Na podlagi 79. člena zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92 in 42/94 – odl. US; 1/99, 41/99, 36/00, 54/00 in 26/01) je Socialna zbornica Slovenije na 12. seji skupščine dne 12. 2. 2002 sprejela

Socialna zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica) je osrednje strokovno združenje, v katerega se prostovoljno vključujejo izvajalci s področja socialnega varstva in drugi izvajalci, ki želijo prispevati k socialni blaginji državljanov.
Poslanstvo zbornice je povezovanje socialno varstvene dejavnosti v celoto, tako na lokalni, regionalni in na nacionalni ravni, kot tudi vseh treh sektorjev – javnega, nevladnega ter zasebnega, v skrbi za razvoj in strokovni dvig socialno varstvenih dejavnosti.

Zbornica izvaja javna pooblastila in z zakonom o socialnem varstvu opredeljene naloge ter naloge, ki jih zbornici nalagajo drugi zakoni.
Zbornica izvaja povezovalne in razvojne naloge področja ter neposredne naloge za članstvo po tem statutu in skrbi za udejanjanje kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu.

Zbornica je pravna oseba s sedežem v Ljubljani, Zemljemerska 12/IX.
Štampiljka zbornice je kvadratne oblike z besedilom: Socialna zbornica Slovenije, v sredini štampiljke je znak zbornice okrogle oblike, ki ima v temnem polju svetlo stilizirano kratico SZS.

Pri izvrševanju javnih pooblastil in z zakonom določenih nalog zbornice uporablja zbornica pečat.
Pečat je okrogle oblike. V zunanjem krogu ima napis Republika Slovenija, v sredini pa grb Republike Slovenije ter ime in sedež zbornice.

V zbornico se kot individualni člani prostovoljno včlanijo strokovni delavci, opredeljeni v 69. členu in strokovni sodelavci, opredeljeni v 70. členu zakona o socialnem varstvu:
– ki opravljajo dejavnost socialnega varstva v javnih socialno varstvenih zavodih,
– ki opravljajo posamezne socialno varstvene storitve in programe v gospodarskih družbah, v zaposlovanju, v šolstvu, v pravosodju, v zdravstvu in drugod,
– ki opravljajo socialno varstveno dejavnost na podlagi koncesije ali kot zasebniki,
– ki izvajajo socialno varstvene programe v dobrodelnih organizacijah, v organizacijah za samopomoč in v invalidskih organizacijah,
– ki izvajajo socialno varstveno dejavnost v društvih, ustanovah in zavodih.
V zbornico se lahko včlanijo tudi drugi delavci, ki izkazujejo poseben interes za članstvo v zbornici.

V članstvo zbornice se lahko kot kolektivni člani zbornice vključijo tudi zainteresirane organizacije, društva, ustanove in skupnosti ter druge pravne osebe.

Zbornica ima častno članstvo.
Častno članstvo podeli skupščina zbornice strokovnjaku, strokovnemu delavcu oziroma strokovnemu sodelavcu, ki pri svojem profesionalnem ali prostovoljnem delu dosega izjemne dosežke in ima posebne zasluge za razvoj socialno varstvene dejavnosti ter uveljavljanju poslanstva zbornice.
V izjemnih primerih lahko skupščina častno članstvo podeli tudi delavcu za strokovne dosežke na področju socialnega varstva in pri uveljavljanju poslanstva zbornice.

Individualni člani zbornice imajo naslednje pravice:
– biti izvoljeni v organe zbornice;
– pravico do varovanja strokovne integritete;
– da se udeležujejo vseh dejavnosti zbornice;
– da se regionalno povezujejo;
– da se vključujejo v izvajanje strokovnih in drugih nalog zbornice;
– da uveljavljajo popust v programih, ki jih izvaja zbornica;
– da brezplačno prejemajo bilten zbornice Socialni izziv;
– da brezplačno pridobijo osebno referenčno mnenje zbornice;
– da imajo člansko izkaznico.

