Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. A. iz Ž., ki jo zastopajo dr. B. B., C. C. in Č. Č., odvetniki v Z., na seji dne 13. junija 2002

1. Odločba Senata za prekrške št. Pp-6115/98 z dne 1. 12. 1998 in odločba Sodnika za prekrške Ljubljana št. P-35031/98 z dne 9. 9. 1998 se razveljavita.
2. Postopek o prekršku v zadevi št. P-35031/98 Sodnika za prekrške Ljubljana zoper obdolženo A. A. se ustavi.
3. Stroški postopka o prekršku v zadevi iz prejšnje točke bremenijo proračun.

1. Pritožnica je bila v postopku o prekršku kaznovana zaradi prekrška po uredbi o gojenju navadne konoplje (Uradni list RS, št. 34/98 - v nadaljevanju: uredba), ker ni zagotovila trajnega zavarovanja svojega nasada konoplje pred morebitnimi zlorabami. Izrečena ji je bila denarna kazen 100.000 tolarjev in varstveni ukrep odvzema predmetov, to je že zasežene konoplje, z nalogom za njeno uničenje. V ustavni pritožbi navaja, da so organi za prekrške samovoljno razlagali pravno normo, ki določa znake prekrška, in s tem kršili načelo zakonitosti v kazenskem pravu (28. člen ustave) ter načela pravne države (2. člen ustave). Ta načela naj bi bila kršena tudi zato, ker noben predpis ne določa, na kakšen način je treba zavarovati nasad. Izrek varstvenega ukrepa odvzema in uničenja nasada konoplje naj bi bil brez pravne podlage. Meni, da konoplja ni bila uporabljena ali namenjena za prekršek, niti ni s prekrškom nastala, za gojenje konoplje pa naj bi imela vsa potrebna dovoljenja.
2. Iz odločbe o prekršku Sodnika za prekrške izhaja, da je pritožnica gojila konopljo na njivi tik ob glavni cesti. Nasad je varovala njena mati z obhodi približno desetkrat na dan. Sodnik za prekrške je zavzel stališče, da takšen način varovanja ne onemogoča morebitnih zlorab, saj je bil izven obhodov njene matere vsakomur omogočen dostop do nasada. Kot podlago za izrek varstvenega ukrepa odvzema predmetov je navedel 37. člen zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in nasl. – v nadaljevanju: ZP), ukrep pa je utemeljil z razlogi splošne varnosti. Senat za prekrške je takšna stališča potrdil.
3. Senat ustavnega sodišča je s sklepom z dne 14. 3. 2001 ustavno pritožbo sprejel v obravnavo. Ustavna pritožba je bila v skladu z določbo 56. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) poslana Senatu za prekrške, ki nanjo ni odgovoril.

4. Pritožnica je bila obsojena za prekršek na podlagi določbe prve alinee prvega odstavka 7. člena uredbe, ki je določala, da se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev, kdor ne zavaruje nasada konoplje zoper morebitne zlorabe. Ustavno sodišče je z odločbo št. Up-332/98 z dne 18. 4. 2002 (Uradni list RS, št. 39/02) ugotovilo, da je bila navedena določba uredbe (ki je že prenehala veljati), nedoločna in nepredvidljiva in zato v neskladju z 2. členom (načela pravne države) in s prvim odstavkom 28. člena ustave (načelo zakonitosti v kazenskem pravu). Ustavno sodišče je odločilo, da ima ugotovljena neskladnost z ustavo učinek razveljavitve.
5. Ker je bila pritožnica kaznovana na podlagi kazenske določbe, glede katere je ustavno sodišče ugotovilo, da ni bila v skladu z načelom določnosti kazenskopravnih norm, ji je bila z izpodbijanimi akti iz istih razlogov kršena pravica iz prvega odstavka 28. člena ustave. Zato je ustavno sodišče izpodbijani odločbi o prekršku razveljavilo (1. točka izreka). V takšnem primeru lahko ustavno sodišče ob uporabi prvega odstavka 60. člena ZUstS odloči tudi o sporni pravici, če je to nujno zaradi odprave posledic, ki so na podlagi posamičnega akta že nastale, ali če to terja narava ustavne pravice oziroma svoboščine in če je na podlagi podatkov v spisu možno odločiti. V skladu z drugim odstavkom 2. člena ZP se v primeru, če se po storitvi prekrška spremeni predpis, ki določa prekršek, uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca milejši. Odločitev o razveljavitvi določbe o prekršku pomeni, da dejanje ni več določeno kot prekršek. Glede na naravo ugotovljene kršitve človekove pravice in glede na to, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 60. člena ZUstS, je ustavno sodišče z uporabo določbe 1. točke prvega odstavka 167. člena ZP odločilo, da se postopek o prekršku zoper pritožnico ustavi (2. točka izreka). Pritožnica bo lahko odpravo posledic, ki so ji nastale na podlagi pravnomočne odločbe o prekršku, ki je bila razveljavljena, in je bil postopek zoper njo ustavljen zato, ker je bilo ugotovljeno, da dejanje ni prekršek, uveljavljala na podlagi določbe 245. člena in ostalih določb 17. poglavja ZP. Ker je ustavno sodišče samo odločilo o pritožničini pravici, je bilo v skladu z določbo četrtega odstavka 176. člena ZP treba odločiti tudi o stroških postopka o prekršku (3. točka izreka).

6. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 59. člena in prvega odstavka 60. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam-Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.