Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe DAIM-NAUTILUS, d.o.o., Sežana, in drugih, ki jih zastopa Carmen Dobnik, odvetnica v Ljubljani, in pobude družbe INCLUB, d.o.o., Nova Gorica, ki jo zastopajo odvetniki Miro Senica, Anton Nosan, Milan Vajda, Andrej Rauter, Zoran Korenčan in mag. Miha Šipec, odvetniki v Ljubljani, na seji dne 20. junija 2002

1. Izvrševanje tistega dela prvega odstavka 37. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 85/01), ki uzakonja rok enega leta po uveljavitvi tega zakona, se do končne odločitve ustavnega sodišča zadrži.
2. Predlog prve pobudnice, naj ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje 18. člena istega zakona (členi 92-100 zakona o igrah na srečo), in enak predlog druge pobudnice glede prvega odstavka 93. člena zakona o igrah na srečo se zavrneta.

1. Prva pobudnica in sopobudniki utemeljujejo svoj pravni interes s tem, da v skladu z dosedanjo zakonodajo opravljajo tudi dejavnost iger na srečo na igralnih avtomatih zunaj igralnic. Izpodbijajo prehodno določbo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo (ZIS-A), ki jim dovoljuje to dejavnost v nespremenjenem obsegu, v istih prostorih in pod nespremenjenimi pogoji opravljati le še leto dni po uveljavitvi tega zakona. Zatrjujejo in dokazujejo, da so v to dejavnost v zadnjem času vložili sredstva, ki se v enem letu ne morejo amortizirati, in zanjo zaposlili tudi delavce, ki jih v tako kratkem času ni mogoče prerazporediti. S tem utemeljujejo tudi predlog, naj ustavno sodišče do odločitve o skladnosti te določbe z ustavo zadrži njeno izvrševanje.
2. Prva pobudnica s sopobudniki izpodbija tudi 18. člen ZIS-A. Ta v celoti nadomešča dotedanje podpoglavje “10. Uporaba igralnih avtomatov zunaj igralnic“ v III. poglavju zakona o igrah na srečo, ki je dotlej urejalo tudi omenjeno njihovo dejavnost. Po novi ureditvi gre za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnih salonih, za to dejavnost je treba pridobiti koncesijo. Pobudnica predlaga tudi začasno zadržanje izvrševanja teh določb, česar posebej ne obrazloži in ne utemelji.
3. Druga pobudnica o sebi navede, da se v svojem gostinskem lokalu ukvarja tudi s prirejanjem iger na srečo na igralnih avtomatih zunaj igralnic. Njena družbenika, katerih poslovni delež je skupaj 100%, sta tuji pravni osebi. Izpodbija tisto od določb iz prejšnje točke te obrazložitve, ki določa, da družbenik pravne osebe, katera ima koncesijo na igralni salon, ne sme biti pravna oseba, v kateri tuje osebe posedujejo skupaj več kot 25% delež. Tudi ona predlaga začasno zadržanje izvrševanja izpodbijane določbe. Navaja, da bi ji zaradi nje postala dejavnost prirejanja iger na srečo po preteku roka iz prvega odstavka 37. člena ZIS-A nedostopna, saj si ne bi mogla obetati koncesije za prirejanje iger na srečo v igralnih salonih, ne da bi poprej spremenila kapitalsko strukturo, to pa postavlja pod vprašaj smotrnost njenega obstoja. Zaradi izpodbijane določbe torej ne bi mogla več opravljati dejavnosti, to pa pomeni tudi njeno prenehanje, zatrjuje pobudnica, kar prinaša posledice, ki bi jih bilo težko odpraviti, čeprav bi ustavno sodišče pozneje razveljavilo izpodbijano določbo.
4. Ustavno sodišče je pobudi združilo zaradi skupnega obravnavanja in odločanja.
5. Po 39. členu zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) sme to sodišče v celoti ali delno zadržati izvrševanje izpodbijane zakonske določbe, če bi zaradi njenega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice.
6. Izpodbijani prvi odstavek 37. člena ZIS-A ima najprej to vsebino, da dovoljuje gospodarskim subjektom, kakršni so pobudniki, opravljanje dejavnosti prirejanja iger na srečo tudi po uveljavitvi ZIS-A, čeprav v neskladju z novo zakonsko ureditvijo tega ožjega področja obravnavane dejavnosti. V tem delu pobudnice prvega odstavka 37. člena gotovo ne izpodbijajo in tudi ne predlagajo zadržanja njegovega izvrševanja.
7. V tistem delu, v katerem izpodbijana določba po preteku enega leta po uveljavitvi ZIS-A prepoveduje nadaljevanje dejavnosti, pa je po presoji ustavnega sodišča predlog za začasno zadržanje izvrševanja te določbe utemeljen. Prenehanje dejavnosti ob negotovosti, ali jo bo glede na končno odločitev ustavnega sodišča mogoče vnovič vzpostaviti oziroma po nepredvidljivem času nadaljevati, prinaša gospodarskemu subjektu precej verjetno škodljive posledice, ki bi jih bilo težko odpraviti. Glede tega so dovolj prepričljive navedbe pobudnikov o sredstvih, vloženih v opremo za to dejavnost, o amortizaciji te opreme ter o delavcih, zaposlenih v njej. Po drugi strani ni videti, da bi začasno zadržanje izvrševanja lahko imelo škodljive posledice, ki bi jih bilo pri odločanju o začasnem zadržanju treba upoštevati; tudi vlada v svojem pisnem mnenju o drugi pobudi česa takega ne navaja.
8. Zadržanje iz 1. točke izreka tega sklepa zadošča, da niti prvi pobudnici s sopobudniki niti drugi pobudnici do končne odločitve ustavnega sodišča o obeh pobudah ne morejo nastati težko popravljive škodljive posledice. Zato je sodišče nadaljnje predloge za zadržanje izvrševanja celotnega novega zakonskega podpoglavja po 18. členu ZIS-A (“10. Prirejanje iger na srečo v igralnih salonih“) oziroma prvega odstavka 93. člena ZIS kot sestavine tega podpoglavja zavrnilo. S končno odločitvijo bo odločeno tudi o skladnosti teh določb z ustavo.
9. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 39. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam-Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Prvo točko izreka je sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Fišer. Drugo točko izreka je sprejelo soglasno.