Dolžnosti individualnih članov zbornice so:
– upoštevanje in širjenje poslanstva zbornice;
– spoštovanje kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu;
– širjenje individualnega članstva;
– aktivno sodelovanje in odzivanje na pobude ter strokovne akcije zbornice;
– spoštovanje sklepov in aktov, ki jih zbornica sprejme na skupščini;
– redno obveščanje zbornice o vseh osebnih podatkih, potrebnih za vodenje evidence individualnega članstva zbornice;
– redno plačevanje individualne članarine.

Kolektivni člani zbornice imajo naslednje pravice:
– imenovanja svojih predstavnikov, individualnih članov zbornice, v organe zbornice;
– pravico partnerskega sodelovanja v zadevah, ki so ključnega pomena za stroko in socialno varstveno dejavnost;
– da predlagajo ustanovitev strokovnih delovnih skupin zbornice;
– do strokovnega posvetovanja oziroma stališča;
– da se regionalno povezujejo;
– pravico do popusta pri storitvah zbornice, opredeljenih v okviru nalog zbornice;
– brezplačno prejemanje biltena zbornice Socialni izziv;
– da pridobijo mnenje o programih, ki jih izvajajo, s popustom pri plačilu.

Dolžnosti kolektivnih članov zbornice so:
– upoštevanje avtonomije zbornice;
– širjenje poslanstva zbornice;
– skrb za seznanjanje s kodeksom in spoštovanje kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu;
– širjenje posredovanih zborničnih informacij;
– širjenje kolektivnega članstva;
– aktivno sodelovanje in odzivanje na pobude ter strokovne akcije zbornice;
– spoštovanje sklepov in aktov, ki jih zbornica sprejme na skupščini;
– redno obveščanje zbornice o spremembi podatkov, potrebnih za vodenje evidence kolektivnega članstva zbornice;
– redno plačevanje kolektivne članarine.

Zbornica obvešča svoje člane in širšo javnost o svojem delu preko članov skupščine, preko sredstev javnega obveščanja, s strokovnim in informacijskim glasilom, preko spletnih strani ter na druge primerne načine.

Člani zbornice plačujejo članarino.
Članarino individualnim članom določi upravni odbor v znesku, ki ne more biti višji kot 1% povprečne bruto plače strokovnega delavca in sodelavca v socialnem varstvu.
Članarino kolektivnim članom na podlagi sprejetih meril in kriterijev določa upravni odbor.
Za upokojene strokovne delavce, pripravnike, študente in brezposelne individualne člane, se članarina določa v letnem znesku.

