Na podlagi četrtega odstavka 16. člena zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/00 in 42/02) izdaja minister za zdravje

Ta pravilnik določa način izvajanja uradnega zdravstvenega nadzora nad živili, z namenom, da se prepreči tveganje za javno zdravje in zdravje potrošnika, ki ga predstavljajo zdravstveno neustrezna živila ter se omogočijo potrošniku informacije o živilu.
Poleg zahtev iz tega pravilnika se izvajanje uradnega nadzora za posamezna vprašanja opravlja tudi v skladu s posebnimi predpisi.
Ta pravilnik se ne uporablja za nadzor nad merami in utežmi.

Uradni zdravstveni nadzor (v nadaljnjem besedilu: nadzor) po tem pravilniku je nadzor nad zdravstveno ustreznostjo:
– živil, vključno s pitno vodo in pijačami,
– aditivov in drugih dodatkov oziroma snovi, ki se uporabljajo v proizvodnji živil,
– vitaminov, mineralov in drugih hranilnih snovi,
– sestave živil, ki lahko vpliva na biološko in energijsko vrednost živil,
– označevanja živil,
– izdelkov in snovi, ki prihajajo v stik z živili.
Uradni zdravstveni nadzor obsega tudi nadzor nad oglaševanjem živil, razen alkoholnih pijač.
Nadzor izvajajo zdravstveni inšpektorji.

Nadzor se izvaja:
– redno,
– ob sumu na zdravstveno neustreznost živila,
– na podlagi nacionalnega in mednarodnega sistema hitre izmenjave informacij o zdravstveno neustreznih živilih.

Nadzor zajema vse faze proizvodnje in prometa živil, vključno z uvozom živil.
Nadzor se lahko izvaja praviloma ob vsakem času in brez predhodnega obvestila.

Zdravstveni inšpektor v skladu z 19. členom zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/00 in 42/02), izvaja naslednje postopke:
1. pregled obrata in tehnoloških postopkov proizvodnje oziroma prometa,
2. odvzem vzorcev živil in drugih vzorcev za laboratorijsko preskušanje,
3. preverjanje osebne higiene in zdravstvenega stanja zaposlenih,
4. preverjanje usposobljenosti zaposlenih na področju higiene živil,
5. preverjanje obsega in učinkovitosti izvajanja notranjega nadzora, ki se nanaša na izvajanje spremljajočih higienskih programov in HACCP sistema,
6. pregled dokumentacije in drugih zapisov ter dokazil o izvajanju notranjega nadzora zaradi zagotavljanja zdravstvene ustreznosti živil.
Izmed postopkov iz prejšnjega odstavka zdravstveni inšpektor lahko izbere postopek oziroma postopke, za katere meni, da so najustreznejši za namen nadzora.

Pri izvajanju postopkov nadzora iz 5. točke prejšnjega člena mora zdravstveni inšpektor glede na obseg in vrsto živilske dejavnosti ter dejavnikov tveganja, ki se v proizvodnji in prometu z živili lahko pojavijo, ugotoviti in oceniti zlasti:
– ali so potencialni dejavniki tveganj v živilih ugotovljeni in določeni,
– ali so kritične kontrolne točke (v nadaljnjem besedilu: KKT) ustrezno določene,
– ali sta način in pogostnost spremljanja (monitoringa) KKT ustrezna,
– ali se izvajajo notranje presoje delovanja HACCP sistema ter pregled tega sistema ob spremembah, ki lahko vplivajo na zdravstveno ustreznost živil.

Pri izvajanju nadzora lahko zdravstveni inšpektor poleg postopkov iz 5. in 6. člena tega pravilnika opravi še:
– razgovor z nosilcem živilske dejavnosti in z zaposlenimi v živilskem obratu, kjer poteka nadzor,
– pregled meritev, opravljenih z instrumenti nosilca dejavnosti,
– meritve z lastnimi instrumenti in preverjanje meritev iz prejšnje alinee.

Pri izvajanju nadzora lahko inšpektorji skladno s svojimi pooblastili naredijo kopije ter izpiske zapisov in dokumentov o izvajanju notranjega nadzora v živilski dejavnosti ter dokazil, ki se nanašajo na živilsko dejavnost, ki so v lasti nosilca dejavnosti.
Zdravstvene inšpektorje pri izvajanju nadzora zavezuje poklicna molčečnost.

Odvzem in preskušanje vzorcev živil in drugih vzorcev iz 2. točke 5. člena tega pravilnika se izvaja z namenom ugotavljanja njihove zdravstvene ustreznosti oziroma varnosti.
Če s posebnim predpisom ni drugače določeno, način vzorčenja z navodilom predpiše minister, pristojen za zdravje.

Nosilec dejavnosti, pri katerem je v okviru uradnega nadzora odvzet vzorec, ima pravico pridobiti drugo mnenje glede njegove zdravstvene ustreznosti.
Če nosilec dejavnosti zaradi pridobitve drugega mnenja zahteva delitev vzorca, ki ga odvzame zdravstveni inšpektor, ta opravi delitev vzorca, razen v tistih primerih, kjer to glede na naravo živila ni možno.
Stroške vzorčenja in analiz za pridobitev drugega mnenja plača nosilec dejavnosti.

Preskušanje živil in drugih vzorcev izvajajo akreditirani laboratoriji, ki jih imenuje minister, pristojen za zdravje, in ki izpolnjujejo:
– zahteve za preskusne laboratorije javnih zdravstvenih zavodov v skladu s posebnim predpisom,
– splošne kriterije za delovanje preskusnih laboratorijev, predpisanih po standardu SIST/IEC 17025,
in redno sodelujejo v medlaboratorijskih primerjalnih preskusih.

Zdravstveni inšpektorji izvajajo nadzor nad živili skladno z letnim terminskim programom nadzora.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije