Na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93,71/93 in 44/97) in 16. člena statuta Občine Prevalje (Uradni list RS, št. 15/99, 51/01) je Občinski svet občine Prevalje na 31. redni seji dne 17. 6. 2002 sprejel
O D L O K
o ureditvenem načrtu za infrastrukturne objekte in naprave in dopolnilno gradnjo za stanovanjsko zazidavo Malinek – Dolga brda
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se, ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ravne na Koroškem za območje Občine Prevalje, za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1998 (Uradni list RS, št. 83/01) sprejme ureditveni načrt za infrastrukturne objekte in naprave ter dopolnilno gradnjo za stanovanjsko zazidavo “Malinek – Dolga brda“ (v nadaljevanju: UN), ki ga je izdelal Biro Godec, Sanja Godec, s.p. iz Raven na Koroškem pod št. projekta 30/01-UN z datumom april 2002.
UN se sprejme za območje, ki je v prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ravne na Koroškem za območje Občine Prevalje, za obdobje 1986-2000, dopolnjen 1998, na grafični prilogi št. 2, Zasnova omrežij in naselij in načinov urejanja s PIA, M 1:25000, v okviru ureditvenega območja Malinek (tip naselja C - ruralno – urbano) označen kot “ UN 2“.
2. člen
Ureditveni načrt vsebuje tekstualni del in grafični del.
I. Tekstualni del:
1. Obrazložitev in utemeljitev prostorskih posegov
2. Odlok o ureditvenem načrtu
3. Pogoji in soglasja k ureditvenem načrtu
II. Grafični del:
1. Pregledna situacija M 1:50000
2. Prikaz iz prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana Občine Prevalje – namenska raba M 1:5000
3. Pregledna situacija – zasnova ohranjanja narave M 1:5000
4. Načrt parcel M 1:2880
5. Načrt parcel z vrisom meje območja M 1:2880
6. Topografski načrt z vrisom meje območja M 1:1000
7. Topografski načrt obstoječega
stanja – inventarizacija M 1:1000
8. Ureditvena situacija M 1:1000
9. Funkcionalno oblikovalske rešitve – prerezi M 1: 500
10. Idejna rešitev prometnega omrežja M 1:1000
11. Idejna rešitev komunalnih vodov in naprav M 1:1000
12. Načrt gradbenih parcel M 1:1000
13. Tehnični elementi za zakoličenje objektov in
gradbenih parcel M 1:1000
II. MEJA OBMOČJA
3. člen
Območje ureditvenega načrta obsega naslednje parcele oziroma dele parcel: 516/1, 518/3, 518/4, 518/7, 518/13, 518/14, 529/1, 529/2, 530, 532/1, 532/2, 532/3, 532/4, 532/6, 532/7, vse k.o. Dolga brda.
Meja ureditvenega območja poteka na severni strani po severnem robu parcel 529/1, 518/3, 529/2, nato se obrne proti jugu ter poteka po vzhodni strani parcele 529/2. V nadaljevanju prečka parcelo 518/4 in se meja obrne proti zahodu, prečka severozahodni rob parcele 516/1 in poteka po južnem robu parcel 530 in 532/1. V nadaljevanju se meja obrne proti severu in poteka po zahodnem robu parcel 532/1, 532/6, 518/13 in 529/1, vse v k.o. Dolga brda, do izhodiščne točke.
Velikost ureditvenega območja je 3,08 ha.