Zbornica izvaja:
Z zakonom o socialnem varstvu (2., 3., 4. in 5. točka, drugi odstavek 77. člena) opredeljena javna pooblastila:
– načrtuje, spremlja in izvaja supervizijo strokovnega dela strokovnih delavcev;
– za strokovne delavce in sodelavce načrtuje in organizira stalno strokovno izobraževanje in usposabljanje iz 73. člena zakona o socialnem varstvu;
– spremlja pripravništvo in nadzoruje izvajanje pripravništva iz 71. člena zakona o socialnem varstvu;
– rešuje ugovore iz 94. člena zakona o socialnem varstvu zoper opravljene socialno varstvene storitve zasebnika.
Druge z zakonom o socialnem varstvu (v nadaljevanju: ZSV) opredeljene obveznosti:
– spremlja izvajanje kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu ter ukrepa ob kršenju načel (1. točka 77. člena ZSV);
– daje mnenje o izdaji koncesij za opravljanje socialno varstvene dejavnosti (6. točka 77. člena ZSV);
– določa listo strokovnjakov za opravljanje strokovnega nadzora nad delom izvajalcev (7. točka 77. člena ZSV);
– sodeluje pri pripravi zakonov ter pri pripravi strokovnih podlag za socialno varstveni program (8. točka 77. člena ZSV);
– predlaga člane za strokovni svet iz 8. člena ZSV (9. točka 77. člena ZSV);
– daje mnenje zasebnikom v postopkih vpisa v register izvajalcev (druga alinea 65. člena ZSV);
– določa vrste in stopnje programov izobraževanja za strokovne sodelavce v socialnem varstvu (drugi odstavek 70. člena ZSV).
Povezovalne in razvojne naloge področja, s katerimi zbornica:
– sodeluje s pristojnim ministrstvom, Državnim zborom RS in Državnim svetom RS in po potrebi z drugimi upravnimi organi na ravni države ter z organi v regijah in v lokalnih skupnostih;
– sodeluje s poslovnimi skupnostmi in drugimi organiziranimi subjekti s področja socialnega varstva, z raziskovalnimi in izobraževalnimi organizacijami in s strokovnimi združenji doma in v tujini;
– sodeluje pri pripravi standardov in normativov storitev socialnega varstva ter standardov znanj za posamezno dejavnost in poklicnih standardov;
– sodeluje pri oblikovanju kriterijev za napredovanje strokovnih delavcev in za vrednotenje strokovnega dela strokovnih delavcev in sodelavcev v socialnem varstvu;
– podpira in ustvarja pogoje za razvoj socialno inovativnih in komplementarnih dejavnosti na področju socialnega varstva;
– podpira in razvija prostovoljno delo v socialnem varstvu;
– razvija funkcijo osveščanja državljanov glede kakovosti socialno varstvenih storitev in programov;
– daje strokovno mnenje o posameznih programih izvajalcev dejavnosti socialnega varstva, na njihovo pobudo ali na pobudo financerja;
– opravlja svetovalno delo in daje strokovno pomoč posameznim izvajalcem socialno varstvenih programov;
– opravlja izdajateljsko dejavnost (bilten Socialni izziv in drugo);
– opravlja izobraževalno dejavnost.
Neposredne naloge za članstvo, s katerimi zbornica:
– vzpostavi in vodi računalniško podprt informacijski sistem, nujen za njeno dejavnost in stroko, z registrom članstva, socialno varstvenih organizacij ter izvajalcev socialno varstvene dejavnosti;
– varuje strokovno integriteto svojih članov, jim daje potrebno pomoč in referenčna mnenja;
– predlaga pristojnemu ministrstvu podelitev nagrad in priznanj strokovnim delavcem in strokovnim sodelavcem ter drugim delavcem na področju socialnega varstva;
– spodbuja in neguje sodelovanje med člani s strokovnimi srečanji in drugimi oblikami druženja, doma in v tujini;
– skrbi za obveščenost svojih članov o dogajanjih na področju socialnega varstva in o delu zbornice z biltenom Socialni izziv;
– organizira strokovna srečanja, kot so dnevi Socialne zbornice Slovenije, Socialni klub itd.

Kadar pristojni organi zbornice odločajo o izdaji mnenj o izdaji koncesij za opravljanje socialno varstvene dejavnosti in določajo listo strokovnjakov za opravljanje strokovnega nadzora nad delom izvajalcev, morajo biti pri odločanju zastopani delavci v javnih zavodih, drugih socialno varstvenih zavodih, dobrodelnih organizacijah, organizacijah za samopomoč, invalidskih organizacijah in zasebniki.

Dejavnost zbornice iz 14. člena tega statuta je v skladu z uredbo o uvedbi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) razvrščena v:
DE/22.11 Izdajanje knjig
DE/22.13 Izdajanje revij in periodike
DE/22.15 Drugo založništvo
K/72.30 Obdelava podatkov
K/73.20 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju družboslovja in humanistika
K/74.11 Pravno svetovanje
K/74.13 Raziskovanje trga in javnega mnenja
K/74.40 Oglaševanje
K/74.85 Tajniška dela in prevajanje
K/74.87 Druge raznovrstne poslovne dejavnosti
M/80.42 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje
N/85.3 Socialno varstvo
N/85.329 Druge socialne dejavnosti
O/91.12 Dejavnost strokovnih združenj
O/92.51 Dejavnost knjižnic in arhivov
Zbornica svojo dejavnost vpiše v sodni register.

Organi zbornice so:
1. skupščina,
2. predsednik zbornice in podpredsednik zbornice,
3. organi in delovna telesa skupščine:
– častno razsodišče,
– komisija za volitve in imenovanja,
– nadzorni odbor;
4. organi upravljanja in svetovanja:
– upravni odbor,
– strokovni svet;
5. izvršilni organi:
– generalni sekretar,
– strokovna služba.

