcev ter merila za izbiro teh ukrepov,
- preučevanje najbolj pogostih tveganj in uporabljenih
preventivnih ukrepov na gradbiščih (v fazi priprave projekta):
- dejavniki okolja (postavljanje gradbišča, omejevanje gradbišča
od okolice in ureditev dostopov, geološki dejavniki, okolica
gradbišča, obstoječa omrežja in infrastruktura),
- zagotavljanje higienskih pogojev dela na gradbišču, prostorov
za počitek, ustrezne prehrane in napitkov,
- premikanje tovorov,
- zemeljska dela,
- skladiščenje,
- delo na velikih višinah in/ali delo, ki se izvaja na različnih
nivojih,
- uporaba medijev in različnih oblik energije pri delu
(provizorična električna instalacija, stisnjen zrak, voda),
- uporaba nevarnih proizvodov (kemične snovi, radioaktivne in
ionizirajoče snovi),
- promet in uporaba delovne opreme,
- gibanje ljudi,
- odstranjevanje odpadkov (zbiranje, skladiščenje in odvoz),
- specifične razmere (hrup, prah, sevanje),
- groba gradbena dela,
- zaključna gradbena dela,
- določanje posebno nevarnih del in navedba ustreznih načinov
preprečevanja tveganja pri teh delih,
- študije o tveganjih in preventivnih ukrepih pri naknadnih delih
na objektih po izvršitvi del:
- gibanje ljudi: dostopi do delovnih mest,
- dela na strehi,
- fasadna dela,
- dela pod zemljo in na tehničnih lokacijah, cevovodih (voda,
plin, telefon, kabelska televizija ...), dvigalih,
- vzdrževanje instalacij za distribucijo tekočin in energije.
4. usklajevanje varnosti pri delu v fazi priprave projekta
Splošni cilji:
- sposobnost (že v začetni fazi načrtovanja) predvideti,
identificirati in določiti prioriteto obravnave tveganj, ki lahko
izhajajo iz različnih arhitekturnih, tehničnih, tehnoloških in
organizacijskih možnosti, in iz dejavnikov okolja (bližnja in
daljna okolica),
- sposobnost določiti preventivne ukrepe, ki morajo biti določeni
v razpisni dokumentaciji: seznam razpisnih pogojev, ocena
stroškov, varnostni načrt, dokumentacija projekta in sposobnost
izdelave varnostnega načrta,
- sposobnost določiti pravila organiziranosti, vodenja in
vzdrževanja gradbišča.
Osnovna vsebina programa usposabljanja:
- različne faze izdelave načrta in postopki, ki jih je potrebno
izpeljati pred začetkom gradbenih del,
- preučevanje dokumentacije in skic, ki so del načrta, z vidika
preprečevanja tveganja pri izvajanju gradbenih del.
Identificiranje tveganj, katerim se ni mogoče izogniti, in
opredelitev specifičnih tveganj ter navedba ustreznih ukrepov in
tehnik za preprečevanje tveganja pri delu,
- poznavanje načinov vodenja sestankov z različnimi udeleženci
(naročnik, projektant, zaposleni v projektivnem biroju,
predstavniki podjetij), ter poznavanje načinov podajanja
ustreznih informacij v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja
pri delu,
- izdelava varnostnega načrta in dokumentacije iz 7. člena
uredbe,
- določitev pravil organiziranja, vodenja in vzdrževanja
gradbišč, vključno s pravili za skupno uporabo varovalne opreme
in instalacij ter pravili, katerih cilj je izogibanje tveganjem,
ki izhajajo iz hkratnih dejavnosti, ki potekajo na gradbišču,
- seznanjanje z izdelavo razpisne dokumentacije za oddajo del.
5. usklajevanje varnosti pri delu v fazi izvajanja projekta
Splošni cilji:
- poznavanje oblike in vsebine varnostnega načrta,
- sposobnost predvidevanja razmer, ki bi lahko privedle do
tveganj, pred začetkom gradbenih del.
Osnovna vsebina programa usposabljanja:
- določitev delovnih nalog koordinatorja,
- različne faze gradbenih del in delovne naloge različnih
udeležencev pri gradnji (naloge, obveznosti, pogodbena
dokumentacija),
- poznavanje načinov vodenja sestankov z različnimi izvajalci ter
poznavanje načinov podajanja ustreznih informacij v zvezi z
zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu,
- sestavljanje uradnih obvestil, poročil s sestankov ali o
obiskih na gradbišču, vodenje knjige ukrepov za varno delo,
- nadzorovanje varnosti pri delu na gradbišču: identificiranje in
ocenjevanje tveganj ter določanje ustreznih preventivnih ukrepov,
ki jih je potrebno izvesti,
- pravila in zahteve, ki veljajo za uporabo skupne delovne opreme
(montaža, uporaba, vzdrževanje in demontaža),
- načini obveščanja različnih udeležencev pri delih.