III. FUNKCIJA OBMOČJA
4. člen
Območje je namenjeno za gradnjo dopolnilne infrastrukture ter individualnih stanovanjskih objektov. Na območju je predvidena ureditev prometnih površin, javnih površin (zelenic, zasaditev ipd.) in komunalnih vodov in naprav.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO, KRAJINSKO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE Z DOVOLJENIMI TOLERANCAMI
5. člen
Maksimalni gabariti in odmiki objektov so razvidni iz grafične dokumentacije pod št. 12 iz 2. člena tega odloka:
Stanovanjski objekti – 20 objektov;
– tlorisna velikost: podolgovatega tlorisa, okvirne velikosti 13 m x 9 m, minimalna širina objekta je 7,5 m, razmerje med širino in dolžino znaša min. 1:1,20, največ do 1:2,41 ob upoštevanju, da najbolj izpostavljena točka objekta zagotavlja minimalne odmike med objekti, določene v 7. členu tega odloka;
– indeks pozidanosti gradbene parcele je dovoljen v razmerju od 0,10 do 0,30;
– etažnost objektov: (K) + P + M, izvedba kleti je opcijska, odvisna od terenskih razmer;
– streha: dvokapnica, naklona strešin 42 – 45 °, možna izvedba šopov (istega naklona kot osnovna strešina) do širine, ki ne presega 25% širine objekta, rizaliti in vogalni zaključki so lahko tudi enokapnice naklonov 8 – 45 °;
– smer slemena: vzporedna z daljšo fasado objekta in vzporedna z osjo dovozne ceste, kot je razvidno iz grafičnih prilog, smeri slemena rizalitov in vogalnih zaključkov so praviloma pravokotna na osnovno slemenitev, razen če je to v nasprotju z kompozicijsko zasnovo objekta in se ne sklada s celovito podobo objekta;
– objekti so lahko grajeni z klasičnimi gradbenimi materiali v masivni konstrukciji oziroma v montažni izvedbi.
6. člen
Višinske kote
– kota kleti oziroma pritličja objektov je pogojena z niveleto dovozne ceste in je lahko ± 1 m glede na niveleto ceste ob hišnem priključku;
– kota slemena objektov je dovoljena max. 9 m nad niveleto tal pritličja stavbe;
– podzidava kapnih leg je dovoljena do max. višine 1,40 m nad koto tal mansarde, v primeru izvedbe rizalitov z enokapnimi strehami se dovoli podzidava le teh največ 2 m nad koto tal mansarde, streha rizalita pa ne sme presegati višino slemena osnovnega objekta;
7. člen
Odmiki, gradbene linije
– gradbene linije objektov so razvidne iz grafičnih prilog;
– kot gradbena linija se določi trasa dovozne ceste ter praviloma vzhodna parcelna meja;
– odmik najbolj izpostavljene točke objekta od lokalnih dovoznih cest in parcelnih meja sosednjih zemljišč mora biti min. 4 m;
– minimalni medsebojni odmiki morajo znašati:
– med objekti E1, D1-D2 – v smeri sever-jug min. 11 m;
– med objekti B1, C1-C6, D9-D12– v smeri sever- jug min. 11 m, v smeri vzhod -zahod min. 10,50 m;
– med objekti D3-D8 – v smeri sever- jug min. 11 m, v smeri vzhod-zahod min. 8 m;
– minimalnih medsebojnih odmikov ni dovoljeno zmanjševati.
8. člen
Skupni pogoji za oblikovanje objektov
– uporabljajo se lahko elementi tradicionalne arhitekture (kamen, les, omet) kot tudi sodobni materiali (jeklo, polimerne fasadne plošče, steklo, pločevine visokega kovinskega sijaja);
– odstopanje fasade iz gradbene linije objekta je dovoljeno v smislu zaokroževanj ali v obliki vertikalnih in horizontalnih izklonov, ki pa ne smejo presegati 30% fasade osnovnega objekta;
– okenske in vratne odprtine morajo biti razporejene v skladu s kompozicijsko zasnovo objekta ali osno;
– strešna kritina osnovne strehe mora biti opečna ali betonska (rdeče ali črne barve);
– strehe rizalitov pri manjših naklonih se izvedejo tudi v pločevini (valovita pločevina ni dovoljena);
– dovoljena je izvedba rizalitov v obliki črk L ali T tako, da le-ti ne presegajo ene tretjine dolžine oziroma širine objektov, pri izvedbi v obliki črke U pa skupna dolžina obeh krakov ne sme presegati ene polovice dolžine osnovnega objekta.
9. člen
Ureditev funkcionalnih zemljišč
– najmanj 50% gradbene parcele mora biti ozelenjeno;
– gradbene parcele stanovanjskih objektov je dovoljeno ograditi z živo mejo ali ograjo iz lesa, kamna, betona ali kovine do max. višine 1,5 m, ki mora biti odmaknjena od roba cestnega telesa min 0,50 m in postavljena tako, da ne ovira preglednosti;
– višina zemljišč na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjimi zemljišči, oporni zidovi so dovoljeni le v primeru, ko ni možno drugačno zavarovanje brežin v skladu z mnenjem geomehanika ter na podlagi ustrezne projektne dokumentacije;
– oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni;
– zemljišča v vplivnem območju opuščenega rudnika bodo zazelenjena, na jugovzhodnem delu je predvidena ureditev manjšega otroškega igrišča;
10. člen
Posegi na obstoječih stanovanjskih objektih
– obstoječe stanovanjske objekte je dovoljeno adaptirati, dograjevati in nadzidati v skladu s pogoji, ki veljajo za nove objekte in so določeni v 5. do 9. členu tega odloka.