Skupščina zbornice določa vsebine delovanja, organizacijo zbornice ter njenih organov in opredeljuje izvajanje javnih pooblastil po postopku strokovnega presojanja.
Skupščina kot najvišji organ zbornice:
– skrbi za povezanost socialno varstvene dejavnosti v celoto, tako na lokalni, regionalni kot tudi na nacionalni ravni in za povezovanje javnega, nevladnega in zasebnega sektorja;
– sprejme statut in druge splošne pravne akte, ki so pomembni za delovanje zbornice kot celote iz 59. člena tega statuta;
– sprejme kodeks etičnih načel v socialnem varstvu;
– potrdi obdobni in letni program dela zbornice;
– potrdi obdobni in letni finančni načrt zbornice;
– potrdi letni zaključni račun zbornice in poročilo zbornice o poslovanju;
– potrdi letna in obdobna poročila organov zbornice;
– sprejme odločitve o strateško pomembnih zadevah za socialno varstveno dejavnost;
– izvoli in razreši predsednika, podpredsednika in člane ter predsednike skupščinskih organov in delovnih teles;
– izvoli in razreši člane upravnega odbora in strokovnega sveta zbornice;
– podeli častno članstvo v zbornici;
– skrbi za vključevanje nalog, pomembnih za udejanjanje Slovenije kot socialne države, v program dejavnosti zbornice.

Skupščina ima osemdeset članov, od tega štirideset stalnih predstavnikov individualnih in štirideset pooblaščenih predstavnikov kolektivnih članov.
Komisija za volitve in imenovanja pripravi sklep o volitvah članov skupščine zbornice in njenih organov, s katerim opredeli postopek volitev v oba dela skupščine – za individualno in za kolektivno članstvo. Sklep podpiše predsednik zbornice.
Skupščino kot stalni predstavniki individualnih članov sestavljajo člani skupščine, ki jih izvolijo člani zbornice v okviru strokovnih društev, združenj in drugih organiziranih skupin ter predstavniki kolektivnih članov, ki jih izmed individualnih članov zbornice imenujejo poslovne skupnosti in drugi organizirani subjekti.
V obeh delih skupščine so enakopravno zastopani predstavniki – člani zbornice v javnih zavodih, v drugih socialno varstvenih zavodih, v gospodarskih družbah, v dobrodelnih organizacijah, v organizacijah za samopomoč, v invalidskih organizacijah, v zavodih, ki opravljajo socialno varstveno dejavnost na podlagi koncesije in kot zasebniki, glede na zastopanost v članstvu zbornice na dan sprejema sklepa o razpisu volitev.

Skupščina zaseda najmanj enkrat letno. Skliče jo predsednik zbornice. Predsednik je dolžan sklicati skupščino tudi na utemeljeno zahtevo upravnega odbora, nadzornega odbora oziroma na zahtevo desetih članov skupščine.
Predsednik zbornice mora sklicati skupščino najkasneje v 30 dneh po prejemu zahteve. Če tega ne stori, lahko skličejo skupščino člani sami.

Skupščino vodi delovno predsedstvo, ki ga izmed sebe izvolijo člani skupščine zbornice na vsaki seji skupščine.
Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča najmanj polovica njenih članov.
Odločitve sprejema z večino glasov navzočih članov, razen če je za sprejem posameznih odločitev s tem statutom določena drugačna večina.

Potek in delo skupščine ureja poslovnik o delu skupščine.

Predsednika zbornice in podpredsednika zbornice volijo člani skupščine na seji skupščine na predlog komisije za volitve in imenovanja izmed članov skupščine zbornice.

Za predsednika zbornice lahko kandidira vsak član skupščine zbornice, ki mu potrdi kandidaturo najmanj deset članov zbornice in ki izpolnjuje druge zahtevane pogoje.
Za podpredsednika zbornice lahko kandidira vsak član skupščine zbornice, ki mu potrdi kandidaturo najmanj pet članov članov zbornice in ki izpolnjuje druge zahtevane pogoje.

Funkcija predsednika zbornice se lahko opravlja profesionalno.
Če predsednik zbornice opravlja svojo funkcijo profesionalno, individualno pogodbo o zaposlitvi v imenu zbornice sprejme upravni odbor in jo podpiše predsednik upravnega odbora.

Za svoje delo predsednik zbornice odgovarja skupščini zbornice, ki ocenjuje njegovo delo. Skupščina lahko predsednika tudi razreši na utemeljen predlog upravnega odbora ali desetih članov skupščine.

Predsednik zbornice:
– predstavlja zbornico;
– sklicuje skupščino;
– podpisuje akte, ki jih potrdi in sprejme skupščina;
– podpisuje javne dokumente zbornice;
– izda sklep o volitvah v organe zbornice;
– je odgovoren za zakonitost delovanja zbornice in njenih organov;
– skrbi za izvajanje sklepov skupščine;
– usklajuje delo organov zbornice;
– sklepa in podpisuje pogodbe;
– zastopa interese članov zbornice;
– razvija regionalno in mrežno povezovanje izvajalcev socialno varstvene dejavnosti;
– opravlja druge naloge, povezane z izvajanjem dejavnosti zbornice;
– opravlja naloge, za katere ga pooblasti skupščina.

Predsednika zbornice v njegovi odsotnosti nadomešča podpredsednik zbornice.
Podpredsednik zbornice opravlja še druge naloge po dogovoru s predsednikom zbornice.

Skupščina zbornice ustanovi za uspešno opravljanje nalog iz 14. člena statuta stalne organe skupščine in začasna delovna telesa.

Stalni organi skupščine zbornice so:
– častno razsodišče;
– komisija za volitve in imenovanja;
– nadzorni odbor.

Začasna delovna telesa imenuje skupščina zbornice za opravljanje določenih statutarnih nalog.

Organi in delovna telesa so za svoje delo odgovorni skupščini zbornice, ki:
– izvoli predsednika in člane;
– določi obseg njihovih nalog in pooblastil;
– sprejme in potrdi njihove programe in poročila.

Častno razsodišče zbornice je samostojen organ skupščine zbornice, ki obravnava kršitve kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu, storjene pri opravljanju dejavnosti socialnega varstva.
Častno razsodišče odloča tudi o kršitvah statuta zbornice.
Zahtevo za ugotovitev odgovornosti za kršitve, storjene pri opravljanju dejavnosti socialnega varstva, poda lahko vsak državljan, organizacija in pristojno ministrstvo, ki opravlja strokovni in upravni nadzor nad delom izvajalcev na področju socialnega varstva.

Častno razsodišče opravlja tudi naslednje naloge:
– spodbuja in spremlja uveljavljanje etičnih načel in poklicnih kodeksov delavcev na področju socialnega varstva;
– proučuje posamezne etične probleme na področju izvajanja dejavnosti socialnega varstva;
– varuje strokovno integriteto članov in jim po potrebi nudi pomoč;
– skrbi za osveščanje uporabnikov.

Častno razsodišče ima sedem članov, ki jih izvoli skupščina zbornice izmed članov skupščine.

Komisija za volitve in imenovanja pripravlja in daje predloge za sestavo, izvolitev in imenovanje organov zbornice oziroma njihovih članov ter opravlja druge kadrovske naloge na podlagi določb tega statuta in sklepov skupščine zbornice. Oblikuje listo izvajalcev za izvajanje strokovnega nadzora, predlaga kandidate za prejemnike nagrad in priznanj za področje socialnega varstva ter predlaga častne člane zbornice.
Komisija pripravi sklep o volitvah članov skuščine zbornice in njenih organov.

Komisija za volitve in imenovanja ima pet članov, ki jih izvoli skupščina zbornice izmed svojih članov.

Nadzorni odbor nadzira finančno in materialno poslovanje zbornice, po namenu, vsebini, obsegu in dinamiki porabe.
Nadzor opravi po lastni presoji, dolžan pa ga je opraviti tudi na pobudo:
– predsednika zbornice;
– upravnega odbora zbornice;
– desetih članov skupščine zbornice.
Redni vsakoletni nadzor opravi pred potrditvijo zaključnega računa na seji skupščine zbornice.

