Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji dne 20. junija 2002

Sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 2429/99 z dne 30. 11. 1999 se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

1. Sodišče prve stopnje ustavni pritožnici kot upnici v izvršilnem postopku ni priznalo med potrebnimi stroški postopka tudi priglašenega stroška davka za storitev odvetnika, ki je zavezanec za davek na dodano vrednost. Pritožbeno sodišče je taki odločitvi pritrdilo z obrazložitvijo, da teh stroškov za zdaj odvetniška tarifa ne predvideva.
2. Tak sklep pritožbenega sodišča izpodbija pritožnica z ustavno pritožbo, zatrjujoč, da se v njeno škodo razlikuje od sodne prakse nasploh, a tudi od siceršnjih odločitev istega sodišča o enaki stvari, zato da je kršena človekova pravica do enakega varstva pravic (22. člen ustave). Predlaga razveljavitev sklepa.
3. Ustavno sodišče je ustavno pritožbo s sklepom z dne 25. 4. 2002 sprejelo in napovedalo presojo, ali izpodbijana sodna odločitev res odstopa od sodne prakse. Pritožbeno sodišče je pozvalo k odgovoru na ustavno pritožbo.
4. Pritožbeno sodišče je v odgovoru sporočilo, da je le nekako do časa izdaje izpodbijanega sklepa stalo na stališču, da odvetnikom kot pooblaščencem strank (pravilno: strankam, ki jih zastopajo) ne pripada strošek iz naslova davka na dodano vrednost odvetniških storitev, nato pa je, seznanjeno s pisnim mnenjem Odvetniške zbornice Slovenije, ponovno preučilo materialno pravo in stališče o tem spremenilo.
5. Odvetniška zbornica Slovenije je na vprašanje ustavnega sodišča pisno sporočila, da je sodna praksa v Sloveniji glede priznavanja davka na dodano vrednost pri odvetniški tarifi kot stroška, potrebnega za pravdo, usklajena, saj sodišča odvetnikom, ki so davčni zavezanci, ta davek na opravljene storitve priznavajo.
6. Pokazalo se je torej, da je bila izpodbijana sodna odločitev res že takrat v nasprotju s sodno prakso in da jo je za tako kasneje spoznalo tudi pritožbeno sodišče sámo.
7. Ustavna pritožnica je torej utemeljeno zatrjevala kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen ustave). Izpodbijani sklep je bilo treba razveljaviti.
8. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam-Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.