11. člen
Pomožni objekti in naprave
– na območju ureditvenega načrta je dovoljeno graditi pomožne objekte v skladu z določili veljavnega odloka o določitvi pomožnih objektov in naprav ter drugih posegov v prostor, za katera ni potrebno lokacijsko dovoljenje na območju Občine Prevalje;
– pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta;
12. člen
Ravnanje s plodno zemljo
– s površin, na katerih bodo izvajani načrtovani posegi, je potrebno odstraniti ter začasno deponirati prst tako, da se ohrani njena plodnost in količina ter jo uporabiti pri ureditvi zelenih površin.
V. POGOJI ZA PROMETNO, KOMUNALNO TER DRUGO UREJANJE OBMOČJA
13. člen
Promet
– za dostop do območja urejanja se bo uporabljala obstoječa dovozna cesta, ki se priključi na lokalno cesto v naselje Dolga brda.
– na območju urejanja je predvidena izvedba novega cestnega omrežja (ceste z oznako A, B, C, D), ki v celoti pokrivajo območje urejanja;
– cestni priključki obstoječih objektov se prilagodijo novi prometni ureditvi;
– dovozne ceste so široke 4,5 m, širina cestnega telesa znaša 6,5 m, ceste B, C in D se zaključijo z obračališčem, ki omogoča obračanje interventnih in komunalnih vozil;
– vzdolžni sklon cest ne sme presegati 12%;
– parkirne površine za potrebe stanovanjskih objektov so locirane na funkcionalnem zemljišču le-teh;
– enostranski peš hodnik širine 1,2 m je predviden ob cesti D, ob cesti B in C pa širine 1 m, peš hodnik se priključi na obstoječo pešpot, ki poteka ob regionalni cesti Poljana–Holmec.
14. člen
Vodovodno in hidrantno omrežje
– na območju urejanja je že izveden priključek na javno vodovodno omrežje, ki lahko zagotovi ustrezno količino pitne in požarne vode za potrebe predvidenih in obstoječih objektov;
– na celotnem območju se izvede novi vodovodni razvod s priključki do posameznih objektov in nadzemnimi hidranti na oddaljenosti 60–80 m, ki v celoti pokrivajo ureditveno območje.
15. člen
Odvajanja odpadnih vod
– meteorna kanalizacija: meteorne vode s cestnih površin, s streh objektov in utrjenih površin na parcelah ter drenažne vode, se odvajajo s sistemom meteorne kanalizacije, ki je speljana v cestnem telesu dovoznih cest, do skupnega izpusta v odvodni jarek na jugovzhodnem delu območja;
– odpadne vode iz objektov so speljane po ločenem sistemu vodotesne fekalne kanalizacije v biološko čistilno napravo kapacitete ca. 150 PE, ki je locirana na zaključku ceste B.
16. člen
Elektroenergetsko omrežje
– na območju urejanja bo zgrajeno novo elektro omrežje, ki bo potekalo vzdolž dovoznih cest v koridorju komunalnih vodov, nn razvod bo izveden z zemeljskimi kabli;
– novo elektro omrežje bo napajano iz obstoječe transformatorske postaje, ki se nahaja v neposredni bližini območja na zahodni strani regionalne ceste Poljana–Holmec, obstoječa TP se mora ustrezno nadgraditi;
– obstoječe elektro omrežje se mora preurediti v skladu s pogoji upravljalca;
– zračni vod visoke napetosti, ki prečka območje urejanja, bo kabliran;
– obstoječi zračni nn elektro vodi na severnem in jugovzhodnem delu območja se prestavijo na mejo območja urejanja.
17. člen
Javna razsvetljava
– ureditveno območje bo opremljeno z javno razsvetljavo, ki bo speljana ob dovoznih cestah, razsvetljava bo izvedena s svetilkami višine 3–4 m na razdalji ca. 30 m, svetilke se morajo postaviti izven pločnika tik ob zaključku asfalta oziroma min. 0,7 m oddaljene od voznih površin, kjer niso urejeni pločniki;
– svetilno polje svetilk mora biti usmerjeno navzdol in ne sme osvetljevati neba.