Nadzorni odbor ima pet članov, ki jih izvoli skupščina zbornice izmed svojih članov. O svojem delu poroča skupščini zbornice.

Upravni odbor je organ upravljanja zbornice in ima devet članov.

Člane upravnega odbora izvoli skupščina zbornice izmed članov zbornice na predlog komisije za volitve in imenovanja.
Upravni odbor mora biti sestavljen tako, da so zastopana raznovrstna področja dela in izvajalcev socialno varstvene dejavnosti.

Delo upravnega odbora vodi predsednik upravnega odbora, ki ga izmed sebe izvolijo člani upravnega odbora na prvi seji.
Predsednik upravnega odbora sklicuje seje odbora in jih vodi, v njegovi odsotnosti pa ga nadomešča njegov namestnik, ki ga izvoli upravni odbor izmed svojih članov.
Za svoje delo upravni odbor odgovarja skupščini zbornice.

Upravni odbor:
– obravnava pomembna vprašanja za delovanje zbornice;
– izvršuje sklepe ter navodila skupščine;
– sprejema obdobni in letni finančni načrt zbornice ter ju predlaga v potrditev skupščini;
– sprejema letni zaključni račun zbornice in poročilo zbornice o poslovanju ter ju predlaga v potrditev skupščini;
– sprejema obdobna in letna poročila o delu zbornice ter jih predlaga v potrditev skupščini;
– določa listo strokovnjakov za izvajanje strokovnega nadzora nad delom izvajalcev;
– obravnava gradiva in analize ter v zvezi z njimi predlaga skupščini zbornice delovne sklepe;
– spremlja izvajanje javnih pooblastil in drugih nalog iz 14. člena tega statuta;
– skupščini predlaga ustanovitev začasnih delovnih teles in vsebino njihovega dela;
– imenuje generalnega sekretarja zbornice na predlog komisije za volitve in imenovanja;
– odloča o povezovanju zbornice z drugimi organizacijami in inštitucijami;
– določa višino individualne in kolektivne članarine;
– določa ceno storitev zbornice in popuste za individualne in kolektivne člane;
– skrbi za pogoje delovanja zbornice;
– sprejema pravilnike in druge interne akte zbornice iz 60. člena tega statuta.

Predsednik zbornice, podpredsednik zbornice, predsedniki skupščinskih organov, predsedniki organov zbornice in generalni sekretar zbornice prisostvujejo sejam upravnega odbora in mu nudijo vse potrebne informacije za opravljanje njegovih nalog.

Za uspešno opravljanje nalog iz 14. člena statuta skupščina zbornice izvoli strokovni svet kot posvetovalni organ zbornice, ki ga sestavljajo ugledni strokovnjaki s področja socialno varstvene dejavnosti.
Člane strokovnega sveta izvoli skupščina zbornice praviloma izmed strokovnjakov – članov zbornice.

Strokovni svet ima enajst članov, praktikov in teoretikov s področja socialnega varstva.
Strokovni svet:
– spremlja in proučuje problematiko socialnega varstva v državi v luči uresničevanja strateških usmeritev zbornice, ciljev Nacionalnega programa socialnega varstva RS in Slovenije kot socialne države;
– pripravlja strokovne predloge za razvoj posamezne dejavnosti v okviru socialnega varstva in nacionalnega programa;
– podpira razvoj socialno inovativnih in komplementarnih dejavnosti na področju socialnega varstva;
– spremlja dejavnost raziskovalnih in izobraževalnih institucij na področju socialnega varstva ter skrbi za povezovanje zborničnih nalog z njimi;
– obravnava pomembnejša razvojna vprašanja stroke ter organom zbornice svetuje v zvezi z njimi;
– sprejema mnenja in stališča, s katerimi sodeluje pri razvoju socialnega varstva v državi, skladno s sprejetimi usmeritvami področja;
– sodeluje s strokovno službo zbornice, ekspertnimi in delovnimi skupinami zbornice.

Strokovni svet zbornice deluje tudi kot organ strokovne presoje in razsoje v zvezi z utemeljenimi ugovori, ki se nanašajo na odločitve organov zbornice, povezane z izvajanjem njenih javnih pooblastil in z zakonom določenih nalog ter uveljavljanjem kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu.

Delo strokovnega sveta vodi predsednik, ki ga izmed sebe izvolijo člani na prvi seji. Za svoje delo odgovarja skupščini zbornice.

Mandat članov vseh organov zbornice traja 4 leta, z možnostjo ponovne izvolitve.
Volitve v organe zbornice se opravijo v skladu s sklepom o volitvah v organe zbornice iz 19. člena tega statuta.

Za sklepčnost in sprejemanje odločitev v organih zbornice se smiselno uporabljajo določbe 21. člena tega statuta o sklepčnosti in potrebni večini za sprejemanje odločitev skupščine zbornice.
Seje vseh organov zbornice so lahko tudi korespondenčne oziroma potekajo po elektronski pošti, razen skupščine zbornice.
Odločitev o načinu izvedbe sej sprejmejo predsedniki organov zbornice, kar posebej opredelijo s poslovniki o delu organov.

Javnost dela se zagotavlja z napovedjo sej ter njihovih dnevnih redov, ki se objavijo na spletnih straneh zbornice in posredujejo Slovenski tiskovni agenciji.
O obravnavanih temah, priporočilih, stališčih in sklepih organi zbornice izdajo pisno sporočilo, ki ga objavijo na spletnih straneh zbornice in posredujejo Slovenski tiskovni agenciji.
Organi zbornice občasno organizirajo tiskovne konference.

Generalni sekretar zbornice je vodstveni izvršilni organ zbornice s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter hkrati vodja strokovne službe, odgovoren za izvajanje strokovnih, organizacijskih, administrativnih in tehničnih nalog zbornice.

Generalni sekretar zbornice je neposredno odgovoren za izvajanje javnih pooblastil in drugih z zakonom opredeljenih nalog zbornice.

Generalnega sekretarja zbornice na podlagi javnega razpisa, na predlog komisije za volitve in imenovanja imenuje upravni odbor zbornice.
Mandat generalnega sekretarja traja 4 leta, z možnostjo ponovnega imenovanja.
Individualno pogodbo o zaposlitvi z njim v imenu zbornice podpiše predsednik upravnega odbora zbornice.

Naloge generalnega sekretarja so:
– nudenje podpore organom zbornice za izvajanje nalog zbornice
– organiziranje, vodenje in usklajevanje dela zaposlenih delavcev strokovne službe in zunanjih sodelavcev zbornice;
– odločanje o delovnih razmerjih ter pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev strokovne službe zbornice;
– imenovanje zunanjih strokovnih delavcev in sodelavcev v delovne, ekspertne skupine in druge strokovne skupine, ki razvijajo in izvajajo naloge zbornice;
– izvajanje finančnega poslovanja zbornice;
– skrb za zakonitost izvajanja nalog zbornice.

Skupščina in drugi organi zbornice lahko dajo generalnemu sekretarju zbornice v zvezi z opravljanjem nalog mnenja, usmeritve in priporočila o načinu izvrševanja.
Generalni sekretar je za svoje delo odgovoren upravnemu odboru zbornice.

Strokovne, organizacijske, tehnične in administrativne naloge za izvajanjem programa dela iz 14. člena tega statuta zagotavlja strokovna služba zbornice.
Za doseganje kakovostnih rezultatov izvajanja programa dela zbornice notranja organiziranost zbornice upošteva načela strokovnosti, funkcionalnosti, racionalnosti in ekonomičnosti dela, ob smiselnem uveljavljanju soupravljanja zaposlenih delavcev, kar omogoča delavcem strokovne službe samoiniciativnost, ustvarjalnost in poklicni razvoj ter od njih terja popolno prevzemanje odgovornosti za izvajanje nalog.