18. člen
Telekomunikacijsko omrežje
– ureditveno območje bo navezano na TK omrežje, ki poteka na zahodni strani območja ob regionalni cesti;
– znotraj območja urejanja bo izveden nov zemeljski TK razvod v kabelski kanalizaciji, ki bo potekala vzdolž dovoznih cest v koridorju komunalnih vodov.
19. člen
Odvodnjavanje zalednih in hudournih voda
– na najnižjem delu terena (ob dovozni cesti B), na območju povirnega dela hudournika, je predvidena izvedba glavnega odprtega odvodnega jarka zalednih, izcednih in površinskih meteornih voda, globina in širina jarka se določi na podlagi hidravličnega izračuna, jarek se naveže na strugo hudournika.
20. člen
Sanacija temeljnih tal
– zaradi zamočvirjenosti površinskih slojev zemljišč je predvidena odstranitev in zamenjava materiala v spodnjem dolinskem delu (območje ceste B) v debelini ca. 2 m, za zamenjavo se uporabi prodno peščeni material, ki se mora vgrajevati po slojih s sprotnim utrjevanjem ter delno nasutje materiala na območju urejene zelenice (otroškega igrišča);
VI. VAROVANJE OKOLJA
21. člen
Varstvo zraka
– za ogrevanje objektov je dovoljeno uporabiti le energetskega goriva z manj kot 1% gorljivega žvepla (plinsko olje, zemeljski plin, biomasa ipd.) ob upoštevanju uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94, 68/96, 109/01).
22. člen
Zaščita podtalnice
– predvideni poseg se nahaja izven območij, ki so v skladu s prostorskimi sestavinami družbenega plana Občine Prevalje in odlokom o zaščiti zajetih vodnih virov v Občini Prevalje (Uradni list RS, št. 66/00) določena kot vodozbirna območja vodnih virov tako, da niso potrebni posebni ukrepi za zaščito podtalnice;
– v primeru izvedbe lastnega kurišča na lahko kurilno olje, morajo biti rezervoarji za hrambo kurilnega olja načrtovani v skladu s pravilnikom o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Uradni list SFRJ, št. 45/67).
23. člen
Odpadne vode
– padavinske vode s strešnih površin in neutrjenih površin se morajo kontrolirano odvajati v odvodni jarek;
– vse meteorne vode s prometnih površin in parkirišč se morajo očistiti v ustreznih lovilcih;
– vse odpadne vode se odvajajo v biološko čistilno napravo, kvaliteta le teh mora ustrezati uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96) in uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96, 90/98, 31/01, 62/01).
24. člen
Ravnanje z odpadki
– komunalne odpadke je potrebno ločeno zbirati v skladu z odlokom o ravnanju z odpadki na območju Občine Ravne – Prevalje (Uradni list RS, št. 64/97) ter skladno s pogoji koncesionarja;
– ob posameznih objektih se namestijo posode za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, na območju urejanja je predviden ekološki otok na križišču ceste A in D;
– nevarne odpadke je potrebno ločeno zbirati in odvažati v predelavo oziroma trajno odlagati na ustrezni deponiji v skladu s pogoji upravljavca;
– pri projektiranju objektov je potrebno upoštevati določila pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01).
25. člen
Hrup
– na območju urejanja sta predvidena dva območja varstva pred hrupom
– celotni stanovanjski del se razvršča v II območje varstva pred hrupom – čisto stanovanjsko območje (mejna raven hrupa Ln – 45 dB oziroma Ld – 55 dB), razen zahodnega dela območja ob regionalni cesti Poljana–Holmec (objekti E1, D1, D2), ki se razvrsti v III območje varstva pred hrupom (mejna raven hrupa Ln – 50 dB oziroma Ld – 60 dB).
– na območju urejanja niso predvideni objekti, ki bi bistveno povečevali raven hrupa na tem prostoru
– vse nove objekte na obravnavanem območju je potrebno graditi z ustrezno zvočno izolacijo sten in fasadnih odprtin.