Za svoje delo pridobiva zbornica sredstva iz naslednjih virov:
– z individualno in kolektivno članarino ter z drugimi prispevki svojih članov;
– iz proračuna Republike Slovenije za izvajanje javnih pooblastil in drugih z zakonom opredeljenih nalog;
– z zaračunavanjem opravljenih strokovnih nalog in drugih storitev;
– z izvajanjem izbranih in sofinanciranih projektov;
– z darili in volili;
– iz drugih virov.

Skupščina zbornice sprejme naslednje splošne in druge pravne akte:
– statut zbornice;
– poslovnik o delu skupščine;
– kodeks etičnih načel v socialnem varstvu;
– pravilnik o načrtovanju, spremljanju in izvajanju supervizije strokovnega dela strokovnih delavcev;
– pravilnik o spremljanju in nadzoru izvajanja pripravništva;
– pravilnik o načrtovanju in organiziranju stalnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja;
– pravilnik o reševanju ugovorov zoper opravljanje socialno varstvene storitve zasebnikov;
– pravilnik o delu častnega razsodišča;
– pravilnik o določitvi vrste in stopnje izobrazbe za strokovne sodelavce v socialnem varstvu.
Pravilnike za izvajanje javnih pooblastil iz 4., 5., 6. in 7. alinee prejšnjega odstavka tega člena predloži zbornica v soglasje pristojnemu ministrstvu.

Pravni in drugi akti zbornice, ki jih sprejema upravni odbor, so:
– pravilnik o izdaji strokovnih mnenj zbornice;
– pravilnik o vodenju registra članstva;
– pravilnik o finančnem poslovanju zbornice;
– pravilnik o evidenci članstva zbornice;
– pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v strokovni službi;
– pravilnik o varovanju poslovne in strokovne tajnosti ter premoženja;
– druge pravilnike, odredbe in akte, nujne za zakonito izvajanje nalog zbornice.

Statut zbornice je temeljni splošni pravni akt zbornice, s katerim morajo biti usklajeni vsi drugi pravni akti zbornice.
Statut zbornice in kodeks etičnih načel v socialnem varstvu sprejme skupščina zbornice z dvotretjinsko večino glasov članov skupščine zbornice.
Druge splošne pravne akte zbornice iz 59. člena statuta sprejme skupščina zbornice z večino glasov članov skupščine zbornice.

Pobudo za spremembo statuta ali drugega akta skupščine lahko da skupščina in vsak organ zbornice.
O pobudi za spremembo statuta in drugih aktov skupščine predhodno razpravlja upravni odbor.

Spremembe statuta ali drugega akta skupščine pripravi generalni sekretar zbornice in jih predloži v predhodno obravnavo upravnemu odboru.
Spremembe statuta se sprejemajo skladno z 61. členom tega statuta.

Statut začne veljati, ko je sprejet na seji skupščine zbornice, razen členov št. 4, 14, 15, 53, 58 in 59 v delih, ki se nanašajo na javna pooblastila zbornice.
Na podlagi četrtega odstavka 79. člena zakona o socialnem varstvu da soglasje k statutu zbornice v delu, ki se nanaša na javna pooblastila zbornice, Vlada RS.
Po pridobitvi soglasja Vlade RS se besedilo celotnega statuta objavi v Uradnem listu RS. Naslednji dan po objavi začnejo veljati določbe statuta, ki se nanašajo na javna pooblastila zbornice.

Z uveljavitvijo statuta zbornice v pričujočem besedilu preneha veljati statut, sprejet na skupščini Socialne zbornice Slovenije dne 16. 12. 1993, s spremembami in dopolnitvami statuta na sejah skupščine zbornice 6. 6. 1995 in 6. 6. 1997.

Vlada Republike Slovenije je dala soglasje k statutu Socialne zbornice Slovenije v delu, ki se nanaša na javna pooblastila, in sicer v členih 4, 14, 15, 53, 58, 59, pod št. 551-02/2002-1 z dne 4. junija 2002.

* Besedilo statuta je pisano v moški obliki. Vsebina in določila statuta se uporabljajo enakopravno v ženski in moški obliki.