– v primeru, da se na območju urejanja pojavi preseganje ravni hrupa kot posledice prometa na regionalni cesti Poljana – Holmec, se ob zahodni strani območja (vzdolž regionalne ceste) predvidi postavitev protihrupne ograje.
26. člen
Zaščita pred elektromagnetnim sevanjem
– pri prestavitvi VN daljnovoda je potrebno upoštevati uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolje (Uradni list RS, št. 70/96).
VII. DRUGI POGOJI
27. člen
Varstvo pred požarom
– zunanja ureditev objektov mora zagotavljati potrebne dostope oziroma prometno ureditev ter mora ustrezati za potrebe gasilske intervencije;
– na območju urejanja je potrebno izvesti hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti;
– projektna dokumentacija za gradnjo objektov in komunalnih naprav mora biti izdelana v skladu z določili 23. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93, 87/01).
28. člen
Raba prostora za obrambo in zaščito
– na območju urejanja ni evidentiranih oziroma predvidenih objektov in naprav za potrebe zaščite in obrambe
– na podlagi uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) na območju urejanja ni potrebno graditi zaklonišč osnovne zaščite.
29. člen
Varovanje kulturne dediščine in ohranjanje narave
– na območju urejanja ni evidentiranih nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov oziroma varovanih območij na podlagi zakona o ohranjanju narave;
– na severni strani območja urejanja, na oddaljenosti ca. 200 m, ob trasi železniške proge Dravograd–Holmec, je v skladu s smernicami Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor evidentirano območje, ki je opredeljeno kot botanična in zoološka naravna vrednota;
– zaradi zmanjševanja negativnih vplivov se pri izvajanju komunalne opreme morajo predvideti ukrepi, ki v maksimalni meri preprečujejo negativne vplive posega na stanje površinskih in podzemeljskih voda na celotnem prostoru.
30. člen
Obveznosti investitorja in izvajalcev
– investitor oziroma izvajalec posega mora zagotoviti organiziranje prometa med gradnjo tako, da bo zagotovljen dostop do vseh zemljišč in obstoječih objektov na območju urejanja;
– investitor oziroma izvajalec posega mora v času izvajanja del zagotoviti nemoteno funkcioniranje infrastrukturnega omrežja, na katero so priključeni obstoječi objekti na območju urejanja;
– pred pričetkom del morajo izvajalci del obvestiti upravljalce energetskih in komunalnih naprav zaradi zakoličbe in zaščite le teh v času gradnje;
– investitor mora pridobiti geotehnična poročila o pogojih izvedbe komunalne opreme in objektov ter zagotoviti geotehnični nadzor v času izvajanja del.
31. člen
Posegi izven območja urejanja potrebni za realizacijo posega
– rekonstrukcija obstoječe dovozne ceste s priključkom na lokalno cesto na območju Dolge brde;
– izvedba priklopa na infrastrukturno omrežje, ki je zgrajeno ob regionalni cesti Poljana–Holmec (priključek na transformatorsko postajo, telekomunikacijsko omrežje, peš pot).
VIII. TOLERANCE
32. člen
Pri realizaciji ureditvenega načrta so dopustna manjša odstopanja, če se na podlagi tehnoloških, okoljevarstvenih in drugih pogojev ugotovijo ekonomsko in tehnično utemeljene rešitve, ki ne vplivajo na osnovno mikrourbanistično zasnovo območja.
Tolerance glede tlorisnih in vertikalnih gabaritov objektov so določene v 5., 6., 7. in 8. členu tega odloka.
IX. FAZNOST IZVAJANJA POSEGA
33. člen
Prvo etapo posega predstavlja prestavitev obstoječih komunalnih vodov in naprav ter izgradnja novega infrastrukturnega omrežja.
Drugo etapo predstavlja zgraditev posameznih objektov, ureditev okolice objektov in njihovih priključkov na infrastrukturno omrežje.
X. KONČNE DOLOČBE
34. člen
S tem odlokom se na območju ureditvenega načrta razveljavijo naslednji prostorski izvedbeni akti:
Odlok o urbanističnem redu v Občini Ravne na Koroškem (MUV, št. 6/78).
35. člen
Ureditveni načrt je na vpogled na Oddelku za premoženjsko-pravne zadeve in urejanje prostora Občine Prevalje.
36. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
37. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 351-03/00-12/4
Prevalje, dne 17. junija 2002.
Župan
Občine Prevalje
dr. Matic Tasič l. r.
